Tip:
Highlight text to annotate it
X
Stari pozivi rasnemu, seksualnemu in religioznemu šovinizmu
in fanatični nacionalistični vnemi počasi ne delujejo več.
Kdo sem, sem dober ali slab, uspešen ali ne,
vse to se naučimo nekje na poti.
Vse je samo vožnja,
in to lahko spremenimo, kadarkoli hočemo.
Samo izbira je. Brez truda, dela, službe, prihrankov.
Ugotovil sem, da sem igro razumel narobe.
V igri sem moral ugotoviti, kaj pravzaprav že sem.
Videli bomo, kako zelo pomembno je,
da v človeškem umu vzpodbudimo radikalno revolucijo.
Kriza je kriza zavesti.
Kriza,
ki ne more več sprejemati starih norm,
starih vzorcev,
starodavnih tradicij.
Glede na to, kakšen je svet danes,
poln bridkosti, konfliktov,
uničujočega nasilja, agresije
in tako naprej,
se človek še vedno ni spremenil.
Še vedno je krut, nasilen,
agresiven, požrešen, tekmovalen.
In zgradil je družbo,
ki je v skladu s temi lastnostmi.
DUH ČASA
DUH ČASA: DODATEK
Ni merilo zdravja, da je človek prilagojen skrajno bolni družbi.
- J. Krishnamurti -
Današnja družba sestoji iz različnih institucij.
Od političnih institucij, pravnih institucij,
verskih institucij,
do institucij družbeni razredov, splošno sprejetih vrednot
in poklicne specializacije.
Te tradicionalizirane strukture imajo ogromen vpliv
na oblikovanje našega razumevanja in pogledov.
Izmed vseh teh družbenih institucij, katerih del smo od rojstva,
ki nas usmerjajo in pogojujejo,
pa ni noben sistem tako samoumeven in narobe razumljen,
kot je monetarni sistem.
S skoraj religioznimi razsežnostmi monetarna institucija
obstaja kot najbolj nesporna oblika vere nasploh.
Kako nastaja denar, politika, ki ga upravlja,
in kako resnično vpliva na družbo,
velike večine ljudi ne zanima.
V svetu, kjer ima 1 % ljudi v lasti 40 % svetovnega bogastva,
v svetu, kjer sleherni dan umre 34.000 otrok
zaradi revščine in bolezni, ki jih je možno preprečiti,
in kjer 50 % svetovnega prebivalstva živi od manj kot 2 dolarjev na dan,
smo si vsi na jasnem, da je nekaj zelo narobe.
Če se tega zavedamo ali ne: osnova vseh naših ustaljenih institucij,
in s tem tudi družbe same, je denar.
Zato je dobro razumevanje monetarne politike
odločilno za razumevanje, zakaj so naša življenja takšna kot so.
Žal se ljudem gospodarstvo pogosto zdi zapleteno in dolgočasno.
Neskončni potoki finančnega žargona, združeni z zastrašujočo matematiko,
hitro odvrnejo ljudi od poskusov, da bi stvar razumeli.
Dejstvo je,
da je zapletenost finančnega sistema zgolj krinka.
Njen namen je prikriti strukturo, ki paralizira celotno družbo na način,
ki ga človeštvo doslej še ni doživelo.
Nihče ni tako brezupno zasužnjen kot tisti, ki zmotno verjame, da je svoboden.
- Johann Wolfgang von Goethe, 1749-1832 -
Pred leti je centralna banka ZDA, Zvezne rezerve,
izdala dokument z naslovom Mehanizem modernega denarja.
Ta publikacija razlaga institucionalizirano prakso ustvarjanja denarja,
ki jo uporabljajo Zvezne rezerve in mreža globalnih komercialnih bank,
ki jih le-ta podpira.
Na začetku dokumenta je naveden njegov cilj.
Namen te knjižice je opisati osnovni proces ustvarjanja denarja
v bančnem sistemu minimalnih rezerv.
V nadaljevanju je opisan proces minimalnih rezerv
z različno bančno terminologijo.
Prevod se glasi nekako takole:
Vlada ZDA se odloči, da potrebuje nekaj denarja.
Pokliče Zvezne rezerve (FED) in zaprosi za npr. 10 milijard dolarjev.
FED odgovori, da bo od vlade kupila za 10 milijard vladnih obveznic.
Vlada vzame v roke nekaj kosov papirja,
jih opremi z uradnimi pečati in jih poimenuje dolgoročne državne obveznice.
Nato tem obveznicam določi vrednost 10 milijard dolarjev
in jih pošlje FED-u.
V zameno za obveznice FED prav tako natisne cel kup prepričljivih kosov papirja,
le da jih tokrat imenuje bankovci zveznih rezerv.
Bankovcem prav tako določi vrednost 10 milijard dolarjev.
FED potem vzame te bankovce in jih zamenja za obveznice.
Ko je izmenjava končana,
vlada vzame 10 milijard v bankovcih zveznih rezerv
in jih položi na bančni račun.
Na osnovi tega pologa ti bankovci uradno postanejo zakonito plačilno sredstvo.
V ameriški obtok denarja pride dodatnih 10 milijard.
Ustvarjenih je 10 milijard novega denarja.
Seveda je ta primer posploševanje.
V resnici bi ta transakcija potekala elektronsko. Brez vsake uporabe papirja.
Pravzaprav samo 3 % ameriškega denarja v obtoku obstajajo v fizični obliki.
Ostalih 97 % obstaja samo v računalnikih.
Državne obveznice so torej uradni dokumenti dolga.
In ko FED kupi te obveznice z denarjem, ki ga je ustvarila iz nič,
se vlada pravzaprav obvezuje, da bo ta denar FED-u tudi vrnila.
Drugače povedano: denar je bil ustvarjen iz dolga.
Ta nejasen paradoks, kako sta denar ali vrednost lahko ustvarjena iz dolga,
ali poroštva, bo postal bolj jasen v nadaljevanju.
Izmenjava je torej končana. 10 milijard dolarjev se nahaja na računu komercialne banke.
Tukaj postane stvar zanimiva. Temelječ na sistemu minimalnih rezerv,
ta polog 10 milijard dolarjev nemudoma postane del bančnih rezerv.
Tako je pri vseh pologih.
Skladno z zahtevami, ki so opisane v Mehanizmu modernega denarja,
mora banka ohranjati zakonsko zahtevane rezerve
v skladu s predpisanim deležem njenih pologov.
Nato določi količino.
Skladno s trenutnimi odredbami
je zahteva po rezervah pri večini transakcijskih računov 10 %.
To pomeni, da pri 10-milijardnem pologu
banka zadrži 10 % ali 1 milijardo kot zahtevano rezervo.
Ostalih 9 milijard velja za odvečno rezervo
in se lahko uporabljajo kot osnova za nova posojila.
Pri tem je logična domneva,
da teh 9 milijard prihaja iz obstoječega 10-milijardnega pologa.
Vendar temu ni tako. Kaj se v resnici zgodi je to,
da je teh 9 milijard preprosto ustvarjenih iz nič -
dodatno k obstoječemu 10-milijardnemu pologu.
Tako se obtok denarja veča.
V Mehanizmu modernega denarja je zapisano:
Seveda banke v resnici ne dajejo posojil iz denarja,
ki ga prejmejo kot pologe.
Če bi to počele, se ne bi ustvarjal dodaten denar.
Ko posojajo denar, sprejemajo zadolžnice,
torej pogodbe o posojilu,
v zameno za denar, ki ga položijo na tekoči račun posojilojemalca.
Drugače povedano: 9 milijard se lahko ustvari iz nič.
Iz preprostega razloga, ker obstaja potreba po takšnem posojilu
in ker je na voljo 10-milijardni polog, ki izpolnjuje zahteve po rezervah.
Recimo, da nekdo obišče to banko
in si izposodi na novo ustvarjenih 9 milijard dolarjev.
Ta oseba bo najverjetneje vzela ta denar
in ga položila na lasten bančni račun.
Ta postopek se potem ponavlja.
Ta polog namreč postane del bančnih rezerv.
10 % se loči od zneska, ostalih 90 % teh devetih milijard
ali 8,1 milijarda pa je sedaj dosegljiva kot novo ustvarjen denar za več posojil.
Seveda je to 8,1 milijardo možno posojati naprej in ponovno položiti,
kar ustvari dodatni 7,2 milijardi, nato 6,5 milijard
nato 5,9 milijard itd.
To krog ustvarjanja denarja iz pologov in njegovega posojanja
se lahko nadaljuje v neskončnost.
Matematični izračun je pokazal, da se iz prvotnih 10 milijard
lahko ustvari približno nadaljnjih 90 milijard.
Torej se lahko pri vsakem pologu, ki se zgodi v bančnem sistemu,
ustvari devetkratna vsota tega denarja, in to iz nič.
Denarna mrzlica? Zaprosite prijazno Banko Amerike
za kozarec blažilnega instantnega denarja.
D-E-N-A-R v obliki priročnega osebnega posojila.
Sedaj ko razumemo, kako bančni sistem minimalnih rezerv ustvarja denar,
se nam lahko poraja logično, a vendarle varljivo vprašanje:
kaj pravzaprav daje novo ustvarjenemu denarju vrednost?
Odgovor je denar, ki že obstaja.
Novi denar pravzaprav krade vrednost obstoječemu denarju v obtoku.
Količina denarja se namreč povečuje
neodvisno od povpraševanja po blagu in storitvah.
In ker ponudba in povpraševanje določata ravnovesje,
cene rastejo in zmanjšujejo kupno moč vsakega posameznega dolarja.
Temu običajno pravimo inflacija.
Inflacija pa je pravzaprav skriti davek za ljudstvo.
Kaj vam ponavadi svetujejo? Zvišajte obtok denarja.
Ne rečejo, naj razvrednotite valuto, devalvirate valuto.
Ne rečejo, naj goljufate ljudi, ki varčujejo. Rečejo, naj znižate obrestne mere.
Resnična prevara je, ko znižamo vrednost denarja.
Ko ustvarimo denar iz nič, nimamo prihrankov.
Kljub temu obstaja t.i. kapital.
Moje vprašanje se glasi: kako zaboga lahko sploh pričakujemo,
da bomo rešili problem inflacije z zvišanjem denarja v obtoku,
torej s še večjo inflacijo.
Seveda ne moremo.
Sistem minimalnih rezerv večanja obtoka denarja je sam po sebi inflacijski.
Večanje količine denarja v obtoku
brez sorazmernega večanja ponudbe blaga in storitev v gospodarstvu
bo vedno razvrednotilo valuto.
Hiter pregled zgodovinskih vrednosti ameriškega dolarja
v primerjavi z denarjem v obtoku dokončno potrjuje to trditev.
Vzajemno razmerje je očitno.
Vrednost enega dolarja iz leta 1913
je enaka vrednosti 26,60 dolarjev v letu 2007.
To je 96 % devalvacija od ustanovitve Zveznih rezerv.
Se vam zdi ta resnica o konstantni inflaciji
absurdna in gospodarsko samouničevalna?
Ohranite to misel, kajti absurdnost je blaga beseda
za način, kako naš finančni sistem resnično deluje.
V našem finančnem sistemu je denar dolg
in dolg je denar.
To je shema denarnega obtoka v ZDA med leti 1950 in 2006.
To je shema ameriškega državnega dolga za isto obdobje.
Zanimivo je, da krivulji pravzaprav sovpadata.
Več kot je namreč denarja, več je dolga.
Več kot je dolga, več je denarja.
Vsak dolar v vaši denarnici je pravzaprav dolg,
ki ga mora nekdo povrniti nekomu drugemu.
Zato si zapomnite, da denar lahko obstaja edino na podlagi posojil.
Če bi vsi v državi lahko odplačali vse dolgove vključno z vlado,
v obtoku ne bi bilo niti enega dolarja več.
Če v našem monetarnem sistemu ne bi bilo dolgov, potem ne bi bilo denarja.
- Marriner Eccles, guverner Zveznih rezerv, 30. september 1941
Ameriški državni dolg je bil nazadnje popolnoma odplačan leta 1835,
ko je predsednik Andrew Jackson zaprl Centralno banko,
predhodnico Zveznih rezerv.
Jacksonov celoten politični program
se je pravzaprav vrtel okoli načrta za zaprtje Centralne banke.
Nekoč je dejal:
Veliki napori trenutne banke za nadzor *** vlado
so svarilo pred usodo, ki čaka Američane,
če se bodo pustili zavesti tej instituciji
ali kakšni drugi podobni instituciji.
Žal je to sporočilo hitro zamrlo.
Mednarodnim bankirjem je leta 1913 uspelo ustanoviti novo centralno banko,
Zvezne rezerve. Dokler bo ta institucija obstajala,
bo večni dolg zagotovljen.
Do sedaj smo razpravljali o resničnosti,
da je denar ustvarjen iz dolga s posojili.
Ta posojila temeljijo na bančnih rezervah,
rezerve pa izhajajo iz pologov. S tem sistemom minimalnih rezerv
se lahko iz vsakega pologa ustvari devetkratna vrednost tega pologa.
To razvrednoti obstoječi denar v obtoku in zviša cene dobrin.
Ker je ta denar ustvarjen iz dolga
in naključno kroži v trgovskem prometu,
se ljudje ločijo od svojega prvotnega dolga.
Pride do pomanjkanja ravnovesja, kjer so ljudje prisiljeni tekmovati za delo,
da lahko iz denarnega obtoka potegnejo dovolj denarja
za kritje svojih življenjskih stroškov.
Pa naj se to zdi še tako nefunkcionalno in zaostalo,
tukaj manjka še en dejavnik, ki ga še nismo omenili.
Ta sestavni del strukture
razkriva resnično goljufivo naravo samega sistema.
Uporaba obresti.
Ko si vlada sposodi denar od FED-a, ali ko si oseba sposodi denar od banke,
ga mora skoraj vedno odplačati z visokimi obrestmi.
Skoraj vsak obstoječi dolar
je treba sčasoma vrniti banki skupaj z obrestmi.
Če torej FED posoja ves denar,
komercialne banke pa iz njega ustvarjajo dodaten denar s posojili,
se v denarnem obtoku ustvarja samo t.i. glavnica oz. osnovni kapital.
Kje je torej denar, ki krije vse obresti?
Nikjer. Ta denar ne obstaja.
Posledice so osupljive.
Količina denarja, ki ga je treba vrniti bankam,
bo vedno presegala količino denarja v obtoku.
Zato je inflacija stalnica v gospodarstvu,
saj je vedno potreben nov denar, da lahko krije stalni primanjkljaj,
ki je del samega sistema.
Inflacija torej nastane pri plačevanju obresti.
To tudi pomeni, da sta insolvenca in bankrot
dobesedno vgrajena v sistem.
Vedno bodo obstajali revni družbeni razredi, ki bodo potegnili krajši konec.
Ta proces lahko primerjamo z igro glasbe in stolov:
ko glasba utihne, vedno nekdo izpade.
V tem je bistvo.
Nenehno prenašanje pravega bogastva od posameznikov k bankam.
Če namreč ne morete plačati hipoteke, vam bodo vzeli nepremičnino.
Še posebej vas bo razjezilo to, da takšna insolvenca ni le neizogibna
zaradi sistema minimalnih rezerv, temveč tudi dejstvo,
da denar, ki vam ga je banka posodila,
pravno sploh ne obstaja.
Leta 1969 je v Minnesoti potekala obravnava, kjer je možu z imenom Jerome Daly
banka hotela zapleniti njegov dom, saj mu je za nakup posodila denar.
Njegov argument je bil, da morata za sklenitev hipotekarne pogodbe
obe stranki, torej on in banka, za jamstvo priskrbeti legitimno obliko lastnine.
V pravnem jeziku temu pravimo nadomestilo.
Nadomestilo: pogodbena osnova.
Pogodba temelji na menjavi ene oblike nadomestila z drugo.
G. Daly je razložil, da denar ni bil last banke,
saj je bil ustvarjen iz nič takoj po podpisu pogodbe o posojilu.
Se še spomnite, kaj v Mehanizmu modernega denarja pisalo o posojilih?
Ko izdajajo posojila, sprejemajo zadolžnice v zameno za dobroimetje.
Rezerve se pri transakcijah posojil ne spreminjajo.
Položeno dobroimetje pa je nov dodatek k skupnemu številu pologov bančnega sistema.
Denar torej ne izhaja iz obstoječega premoženja.
Banka si ga preprosto izmisli, za to nima nobenega oprijemljivega kritja,
razen teoretičnega poroštva na papirju.
Na sodni obravnavi je pričal tudi predsednik banke g. Morgan.
Sodnik v svojih zapiskih navaja, da je tožnik, torej predsednik banke, priznal,
da je v sodelovanju z banko Zvezne rezerve
ustvaril denar in dobroimetje na podlagi knjigovodskih vpisov.
Denar in dobroimetje sta prvič začela obstajati, ko so ju ustvarili.
G. Morgan je priznal, da ni nobenega zakona, ki mu daje pravico do takšnega početja.
Obstajati mora zakonito nadomestilo, ki lahko podpre hipotekarno pogodbo.
Strinjal se je s poroto, da zakonitega nadomestila ni bilo.
Poetično je dodal tudi, da lahko samo bog ustvari vrednost iz nič.
Sodišče je zavrnilo zahtevo banke po zaplenitvi
in Daly je obdržal svoj dom.
Posledice te odločitve sodišča so ogromne.
Vsakič, ko si sposodite denar od banke,
pa naj bo to hipotekarno posojilo ali obremenitev kreditne kartice,
izposojeni denar ni le ponaredek, temveč tudi nezakonita oblika nadomestila.
Pogodba o vrnitvi denarja je neveljavna,
saj banka nikoli ni imela v lasti posojenega denarja.
Žal so takšne pravne ugotovitve zamolčane in prezrte.
Igra večnega prenašanja bogastva in zadolževanja se tako nadaljuje.
To nas privede do odločilnega vprašanja: zakaj?
Med ameriško državljansko vojno predsednik Lincoln ni pristal
na posojila evropskih bank z visokimi obrestmi,
temveč se je odločil, da bo upošteval nasvete ustanovnih očetov ZDA.
To je ustvariti neodvisno valuto, ki je sama po sebi brez dolga.
Imenovala se je The Greenback.
Kmalu po sprejetem ukrepu se je pojavil interni dokument,
ki je krožil med britanskimi in ameriškimi zasebnimi bankami, in kjer piše:
Suženjstvo je posedovanje delovne sile, ki s seboj prinaša tudi skrb za delavce.
Evropski načrt pa predvideva, da kapital nadzira delavce z nadzorom njihovih plač
To je možno storiti z nadzorom *** denarjem.
Uspeh Greenbacka je treba preprečiti, saj ga mi ne moremo nadzirati.
Politika minimalnih rezerv, ki jo je vpeljala banka Zvezne rezerve,
in ki jo uporablja velika večina bank po svetu,
je pravzaprav sistem sodobnega suženjstva.
Samo pomislite: denar je ustvarjen iz dolga.
Kaj storijo ljudje, ko so zadolženi?
Zaposlijo se, da ga lahko odplačajo.
Ampak če je denar možno ustvariti samo iz posojil,
kako bo družba sploh kdaj brez dolga?
Ne bo, in v tem je bistvo.
Strah pred izgubo lastnine, združen z bojem za obstanek,
skupaj z večnim dolgom in inflacijo, ki sta del samega sistema,
pomešan z neizogibnim pomanjkanjem zalog denarja,
ki ga ustvarjajo obresti, ki jih nikoli ne bomo mogli plačati -
vse to drži sužnja za plačo na povodcu,
kjer skupaj z milijoni drugih ljudi teka na kolesu za hrčke,
ter s tem vzdržuje imperij,
od katerega ima korist samo elita na vrhu piramide.
Konec koncev, za koga v resnici delate?
Za banke.
Denar se ustvari v banki in se tja tudi vedno vrne.
Banke so resnični mojstri,
skupaj s korporacijami in vladami, ki jih te banke podpirajo.
Pri fizičnem suženjstvu je treba ljudem nuditi bivališče in hrano.
Gospodarsko suženjstvo pa pomeni, da ljudje sami poskrbijo za hrano in bivališče.
Je ena najbolj domiselnih prevar za družbeno manipulacijo.
V svojem bistvu pa je nevidna vojna proti prebivalstvu.
Dolg je orožje za podjarmljenje in zasužnjevanje družbe,
obresti pa so njegovo strelivo.
Medtem ko se večina ne zmeni za to resničnost,
banke skupaj z vladami in korporacijami
še naprej izboljšujejo in širijo svojo taktiko gospodarskega vojskovanja
ter ustanavljajo nove baze, kot sta npr. Svetovna banka
in Mednarodni monetarni sklad.
Izumili so tudi novo vrsto vojaka,
in rodil se je gospodarski morilec.
Narod je mogoče podjarmiti in zasužnjiti na dva načina.
Ali z mečem ali z dolgom. - John Adams, 1735-1826 -
Mi, gospodarski morilci, smo odgovorni za nastanek prvega resnično globalnega imperija.
Delujemo na različne načine.
John Perkins, bivši glavni ekonomist podjetja Chas. T. Main Inc., avtor knjige Confessions of an Economic Hit Man
Ponavadi najdemo državo, ki ima surovine ali druga bogastva,
ki so zanimiva za korporacije, npr. nafta.
Nato tej državi priskrbimo ogromno posojilo
pri Svetovni banki ali njenem sestrskem podjetju.
Ampak ta denar nikoli ne pride v državo.
Dobijo ga naše velike korporacije za izgradnjo infrastrukture v tej državi.
Elektrarne, industrijske cone, pristanišča.
Od tega ima korist peščica bogatih v tej državi
in naše korporacije.
Večina ljudi sploh nima koristi.
Tem ljudem in celotni državi ostane samo ogromen dolg.
Ne morejo ga odplačati, in to je del načrta.
Nato se gospodarski morilci vrnemo in jim povemo,
da nam dolgujejo denar, ki ga ne morejo vrniti.
Predlagamo, naj nam zelo poceni prodajo svojo nafto
in nam dovolijo postavitev vojaške baze na njihovih tleh.
Ali naj se s svojo vojsko borijo za nas, npr. v Iraku,
ali pa naj na naslednjih volitvah ZN volijo po naših navodilih,
naj privatizirajo svoje električno podjetje, sistem vode in kanalizacije,
ter naj jih prodajo ameriškim ali drugim multinacionalnim korporacijam.
To je značilen primer delovanja Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke.
Državo zadolžijo, in ta dolg je tako velik, da ga ne more odplačati,
zato poskuša refinancirati dolg, in plača še več obresti.
Zahtevajo t.i. quid pro quo oz. protistoritev,
ki ji pravijo pogojnost in dober nadzor,
kar pomeni, da mora država prodati svoja naravna bogastva
skupaj z mnogimi socialnimi storitvami, komunalnimi podjetji, šolskimi sistemi,
kazenskimi sistemi in zavarovalnicami tujim korporacijam.
To je dvojna, trojna, štirikratna prevara!
IRAN 1953
Začetki gospodarskih morilcev segajo v začetek 50-ih let.
Takrat je bil v Iranu demokratično izvoljen predsednik Mossadegh.
Bil je upanje za demokracijo na Srednjem Vzhodu in drugod po svetu.
Revija Time Magazine ga je razglasila za moža leta.
Vendar pa je hotel uvesti spremembo in je to tudi začel izvajati.
Njegova zamisel je bila, da morajo tuje naftne družbe
Iranskemu ljudstvu plačevati veliko več za izvoženo nafto,
saj mora ljudstvo imeti korist od lastne nafte. Čudna politika.
To nam seveda ni bilo všeč.
Vendar si nismo upali uporabiti standardnega pristopa, vojaškega napada.
Tja smo poslali agenta CIA, Kermita Roosevelta, sorodnika Teddya Roosevelta.
Kermit je šel tja z nekaj milijoni dolarjev,
bil je zelo učinkovit in uspešen,
in v kratkem mu je uspelo strmoglaviti Mossadega.
Zamenjal ga je iranski šah, ki je bil od nekdaj naklonjen nafti.
Bilo je izjemno učinkovito.
VSTAJA V IRANU
Množica je na ulicah Teherana.
Vojaški častniki kričijo, da se je Mossadeg predal,
njegovega diktatorskega režima v Iranu je konec.
Ljudje na ulicah nosijo slike šaha, razpoloženje je spremenjeno.
Šah je dobrodošel doma.
V ZDA, v Washingtonu, so se ljudje čudili,
kako enostaven in poceni je bil ta prevrat.
To je vpeljalo nov način manipulacije držav, ustvarjanja imperija.
Pri Rooseveltu je bila edina težava ta, da je bil agent CIA,
če bi ga ujeli, bi posledice lahko bile precej resne.
Zelo hitro so se odločili, da bodo uporabljali zasebne svetovalce
za prenos denarja s Svetovne banke, IMF-a ali druge podobne agencije.
Vpletli so ljudi kot sem jaz, ki delajo za zasebna podjetja.
Če bi nas ujeli, ne bi bilo posledic za vlado.
GVATEMALA 1954
Ko je Árbenz postal predsednik Gvatemale, so imele glavno besedo United Fruit company
in velike mednarodne korporacije.
Árbenz je igral na to karto in dejal, da želi vrniti zemljo ljudem.
Ko je prišel na oblast, je začel izvajati politiko,
ki bi zemljo vrnila ljudem. United Fruit tega seveda ni odobraval.
Najeli so podjetje za stike z javnostjo in v ZDA sprožili veliko kampanjo,
da bi prepričali ameriške državljane, novinarje in kongres,
da je Árbenz sovjetska marioneta,
in če mu dovolimo ostati na oblasti, bodo Sovjeti imeli oporišče na tej polobli.
Takrat so se vsi bali rdečega terorja, komunističnega terorja.
Da povem na kratko. Po tej kampanji
sta CIA in vojska dobili nalogo odstraniti tega moža.
Tako je tudi bilo. Poslali smo letala, vojake, šakale, skratka vse.
In smo ga tudi uspešno odstranili.
Takoj ko je bil strmoglavljen, je novi predsednik vzpostavil prejšnje stanje.
Mednarodne korporacije in United Fruit so spet imeli vajeti v svojih rokah.
V Ekvadorju so veliko let vladali diktatorji, naklonjeni ZDA,
ki so bili pogosto dokaj okrutni.
Nato so se odločili za demokratične volitve.
Jaime Roldos je kandidiral, njegov glavni cilj je bil,
da bi se naravna bogastva Ekvadorja uporabljala za pomoč ljudem.
Zmagal je.
Z več glasovi, kot jih je kdorkoli kadarkoli dobil v Ekvadorju.
Začel je izvajati to politiko.
Hotel je poskrbeti, da bi dobički od prodaje nafte koristili ljudem.
To nam ni bilo všeč.
Skupaj z drugimi gospodarskimi morilci so me poslali tja, da bi spreobrnil Roldosa.
Da bi ga podkupil, mu dal vedeti,
da lahko on in njegova družina zelo obogatita, če bo igral našo igro.
Če bo nadaljeval s to politiko, pa ga bomo odstranili.
Ni nas poslušal.
Bil je umorjen.
Ko je letalo strmoglavilo, so celotno območje zaprli.
Tja je smela samo vojska ZDA iz bližnjega oporišča
in nekaj Ekvadorske vojske.
Na začetku preiskave sta dve ključni priči umrli v prometnih nesrečah,
preden sta sploh lahko pričali.
Veliko zelo čudnih stvari se je dogajalo pri umoru Jaimeja Roldosa.
Skupaj z večino ljudi, ki so se ukvarjali s tem primerom,
sem popolnoma brez dvoma, da je to bil atentat.
Seveda sem kot gospodarski morilec pričakoval,
da se bo Jaimeju nekaj zgodilo,
pa naj bo to puč ali atentat, vedel sem, da ga bodo odstranili,
ker ni bil podkupljiv, ni dovolil, da bi ga podkupili na naš način.
PANAMA 1981
Omar Torrijos, panamski predsednik,
je bil eden mojih najljubših ljudi. Res mi je bil všeč.
Bil je zelo karizmatičen in je resnično hotel pomagati svoji državi.
Ko sem ga poskušal podkupiti, je rekel, poglej John,
klical me je Juanito,
poglej Juanito, ne potrebujem denarja.
Vse kar hočem je, da se z mojo državo ravna pošteno.
ZDA morajo odplačati dolg mojim ljudem za vse, kar ste tukaj uničili.
Moram biti sposoben pomagati drugim državam Latinske Amerike
pri boju za neodvisnost in osvoboditev izpod te grozne prisotnosti severa.
Grozno nas izkoriščate.
Panamski kanal moram vrniti Panamcem. To je moj cilj.
Zato me pusti pri miru, ne poskušaj me podkupiti.
Maja leta 1981 se je zgodil atentat na Jaimeja Roldosa.
Omar se je tega zavedal.
Torrijos je zbral svojo družino in jim rekel,
verjetno sem naslednji, ampak nič za to,
saj sem dosegel svoj cilj, vrnili so nam kanal.
Kanal bo odslej v naših rokah, zaključili smo pogajanja z Jimmyem Carterjem.
Junija istega leta, nekaj mesecev kasneje,
je prav tako umrl v letalski nesreči,
ki so jo nedvomno povzročili šakali, plačanci CIA.
Med številnimi dokazi,
ki mu jih je v zadnjem trenutku predal eden izmed njegovih varnostnikov,
ko se je vkrcal, je bil diktafon. Majhen diktafon z bombo.
Zanimivo se mi zdi, da ta sistem deluje na isti način
leta in leta, razen da so gospodarski morilci vedno boljši.
Nato smo se morali soočiti z dogodki v Venezueli.
Leta 1998 je bil Hugo Chavez izvoljen za predsednika.
Pred njim je bilo ogromno predsednikov,
ki so bili zelo podkupljivi in so uničevali gospodarstvo države.
Chavez je bil kljub temu izvoljen.
Chavez se je uprl ZDA. To je storil predvsem z zahtevo,
da se Venezuelska nafta uporablja za pomoč Venezuelcem.
To nam ni bilo všeč.
Leta 2002 se je zgodil puč.
Tako kot večina drugih sem prepričan, da je bila za tem CIA.
Način, kako je prišlo do tega puča,
je bil zelo podoben temu, kaj je Kermit Roosevelt naredil v Iranu.
Od podkupovanja ljudi, da so šli na ceste,
do izgredov, protestov, ki so namigovali, da je Chavez zelo nepriljubljen.
Če do tega pripraviš nekaj tisočev ljudi,
lahko televizija to prikaže, kot da tako misli celotna dežela.
Stvari se širijo kot gobe.
V primeru Chaveza je bilo drugače.
Bil je dovolj pameten in imel je tako močno podporo ljudi,
da so to premagali.
To je bil čudovit trenutek v zgodovini Latinske Amerike.
IRAK 2003
Pravzaprav je Irak odličen primer, kako celoten sistem deluje.
Gospodarski morilci smo prva obrambna vrsta.
Skušamo podkupiti vlade, da sprejmejo ogromna posojila,
ki jih potem uporabimo za popoln nadzor *** njimi.
Če nam spodleti, kot je meni spodletelo v Panami pri Omarju Torrijosu
in v Ekvadorju pri Jaimeju Roldosu, možeh, ki niso podkupljivi,
potem kot druga obrambna vrsta pridejo na vrsto šakali.
Šakali strmoglavijo vlado ali pa izvedejo atentat.
Nato pride na oblast nova vlada, ki nas v vsem uboga,
saj novi predsednik ve, kaj se bo zgodilo, če nas ne bo.
V primeru Iraka sta oba koraka spodletela.
Gospodarskim morilcem ni uspelo priti do Saddama Husseina.
Zelo smo se trudili, da bi sprejel ponudbo, zelo podobno tisti,
ki jo je sprejela kraljeva družina Saud v Savdski Arabiji, vendar je ni sprejel.
Poslali smo šakale, da bi ga odstranili.
Ni jim uspelo, imel je zelo dobro zaščito.
Nenazadnje je v preteklosti delal za CIA.
Najeli so ga, da bi umoril bivšega predsednika Iraka,
a mu ni uspelo, vendar je poznal sistem.
Leta 1991 smo tja poslali naše vojake in premagali iraško vojsko.
Predvidevali smo, da bo Saddam Hussein popustil.
Takrat bi se ga seveda lahko znebili,
vendar tega nismo hoteli narediti. Je močna osebnost, ki jih imamo radi.
Ima nadzor *** svojimi ljudi. Menili smo, da lahko nadzira Kurde,
ohranja Irance za svojimi mejami in črpa nafto za nas.
Ker smo premagali njegovo vojsko, smo mislili, da ga bomo lahko podkupili.
Gospodarski morilci so ga v 90. letih ponovno obiskali, vendar brez uspeha.
Če bi bili uspešni, bi še danes vodil državo.
Prodajali bi mu reaktivne lovce in vse kar bi želel, ampak niso bili uspešni.
Šakali ga ponovno niso uspeli odstraniti, zato smo ponovno poslali vojsko.
Tokrat smo dokončali delo in ga odstranili.
Medtem smo si priskrbeli nekaj zelo donosnih gradbenih poslov
za obnovo dežele, ki smo jo pravzaprav sami uničili.
To je precej dober posel, če imaš v lasti velika gradbena podjetja.
Irak je dober primer za te tri korake.
Gospodarskim morilcem in šakalom je spodletelo.
Končni ukrep je vojaški napad.
Na ta način smo ustvarili imperij.
To smo storili zelo prekanjeno in zelo tajno.
Vsi imperiji v preteklosti so bili zgrajeni s pomočjo vojske,
in vsi so vedeli, da jih gradijo.
Britanci, Francozi, Nemci, Rimljani in Grki so vedeli, da jih gradijo,
in bili so ponosni na to. Vedno so našli nek izgovor.
Npr. širjenje civilizacije, vere, ali nekaj podobnega,
ampak vedeli so, kaj počnejo. Mi pa ne vemo.
Večina ameriških državljanov nima pojma,
da živimo od žuljev skrivnega imperija.
Da je danes na svetu več suženjstva kot kdajkoli prej.
Če je to imperij, potem se je treba vprašati, kdo je imperator?
Jasno je, da ameriški predsedniki niso imperatorji.
Imperator je nekdo, ki ni izvoljen, nima omejenega mandata,
in pravzaprav ne odgovarja nikomur.
To vsekakor niso naši predsedniki.
Vendar menim, da imamo nekoga, ki je enakovreden imperatorju,
to je korporativna aristokracija.
Korporativna aristokracija je skupina posameznikov,
ki vodijo naše velike korporacije.
To so resnični imperatorji tega imperija.
Nadzirajo naše medije,
bodisi z neposrednim lastništvom bodisi z reklamiranjem.
Nadzirajo večino naših politikov,
ker financirajo njihove kampanje,
bodisi s korporacijskim denarjem ali osebnimi prispevki,
ki izhajajo iz korporacij.
Niso izvoljeni, nimajo omejenega mandata
in nikomur ne odgovarjajo.
Na samem vrhu korporativne aristokracije ne moreš določiti,
ali oseba dela za zasebno korporacijo ali vlado, saj se vedno vrtijo okrog teh položajev.
Imaš moža, ki je predsednik velikega gradbenega podjetja kot je Haliburton,
v naslednjem trenutku pa je podpredsednik ZDA.
Ali pa predsednik, ki se ukvarja z naftnimi posli.
To je tako, pa če so na vladi demokrati ali republikanci.
Vedno je to pomikanje naprej in nazaj skozi vrtljiva vrata.
Naša vlada je na nek način večino časa nevidna,
in naše korporacije izvajajo politiko na tak ali drugačen način.
Politiko vlade pravzaprav oblikuje korporativna aristokracija.
Nato jo predstavi vladi in postane vladna politika.
Ta odnos je izredno tesen.
To ni nobena zarota.
Ti ljudje se ne sestanejo in snujejo zarote.
Vsi delajo za dosego primarnega cilja,
to je povečati dobičke
ne glede na posledice za družbo in okolje.
Povečati dobičke, ne glede na posledice za družbo in okolje.
Proces manipulacije korporativne aristokracije
z uporabo dolga, podkupovanja in strmoglavljanja vlad
se imenuje globalizacija.
Tako kot Zvezne rezerve ohranjajo ameriško javnost
v suženjskem položaju z večnim dolgom, inflacijo in obrestmi,
Svetovna banka in IMF to počneta v globalnem merilu.
Osnovni načrt je preprost.
Zadolžitev države zaradi njene lastne nepremišljenosti
ali s podkupovanjem voditelja te države.
Nato sledi naložitev pogojev ali politike strukturne prilagoditve,
ki pogosto zajema razvrednotenje valute.
Ko vrednost valute pade, pade tudi vsa druga vrednost.
Tako postanejo naravna bogastva dosegljiva plenilskim državam
po občutno nižji ceni.
Sledijo veliki dobički pri financiranju socialnih programov,
ki ponavadi vključujejo izobraževanje in zdravstveno oskrbo.
S tem sta blaginja in integriteta družbe ogrožena,
zato je javnost nezaščitena pred izkoriščanjem.
Nato je na vrsti privatizacija državnih podjetij.
To pomeni, da lahko sisteme, ki so pomembni za socialo,
tuje korporacije kupijo in upravljajo za dobiček.
Leta 1999 je Svetovna banka prisilila Bolivijsko vlado
v prodajo javnega vodovodnega sistema svojega 3. največjega mesta
podružnici ameriške korporacije Bechtel.
Potem so se računi za vodo že zelo siromašnega lokalnega prebivalstva
dvignili z vrtoglavo hitrostjo.
Šele po veliki vstaji prebivalcev je bila pogodba z Bechtlom razveljavljena.
Nato sledi liberalizacija trgovine
oz. odpiranje gospodarstva z odstranitvijo vseh omejitev za trgovanje s tujino.
Tako lahko številne izkoriščevalske gospodarske manifestacije
kot so npr. mednarodne korporacije pripeljejo svojo masovno proizvodnjo
in uničijo domačo proizvodnjo in lokalno gospodarstvo.
Takšen primer je Jamajka,
ki je po sprejetju posojil in pogojev Svetovne banke
izgubila tržišče za svoj glavni tržni pridelek
zaradi konkurence uvoženega blaga iz Zahoda.
Danes so brezposelni številni kmetje,
ker ne morejo tekmovati z velikimi korporacijami.
Druga različica je ustanavljanje številnih, na videz neopaznih, nereguliranih, nečloveških tovarn,
ki izkoriščajo povzročeno gospodarsko stisko.
Ker proizvodnja ni regulirana, je uničevanje okolja toliko večje,
saj državna naravna bogastva izkoriščajo brezbrižne korporacije,
ki so krive za velik delež namernega onesnaževanja.
Največja okoljska tožba v naši zgodovini poteka v imenu 30.000 Ekvadorcev
in ljudi, ki živijo ob Amazonki. Tožijo podjetje Texaco,
ki je sedaj v lasti Chevrona, ampak tožijo jih zaradi Texacoovih dejanj.
Ocenjujejo, da je Texaco odvrgel 18-krat več odpadkov,
kot jih je odvrgel Exxon Valdez na obali Aljaske.
Vendar v primeru Ekvadorja to ni bila nesreča.
Naftne družbe so to delale namerno.
Hotele so prihraniti denar, namesto da bi poskrbele za primerno odstranitev.
Površen pregled dejavnosti Svetovne banke razkriva,
da čeprav javno trdi, da pomaga revnim državam pri razvoju in odpravljanju revščine,
je samo še povečala revščino in socialne razlike.
Medtem pa dobički korporacij strmo rastejo.
Leta 1960 je bilo razmerje med 1/5 prebivalstva najbogatejših držav
in 1/5 prebivalstva najrevnejših držav 30 proti 1.
V letu 1998 je znašalo 74 proti 1.
Svetovni BDP je med leti 1970 in 1985 zrasel za 40 %,
revščina pa je narasla za 17 %.
Od leta 1985 do 2000 se je število tistih,
ki živijo od manj kot 1 dolarja na dan, povečalo za 18 %.
Združen gospodarski odbor ameriškega kongresa je priznal,
da so projekti Svetovne banke uspešni samo v 40 % primerov.
Konec 60-ih let je Svetovna banka posredovala v Ekvadorju z ogromnim posojilom.
V naslednjih 30 letih je revščina narasla s 50 % na 70 %.
Podzaposlenost in brezposelnost sta narasla s 15 % na 70 %.
Javni dolg je narasel iz 240 milijonov na 16 milijard dolarjev.
Delež sredstev, namenjen revnim, se je zmanjšal z 20 % na 6 %.
Do leta 2000 je moral Ekvador
nameniti 50 % državnega proračuna za odplačevanje dolgov.
Razumeti moramo, da je Svetovna banka pravzaprav ameriška banka,
ki podpira ameriške interese.
ZDA imajo namreč pravico veta glede odločitev,
saj so vložile največ kapitala.
In kje so dobile ta denar?
Ustvarile so ga iz nič z bančnim sistemom minimalnih rezerv.
Na lestvici 100 največjih gospodarskih velesil, ki temelji na letnem BDP,
je 51 korporacij. Od tega jih je 47 ameriških.
Walmart, General Motors in Exxon so gospodarsko močnejši od Savdske Arabije,
Poljske, Norveške, Južne Afrike, Finske, Indonezije in mnogo drugih.
Ko so zaščitne omejitve trgovanja odpravljene,
valute pomešane med seboj in zmanipulirane na prostem trgu,
državna gospodarstva pa delujejo v prid konkurenčnosti globalnega kapitalizma,
se imperij širi.
Gledate v svoj majhen 21-inčni zaslon
in se pritožujete čez Ameriko in demokracijo.
Amerike ni. Demokracije ni.
So samo IBM in ITT in AT&T in DuPont,
Dow, Union Carbine in Exxon.
To so narodi današnjega sveta.
Kaj mislite, o čem govorijo Rusi v državnem zboru? Karlu Marxu?
V roke vzamejo linearne programske načrte, teorije o statističnih odločitvah,
minimalne in maksimalne rešitve ter računajo verjetnosti cen in stroškov
svojih transakcij in naložb - tako kot mi.
Ne živimo več v svetu narodov in ideologij, g. Beale.
Svet je skupek korporacij,
ki ga določajo nespremenljiva pravila posla.
Svet je posel, g. Beale.
Integracija sveta kot celote, predvsem v smislu gospodarske globalizacije
in mitske kakovosti kapitalizma prostega trga,
predstavlja dejanski samostojni imperij.
Redkim je uspelo pobegniti strukturni prilagoditvi in pogojem
Svetovne banke in Mednarodnega monetarnega sklada
ali pa Svetovne trgovinske organizacije. Te mednarodne finančne organizacije,
pa naj bodo še tako pomanjkljive, še vedno določajo pomen globalizacije.
Globalizacija je tako močna, da bomo v prihodnosti najbrž doživeli integracijo
vseh državnih gospodarstev sveta v en sam globalni prosti trg.
Svet prevzema peščica poslovnežev,
ki razpolagajo z naravnimi viri, potrebnimi za življenje,
in imajo nadzor *** denarjem, ki je potreben za nakup teh virov.
Končni rezultat bo svetovni monopol, ki ne bo temeljil na človeškem življenju,
temveč na finančni moči in moči korporacij.
Ker je neenakost vedno večja, je seveda vedno več ljudi obupanih.
Ljudje za zaveso so si morali izmisliti novo orožje za boj proti tistim,
ki izzovejo sistem. In tako se je rodil terorist.
Izraz terorist je prazna oznaka za vsako osebo ali skupino,
ki si drzne postaviti po robu uveljavljenemu sistemu.
Tega ne smemo zamenjati z izmišljeno Al Kaido,
ki je bilo pravzaprav ime za računalniško zbirko podatkov o mudžahedinih,
ki so jih ZDA podpirale v 80-ih letih.
Resnica je, da islamska vojska ali teroristična skupina Al Kaida ne obstajata.
To ve vsak informiran vojni obveščevalec.
Propagandna kampanja je poskrbela, da javnost verjame v obstoj takšne entitete.
Za to propagando stojijo ZDA. - P. H. Bunel, bivši francoski obveščevalec -
Leta 2007 je ministrstvo za obrambo prejelo 161,8 milijard dolarjev
za t.i. globalno vojno proti terorizmu.
Po podatkih ameriškega protiterorističnega centra,
je bilo leta 2004 ubitih približno 2.000 ljudi po vsem svetu
zaradi domnevnih terorističnih dejanj.
Od tega je bilo 70 Američanov.
Če vzamemo to število kot splošno povprečje, ki je izjemno velikodušno,
je zanimivo to, da dvakrat več ljudi na leto umre od alergije na kikiriki
kot pa zaradi terorističnih dejanj.
Trenutno je glavni vzrok smrti v Ameriki koronarna srčna bolezen,
zaradi katere vsako leto umre približno 450.000 ljudi.
Leta 2007 je vlada za raziskave te problematike
namenila približno 3 milijarde dolarjev.
To pomeni, da je ameriška vlada leta 2007
porabila 54-krat več denarja za preprečevanje terorizma,
kot ga je porabila za preprečevanje bolezni,
ki ubije 6.600-krat več ljudi letno kot jih ubije terorizem.
Ker se besede terorizem in Al Kaida nenehno pojavljajo v vseh novicah
o raznovrstnih dejanjih, ki so v nasprotju z interesi ZDA,
se mit nenadzorovano širi.
Sredi leta 2008 je ameriški državni tožilec predlagal,
naj ameriški kongres uradno napove vojno tej izmišljotini.
Da ne omenjam, da je od julija 2008 več kot 1 milijon ljudi
na seznamu osumljenih teroristov ZDA.
Ti t.i. protiteroristični ukrepi seveda niso namenjeni varovanju ljudi,
temveč ohranjanju vladavine ljudi za zaveso
v času rastočega protiameriškega počutja, tako doma kot tudi po svetu.
To počutje temelji na korporativni širitvi imperija, ki ga poganja pohlep,
in ki izkorišča celoten svet.
Pravi teroristi našega sveta se ne sestajajo v temi noči
ali kričijo Alah Akbar pred kakšnim nasilnim dejanjem.
Pravi teroristi današnjega sveta nosijo obleke za 5.000 dolarjev
in so na najvišjih položajih v financah, vladi in poslu.
Kaj bomo torej storili?
Kako naj zaustavimo sistem pohlepa in korupcije, ki ima takšno moč in zagon?
Kako naj zaustavimo to odklonilno skupinsko vedenje,
ki nima sočutja za npr. milijone pobitih ljudi v Iraku in Afganistanu?
Vse samo zato, da lahko korporativna aristokracija
nadzira energetske vire in proizvodnjo opija za dobičke na Wall Streetu.
Pred letom 1980 je Afganistan proizvedel 0 % od skupne količine opija na svetu.
Nato sta CIA in ZDA podprli mudžahedine v Afganistanu in so dobili vojno s Sovjeti.
Do leta 1986 pa so v Afganistanu proizvajali 40 % vsega heroina na svetu.
Do leta 1988 so s heroinom zalagali že 80 % celotnega svetovnega tržišča.
Potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
Na oblast so prišli talibani in do leta 2000 uničili večino makovih polj.
Proizvodnja je padla iz 3.000 ton na samo 185 ton, kar je 94 % padec.
9. septembra 2001 je imel predsednik Bush v rokah načrt za invazijo na Afganistan.
Čez 2 dni so imeli izgovor.
Danes v Afganistanu, ki je pod nadzorom ZDA,
pridelajo 90 % svetovnega heroina in skoraj vsako leto podirajo proizvodne rekorde.
Kako naj zaustavimo sistem pohlepa in korupcije?
Sistem, ki sili revno prebivalstvo v suženjstvo v korist avenije Madison.
Sistem, ki uprizarja lažne teroristične napade v namen manipulacije.
Sistem z vgrajenimi modeli družbenega delovanja,
ki izkoriščajo ljudi.
Sistem, ki sistematično zmanjšuje svoboščine in krši človekove pravice,
da bi se zaščitil pred lastno nezadostnostjo.
Kako se naj soočimo s številnimi tajnimi institucijami,
kot so Svet za zunanje zadeve, Trilateralna komisija, Skupina Builderberg
in druge nedemokratično izvoljene skupine,
ki za zaprtimi vrati kujejo zaroto za nadzor *** političnimi, finančnimi,
družbenimi in okoljskimi elementi naših življenj.
Da bi našli odgovor, moramo najprej najti pravi vzrok.
Dejstvo je, da sebične in pokvarjene skupine, ki imajo moč in velike dobičke,
niso pravi vzrok za težavo.
So samo simptomi.
Pohlep in tekmovalnost nista rezultat prirojenega človeškega značaja.
Pohlep in strah pred pomanjkanjem sta pravzaprav ustvarjena.
Neposredna posledica tega je, da se moramo za preživetje boriti med seboj.
- Bernard Liertaer, ustanovitelj Evropskega monetarnega sistema -
Moje ime je Jacque Fresco.
Sem industrijski dizajner in socialni inženir.
Zelo me zanima družba in razvoj sistema,
ki bi bil sprejemljiv za vse ljudi.
Beseda korupcija je izum monetarnega sistema.
Pomeni odklonilno vedenje, ki je uničujoče za dobrobit človeštva.
Govorimo o človeškem vedenju.
Človeško vedenje pa določa njegova okolica.
Če so vas vzgajali Seminolski Indijanci in nikoli niste videli ničesar drugega,
boste ponotranjili njihove vrednote.
To velja za narode, posameznike, za družine, ki skušajo svoje otroke
vzgojiti v lastni veri in državi, tako da se počutijo kot del vsega tega.
Tako oblikujejo družbo, ki jo razumejo kot ustaljeno.
Uveljavili so delujoč vidik zato ga hočejo ohraniti za vedno.
V resnici so se vse družbe nekoč pojavile in niso večne.
Zato se družba bori proti novim zamislim,
ki so v nasprotju z uveljavljenimi.
Vlade skušajo ohraniti to, kar jih ohranja na oblasti.
Politiki niso izvoljeni zato, da bi spremenili stvari.
Njihova naloga je ohranjati stvari, takšne kot so.
Kot vidite, je osnova korupcije v družbi sami.
Naj pojasnim.
Vsi narodi so v osnovi pokvarjeni, saj vzdržujejo obstoječe institucije.
Moj namen ni povzdigovanje ali poniževanje vseh narodov,
ampak komunizem, socializem, fašizem, sistem svobodnega trga
in vse druge subkulture so enake,
Vse so v osnovi pokvarjene.
Najosnovnejša značilnost naših družbenih institucij
je potreba po samoohranitvi.
Pa naj bo to korporacija, vera ali vlada,
glavni interes vseh je ohranitev same institucije.
Zadnja stvar, ki bi si jo neka naftna družba želela,
je uporaba energije, *** katero nima nadzora.
To podjetje bi bilo sicer manj pomembno za družbo.
Hladna vojna in razpad Sovjetske zveze sta bila v resnici sredstvi
za ohranjanje uveljavljene gospodarske in globalne prevlade ZDA.
Tudi religije skrbijo, da se ljudje počutijo krive za svoja naravna nagnjenja.
Vsaka trdi, da ponuja edino pot k odpuščanju in odrešenju.
V osrčju samoohranitve institucij se nahaja monetarni sistem.
Denar namreč poskrbi za moč in preživetje.
Tako kot je revež morda prisiljen krasti, da bi preživel,
je naravno tudi to, da se stori vse, kar je potrebno,
da je omogočena dobičkonosnost institucij.
Dobičkonosne institucije se zato težko spremenijo,
saj je ogroženo ne le preživetje velikih skupin ljudi,
temveč tudi materialističen način življenja, ki je povezan z bogastvom in močjo.
Paralizirajoča nujnost po ohranjanju institucije,
ne glede na njeno pomembnost za družbo,
je globoko zakoreninjena v potrebi po denarju oz. dobičku.
Industrija
Ljudje si mislijo: kaj imam jaz od tega?
Če človek služi denar s prodajo določenega izdelka,
se bo boril proti obstoju drugega izdelka,
ki bi lahko ogrozil njegovo institucijo.
OBLIŽI, BOLJŠI OD KATEREKOLI DRUGE OBVEZE
Zato ljudje ne morejo biti pravični in zaupati drug drugemu.
Obiskal vas bo moški in rekel, da ima hišo, ki jo iščete.
Prodajalec je.
Ko zdravnik reče, da mi mora odstraniti ledvico,
ne vem, če hoče odplačati jahto, ali pa mi res mora odstraniti ledvico.
V monetarnem sistemu je težko zaupati ljudem.
Če bi prišli v mojo trgovino in bi vam rekel,
da je moja svetilka precej dobra, ampak v sosednji trgovini imajo veliko boljše,
ne bi bil dolgo v tem poslu. Ne bi delovalo.
Če bi bil moralen, ne bi delovalo.
Če rečete, da industrija skrbi za ljudi, to preprosto ni res.
Moralnosti si ne more privoščiti.
Vaš sistem torej ni zasnovan, da bi služil dobrobitu ljudi.
Če tega še vedno ne razumete: nikoli ne bi primanjkovalo služb,
če bi jim bilo mar za ljudi.
Industriji ni mar. Ljudi najemajo samo zato, ker vse še ni avtomatizirano.
Ne govorite o spodobnosti in morali,
če hočete ostati v poslu, si ju ne morete privoščiti.
Pomembno je poudariti, da ne glede na družbeni sistem,
pa naj bo fašističen, socialističen, kapitalističen ali komunističen,
osnovni mehanizem je vedno denar, delo in konkurenčnost.
Komunistična Kitajska ni nič manj kapitalistična od ZDA.
Edina razlika je stopnja državnega vmešavanja v podjetništvo.
Resnica je, da je monetarizem tisti pravi mehanizem,
ki usmerja interese vseh držav na svetu.
Najbolj agresivna in zato tudi prevladujoča oblika monetarizma
je sistem svobodnega podjetništva.
Osnovna perspektiva, ki so jo poudarjali prvi ekonomisti svobodnega trga,
kot je Adam Smith,
je ta, da skrb za lastne interese in tekmovalnost vodita k družbenemu napredku,
saj tekmovalnost motivira ljudi k vztrajnosti.
Z delovanjem v prid lastnih interesov človek bolj učinkovito vzpodbuja interese družbe.
Ni pa govora o tem, kako gospodarstvo, ki temelji na konkurenčnosti,
neizogibno vodi k strateški korupciji, kopičenju moči in bogastva,
družbenemu razslojevanju, tehnološki paralizi, zlorabi delavcev,
in konec koncev do prikrite oblike vladne diktature bogate elite.
Izraz korupcija je pogosto definiran kot moralna izprijenost.
Če podjetje odvrže strupene odpadke v ocean, da bi prihranilo denar,
večina ljudi temu pravi pokvarjeno vedenje.
Poglejmo naslednji primer.
Ko pride Walmart v malo mesto in povzroči propad manjših podjetij,
ker niso več konkurenčna, se pojavi sivo območje.
Kaj Walmart pravzaprav dela narobe?
Zakaj bi jim bilo mar za družinska podjetja, ki jih uničijo?
Kaj pa naslednji primer?
Ko odpuščajo ljudi, ker so razvili nov stroj,
ki lahko opravi delo za manj denarja,
Ljudje to sprejemajo brez pritožb, ker tako pač je.
Ne vidijo pokvarjene nečloveškosti v tovrstnih dejanjih.
Dejstvo je, da ne glede na vrsto dejanja, pa naj bo to odlaganje strupenih odpadkov,
monopolno podjetje ali odpuščanje delovne sile,
motiv je vedno isti: dobiček.
So samo različne stopnje istega samoohranitvenega mehanizma,
ki vedno postavlja dobrobit ljudi za denarni dobiček.
Korupcija zato ni nek stranski proizvod monetarizma,
temveč je njegova osnova.
Medtem ko večina ljudi sprejema to dogajanje tako ali drugače,
jih večina ostaja naivna glede katastrofalnih posledic
takšnega sebičnega mehanizma, ki je vodilna mentaliteta naše družbe.
Interni dokumenti razkrivajo, da je potem, ko je to podjetje zagotovo vedelo,
da je njihovo zdravilo okuženo z virusom ***,
umaknilo proizvod iz ameriškega tržišča
in ga prodalo v Francijo, Evropo, Azijo in Latinsko Ameriko.
Ameriška vlada je dopustila, da se to zgodi.
Agencija za hrano in zdravila je to dovolila, vlada pa sedaj gleda v drugo smer.
Na tisoče nedolžnih hemofilikov je umrlo zaradi aidsa.
Podjetje je zagotovo vedelo, da je zdravilo okuženo z virusom ***.
To so storili zato, ker so hoteli iz katastrofe ustvariti dobiček.
Vidite torej, da imate vgrajeno korupcijo.
Vsi varamo drug drugega,
in tukaj ne moremo pričakovati spodobnosti.
Politika
Občutek, da ne vedo, koga bi volili.
Razmišljajo demokratično,
ampak to v gospodarstvu, ki temelji na monetarnem sistemu, ni mogoče.
Če imate dovolj denarja za oglaševanje položaja,
ki bi ga radi imeli v vladi, to ni demokracija.
Ta sistem odgovarja tistim, ki so na položajih z diferencialno prednostjo.
Vedno gre za diktaturo elite, premožnih ljudi.
V tej državi lahko imamo demokracijo ali pa veliko bogastvo v rokah peščice,
ne moremo pa imeti obojega. - Louis Brandeis, vrhovni sodnik -
Zanimivo je spremljati, kako se navidez neznane osebnosti
čudežno pojavijo na sceni kot predsedniški kandidati.
Preden se zaveste, morate izbirati iz male skupine izjemno bogatih ljudi,
ki imajo sumljivo podobne poglede na družbo.
Očitno je, da je to šala.
Predsedniški kandidati so izbrani zato, ker so uveljavljene finančne moči,
ki dejansko vodijo igro, odločile, da so sprejemljivi.
Veliko ljudi, ki razume to iluzijo demokracije, pogosto pomisli:
Ko bi vsaj lahko prišli na oblast naši iskreni in moralni politiki,
potem bi bili v redu.
Seveda se ta zamisel zdi razumna za naš pogled na svet,
vendar je žal še ena zmota.
Ko pridemo do tega, kar je resnično pomembno,
politična institucija in sami politiki
niso niti približno relevantni za delovanje našega sveta in družbe.
Politiki ne morejo reševati problemov.
Nimajo tehničnih sposobnosti. Ne znajo reševati problemov.
Tudi če bi bili iskreni, ne bi znali rešiti problemov.
Tehniki so tisti, ki proizvajajo naprave za razsoljevanje.
Tehniki so tisti, ki vam dajejo elektriko,
ki vam dajejo motorna vozila,
ki vam ogrevajo hišo pozimi in hladijo poleti.
Tehnologija rešuje probleme, ne politika.
Politika ne more reševati problemov, ker ni izurjena v tem.
Zelo malo ljudi se danes vpraša, kaj nam pravzaprav izboljšuje življenje?
Je to denar? Očitno ne.
Denarja ne moremo jesti ali ga tlačiti v rezervoar avtomobila.
Je to politika?
Politiki lahko samo sprejemajo zakone,
sprejemajo proračune in napovedujejo vojne.
Je to vera?
Seveda ne. Vera poskrbi samo za neotipljivo čustveno uteho tistih,
ki to potrebujejo.
Resničen dar, ki ga ljudje imamo,
in ki je izključno zaslužen za vse, kar je izboljšalo naša življenja,
je tehnologija.
Kaj je tehnologija? Tehnologija je svinčnik,
ki nam omogoča, da zamisli spravimo na papir za lažje sporazumevanje.
Tehnologija je avtomobil, ki nam omogoča,
da potujemo hitreje kot nam dovoljujejo noge.
Tehnologija so očala, ki poskrbijo za boljši vid tistih, ki ga potrebujejo.
Uporabna tehnologija je pravzaprav samo podaljšek človeških lastnosti,
ki zmanjšuje napore človeka in odpravlja določena opravila in probleme.
Predstavljajte si, kakšno bi bilo danes vaše življenje brez telefona,
ali pečice, računalnika, letala.
Vse v vašem domu, kar se vam zdi samoumevno,
od zvonca na vratih, do mize in pomivalnega stroja, je tehnologija.
Vse to so ustvarili tehniki z ustvarjalno znanstveno spretnostjo.
Tega niso ustvarili denar, politika ali vera.
To so lažne institucije.
Če pišete svojemu kongresniku, potem je to odlično.
Rečejo vam, naj pišete kongresniku, če želite, da se kaj naredi.
Ljudje v Washingtonu bi morali biti vodilni na področju tehnologije.
Vodilni na področju proučevanja človeka, zločinov.
Vseh dejavnikov, ki oblikujejo človeško vedenje.
Ni vam treba pisati svojemu kongresniku.
Kakšni ljudje pa so to, da so zadolženi za to delo?
V prihodnosti bomo imeli velike težave.
Vprašanje, ki ga politiki postavljajo, se glasi:
koliko bo stal ta projekt?
Pravo vprašanje ni, koliko bo stalo,
temveč ali imamo sredstva?
Danes imamo dovolj sredstev, da bi lahko imel vsakdo streho *** glavo,
da bi zgradili bolnišnice in šole po vsem svetu,
da bi imeli najboljšo opremo v laboratorijih za učenje in medicinske raziskave.
Vidite, vse to imamo, vendar živimo v monetarnem sistemu.
V monetarnem sistemu pa obstaja dobiček.
Kateri je osnovni mehanizem, ki poganja sistem dobička, razen koristoljubja?
Kaj je tisto, kar vzdržuje bistvo tekmovalne ostrine?
Sta to velika učinkovitost in vzdržljivost?
Ne, to ni del njihovega načrta.
Nič, kar ustvari naša družba, ki temelji na dobičku,
ni niti približno vzdržljivo ali učinkovito.
Če bi bilo, ne bi bilo multimilijonske servisne industrije za avtomobile.
Prav tako ne bi bila povprečna življenjska doba elektronike
krajša od 3 mesecev, preden postane zastarela.
Je to izobilje? Vsekakor ne.
Izobilje, ki temelji na zakonih ponudbe in povpraševanja,
je pravzaprav negativna stvar.
Če podjetje, ki trguje z diamanti,
med izkopavanjem najde 10-krat več diamantov kot ponavadi,
to pomeni, da se je ponudba diamantov povečala,
posledica pa je, da stroški in dobiček od prodaje diamantov padejo.
Dejstvo je, da so učinkovitost, vzdržljivost in izobilje
sovražniki dobička.
Drugače povedano: mehanizem pomanjkanja je tisti, ki povečuje dobiček.
Pomanjkanje temelji na ohranjanju vrednosti izdelka.
Upočasnjeno črpanja nafte zvišuje njeno ceno.
Ustvarjanje pomanjkanja diamantov ohranja njihovo visoko ceno.
V rudniku diamantov Kimberly sežigajo diamante, ki so iz ogljika.
Tako ohranjajo visoko ceno.
Kakšen pomen za družbo ima torej dejstvo,
da je pomanjkanje, ki je ustvarjeno naravno ali z manipulacijo,
ugodno stanje za industrijo?
To pomeni, da vzdržljivost in izobilje
nikoli ne bosta del sistema, ki temelji na dobičku.
To preprosto nasprotuje naravi te strukture.
Svet brez vojn ali revščine je zato nemogoč.
Nemogoče je, da bi nenehno izpopolnjevali tehnologijo
do njenega najučinkovitejšega in najproduktivnejšega stanja.
Najbolj žalostno je to, da je nemogoče pričakovati od ljudi,
da bi se vedli resnično moralno in spodobno.
Človeška narava ali človeško vedenje?
Ljudje uporabljajo besedo nagon, ker se ne morejo izgovarjati na vedenje.
S svojim pomanjkljivim znanjem ocenjujejo
in govorijo stvari kot so:
Ljudje delujemo na določen način, pohlep je naravna stvar.
Kot da bi veliko premišljevali o tem.
To ni nič bolj naravno od nošenja oblačil.
Naš cilj je odpraviti vzroke težav.
Odpraviti procese, katerih posledice so pohlep, pobožnjaštvo in predsodki,
medsebojno izkoriščanje ljudi in elitizem.
Hočemo odpraviti potrebo po zaporih in po socialnem skrbstvu.
Vedno smo imeli te probleme, ker smo vedno živeli v pomanjkanju,
v menjalni trgovini in monetarnem sistemu, ki povzroča pomanjkanje.
Če izkoreninite pogoje za družbeno nesprejemljivo vedenje.
potem tega vedenja ne bo.
Je torej takšno vedenje prirojeno? Ne, ni.
Človeška narava ne obstaja, obstaja samo človeško vedenje,
ki pa se je skozi zgodovino vedno spreminjalo.
Ne rodite se fanatični, pohlepni, pokvarjeni in sovražni.
To vas nauči družba.
Vojne, revščina, korupcija, lakota, nesreča, človeško trpljenje -
v monetarnem sistemu se nič od tega ne bo spremenilo.
Ne bo veliko pomembnih sprememb.
Treba bo v celoti preoblikovati našo kulturo, naše vrednote,
pri tem pa bo treba upoštevati kapaciteto našega planeta,
in ne nekega človeškega mnenja ali političnega stališča glede tega,
kakšen bi svet moral biti.
Ali nekega verskega stališča glede oblikovanja človeške družbe.
To je namen projekta Venus.
Družba, o kateri bomo govorili,
je osvobojena vseh starih praznoverij,
zaporov, policijskega zatiranja in zakonov.
Vsi zakoni bodo izginili.
Prav tako bodo izginili vsi nepotrebni poklici,
kot so borzni posredniki, bankirji in oglaševalci.
Izginili bodo za vedno,
ker ne bodo več potrebni.
Ko bomo razumeli, da je tehnologija, ki jo izumlja človeška bistroumnost,
tista, ki osvobaja človeštvo in veča kakovost našega življenja,
takrat bomo dojeli, da je najpomembneje to,
da se osredotočamo na pametno upravljanje naravnih bogastev našega planeta.
Iz naravnih bogastev pridobivamo materiale za našo blaginjo.
Ko to razumemo, vidimo,
da denar predstavlja oviro na poti do teh naravnih bogastev,
saj ima prav vse finančni vzrok.
Zakaj potrebujemo denar za pridobitev teh naravnih virov?
Zaradi pravega ali dozdevnega pomanjkanja.
Običajno ne plačujemo za zrak in pitno vodo,
ker sta v takšnem izobilju, da bi ju bilo nesmiselno prodajati.
Če torej logično pomislimo.
Če bi bili viri in tehnologija za ustvarjanje vsega potrebnega v naši družbi
kot so hiše, mesta in transport, v zadostnem izobilju,
potem ne bi imeli razloga, da bi karkoli prodajali.
Če bi bili avtomatizacija in mehanizacija tako tehnološko napredni,
da bi razbremenili človeka, ne bi bilo razloga za obstoj služb.
Če bi torej poskrbeli za vse te družbene vidike,
sploh ne bi bilo več potrebe po denarju.
Ostaja temeljno vprašanje:
Imamo na Zemlji dovolj virov in tehnološkega razumevanja,
da ustvarimo družbo s takšnim izobiljem,
da bi bile vse materialne dobrine dosegljive brez cene
in brez potrebe po zaposlitvi?
Da, imamo.
Imamo vire in tehnologijo, da lahko to vsaj minimalno omogočimo.
Poleg tega smo sposobni dvigniti življenjski standard do te mere,
da bodo ljudje v prihodnosti gledali na našo civilizacijo
in se zgražali, kako primitivna in nezrela je bila naša družba.
Projekt Venus predlaga popolnoma drug sistem,
ki je v skladu z današnjim znanjem.
Nikoli nismo vprašali znanstvenikov,
kako bi lahko ustvarili družbo brez dolgočasnih in monotonih služb,
brez prometnih nesreč.
Družbo, ki bi ljudem omogočala imeti visok življenjski standard,
kjer naša hrana ne bi bila zastrupljena,
kjer bi imeli druge energijske vire, ki so čisti in učinkoviti.
To nam lahko uspe.
Gospodarstvo, ki temelji na naravnih virih
Glavna razlika med tem gospodarstvom in monetarnim sistemom je ta,
da gospodarstvo, ki temelji na naravnih virih,
resnično skrbi za ljudi in njihov dobrobit.
Monetarni sistem je postal tako pokvarjen,
da je skrb za ljudi komaj na drugem mestu, če sploh obstaja.
Izdelki na tržišču so namenjeni samo čim večjemu dobičku.
Če obstaja problem v družbi in z rešitvijo tega problema ne boste zaslužili,
potem problem ne bo rešen.
Gospodarstvo, ki temelji na virih, ni podobno ničemur, kar so poskušali do sedaj.
S pomočjo današnje tehnologije lahko ustvarimo izobilje.
Uporabimo jo lahko za izboljšanje življenj vseh ljudi.
Izobilje po vsem svetu,
če bomo pametno uporabili tehnologijo in skrbeli za okolje.
Sistem je zelo drugačen in zelo težko se je pogovarjati o njem,
saj javnost ni dovolj obveščena o tem,
v kakšnem stanju je tehnologija.
Energija
Danes nam ni treba uporabljati fosilnih goriv.
Ni nam treba uporabljati stvari, ki onesnažujejo okolje.
Na voljo imamo veliko energetskih virov.
Rešitve alternativne energije, ki jih podpira elita,
kot so vodik, biomasa in celo nuklearna energija
so zelo nezadostne, nevarne in namenjene ohranjanju dobičkonosne strukture,
ki jo je ustvarila industrija.
Če se ne pustimo pretentati propagandi in sebičnim rešitvam,
ki jih ponujajo energetska podjetja, lahko vidimo neskončne možnosti.
ki nam jih ponuja čista, obnovljiva energija, ki obstaja v izobilju.
Solarna in vetrna energija sta javnosti dobro znani.
Resnični potencial teh dveh virov pa ostaja nedorečen.
Solarna energija, ki jo pridobivamo iz Sonca,
je v takšnem izobilju, da ena ura svetlobe opoldne
vsebuje več energije, kot jo ves svet potroši v letu dni.
Če bi lahko izkoristili 0,01 % te energije,
svetu ne bi bilo treba uporabljati nafte, plina ali česarkoli drugega.
Vprašanje ni dostopnost te energije,
temveč tehnologija za njeno izkoriščanje.
Danes obstaja veliko naprednih medijev za to,
vendar jih ovira nujnost tekmovanja za tržni delež
z uveljavljenimi energetskimi strukturami.
Obstaja tudi vetrna energija.
Vetrno energijo so dolgo označevali kot šibko
in zaradi krajevne pogojenosti kot nepraktično.
To preprosto ni res.
Ameriško ministrstvo za energijo je leta 2007 priznalo,
da če bi izkoriščali vetrno energijo v samo 3 od 50 ameriških zveznih držav,
bi lahko z energijo oskrbovali celotno prebivalstvo.
Obstajata še manj znana vira kot sta energija plimovanja in valov.
Energija plimovanja se pridobiva med menjavanjem pline in oseke v oceanu.
Namestitev turbin, ki zajemajo to premikanje, proizvaja energijo.
V Veliki Britaniji je trenutno na voljo 42 takšnih lokacij.
Predvidevajo, da bi samo iz plimovanja lahko pridobili 34 % energije,
ki je potrebna za napajanje celotnega otoka.
Energija valov, ki se pridobiva iz površinskega gibanja vode v oceanih,
ima po ocenah globalni potencial do 80.000 teravatnih ur na leto.
To pomeni, da bi lahko 50 % energije, ki je porabi celoten planet,
pridobili samo iz tega vira.
Pomembno je poudariti, da energija plimovanja in valov
ter solarna in vetrna energija,
za pridobivanje ne potrebujejo nobene predhodne energije.
Drugače je s premogom, plinom, biomaso, vodikom in vsemi drugimi.
Če bi samo iz teh 4 virov učinkovito pridobivali energijo s pomočjo tehnologije,
bi lahko napajali svet za vedno.
Obstaja pa še ena oblika čiste, obnovljive energije,
ki se lahko kosa z vsemi ostalimi.
Geotermalna energija.
Geotermalna energija se pridobiva s t.i. toplotnim rudarjenjem.
Z enostavnim procesom, ki uporablja vodo,
lahko pridobimo ogromne količine čiste energije.
Leta 2006 je inštitut MIT objavil poročilo o geotermalni energiji,
kjer piše, da je trenutno v Zemlji na voljo 13.000 ZJ energije,
2.000 ZJ te energije pa bi lahko z lahkoto pridobili z izpopolnjeno tehnologijo.
Celotna poraba energije vseh držav sveta
znaša približno 0,5 ZJ letno.
To pomeni, da bi lahko 4.000 let
pridobivali energijo za napajanje celotnega planeta samo iz tega vira.
Če razumemo, da se toplota Zemlje nenehno obnavlja,
potem je ta energija resnično neomejena.
Lahko jo uporabljamo v neskončnost.
Poleg teh virov obstajajo še drugi viri čiste in obnovljive energije,
in sčasoma jih bomo našli še več.
Dejstvo je, da imamo energije v izobilju.
Ni potrebe po onesnaževanju, tradicionalnih embalažah
in dejansko tudi ne po cenah.
Prevoz
Kaj pa prevoz?
Prevladujoči prevozni sredstvi naše družbe sta avtomobil in letalo,
ki za delovanje potrebujeta fosilna goriva.
Poglejmo si primer avtomobila.
Akumulator, ki napaja električni avtomobil, ki doseže hitrost več kot 160 km/h,
in lahko prevozi več kot 320 km z enim polnjenjem,
obstaja že vrsto let.
Vendar pa ima patente za te akumulatorje v lasti naftna industrija,
ki jih omejuje, da lahko ohranja svoj tržni delež.
Tukaj je še politični pritisk energetske industrije,
zato sta dosegljivost in cenovna dostopnost te tehnologije omejeni.
Ni drugega razloga, kot pokvarjena želja po dobičku,
da vsa vozila na svetu še niso električna,
popolnoma čista in brez vsakršne potrebe po bencinu.
Kar se letal tiče, pa je čas, da se zavemo,
da je to prevozno sredstvo neučinkovito, okorno,
počasno in preveč onesnažuje.
To je vlak MagLev. Poganjajo ga magneti.
Zaradi magnetnega polja lebdi v zraku
in porabi manj kot 2 % energije, ki jo porabijo letala.
Vlak nima koles, zato se ne more obrabiti.
Trenutna najvišja hitrost različice te tehnologije,
ki jo uporabljajo na Japonskem, je 582 km/h.
Vendar je ta različica tehnologije zelo zastarela.
Organizacija ET3, ki je povezana s projektom Venus,
je konstruirala MagLev, ki potuje hitrostjo do 6.400 km/h
po nepremični cevi, kjer ne prihaja do trenja,
in ki lahko poteka po kopnem in pod vodo.
Predstavljajte si, da se odpravite iz Los Angelesa v New York na daljše kosilo.
Ali iz Washingtona v Peking v dveh urah.
To je prihodnost celinskega in medcelinskega potovanja.
Hitro, čisto in samo z majhnim delom energije,
ki jo uporabljamo danes za iste namene.
Z uporabo tehnologije MagLev, naprednih akumulatorjev in geotermalne energije
ne bi bilo več razloga za uporabo fosilnih goriv.
To bi lahko storili sedaj,
če nas ne bi ovirale paralizirajoče dobičkonosne strukture.
Delo
Amerika je danes nagnjena k fašizmu.
Naklonjena je prevladujoči filozofiji in veri,
ki podpirata fašistična stališča.
Ameriška industrija je pravzaprav fašistična institucija.
Takoj ko ob prihodu na delo pritisnete kontrolno uro,
vstopate v diktaturo.
Učijo nas, da je delo treba spoštovati.
Meni se to zdi plačano suženjstvo.
Vzgajajo vas v veri, da si morate denar zaslužiti z lastnimi žulji.
To ovira ljudi.
Ljudi je treba osvoboditi garanja in monotonih služb,
ki jih delajo nevedne, ki jih ropajo.
V naši družbi z gospodarstvom, ki temelji na virih,
stroji osvobajajo ljudi.
Tega si ne znamo predstavljati, ker takšnega sveta ne poznamo.
Avtomatizacija
Če pogledamo nazaj v preteklost, vidimo jasen vzorec,
kjer stroji počasi zamenjujejo delavce.
Od izginotja upravljalca dvigala
do skoraj popolne avtomatizacije tovarn avtomobilov.
Dejstvo je, da bo z razvojem tehnologije
potreba po človeški delovni sili vedno manjša.
To povzroča resen problem,
ki dokazuje neučinkovitost sistema dela, ki temelji na monetarnem sistemu.
Človeško zaposlovanje namreč ves čas tekmuje tehnološkim napredkom.
Ker je osnovna prioriteta industrije dobiček,
bo sčasoma izgubljajo službe vse več ljudi,
saj jih bodo nadomestili stroji.
Ko tovarna uporabi stroj, namesto da bi skrajšala delovni čas,
zmanjša število zaposlenih.
Vi izgubite službo, zato se tudi upravičeno bojite strojev.
V gospodarstvu z visoko tehnologijo, ki temelji na virih,
bo predvidoma odpadlo 90 % trenutnih poklicev,
saj jih bodo nadomestili stroji.
Tako bodo ljudje osvobojeni suženjstva.
To je namreč osnovni namen tehnologije.
S časom bodo z uporabo nanotehnologije
in drugih zelo naprednih oblik znanosti
naprave izvajale celo zapletene medicinske operacije.
In to z veliko večjo uspešnostjo, kot jo imajo danes zdravniki.
Pot je začrtana, ampak naš monetarni sistem,
ki zahteva delo za zaslužek, ovira ta napredek.
Ljudje namreč potrebujejo službe za lastno preživetje.
Dejstvo je, da je treba ta sistem odpraviti,
sicer nikoli ne bomo svobodni, tehnološki napredek pa bo vedno oviran.
Imamo stroje, ki čistijo kanalizacijo, da ljudem tega ni treba početi.
Na stroje je treba gledati kot na podaljške človeškega dela.
Veliko poklicev preprosto ne bo imelo nobene osnove
za obstoj v gospodarstvu, ki temelji na virih.
To so na primer poklici, ki temeljijo na upravljanju denarja,
oglaševanju in na samem pravnem sistemu.
Če ne bi bilo denarja, se velika večina zločinov,
ki se zgrešijo danes, sploh ne bi zgodila.
Skoraj vse oblike zločinov so posledica monetarnega sistema,
bodisi neposredno ali zaradi nervoze, ki jo povzroči pomanjkanja denarja.
Zakone bi zato lahko sčasoma popolnoma odpravili.
Namesto, da postavite prometni znak: vozite previdno - spolzko cestišče,
naredite cesto hrapavo, da ne bo spolzka, ko bo mokra.
Ko vinjena oseba vozi avtomobil in vijuga sem in tja,
ima vgrajeno majhno nihalo, ki bo avto ustavilo bo robu ceste.
Nobenega zakona, temveč rešitev.
Vgraditev sonarjev in radarjev v avtomobile, da ne bo prihajajo do nesreč.
Zakoni, ki jih ustvari človek, so poskusi soočanja s problemi.
Ko ne vedo, kako bi rešili problem, napišejo zakon.
ZDA, ki je najbolj privatizirana kapitalistična država na svetu,
ima tudi največje število zapornikov na svetu, kar ni presenetljivo.
To število vsako leto narašča.
Statistično gledano je večina teh ljudi neizobraženih
in prihajajo iz revnih družbenih slojev.
Za razliko od tega, v kar nas skuša prepričati propaganda,
so ravno ti okoljski pogoji krivi za njihovo kriminalno in nasilno vedenje.
Vendar družba gleda proč in se ne zmeni za to stališče.
Pravni in kazenski sistem sta nadaljnji primer tega,
kako se družba izogiba proučevanju resničnih vzrokov takšnega vedenja.
Država vsako leto porabi milijarde za zapore in policijo,
samo delček tega denarja pa je namenjen programom za zmanjševanje revščine,
ki je ena najosnovnejših spremenljivk, odgovornih za zločine.
Dokler imamo gospodarski sistem,
ki vzpodbuja in pravzaprav ustvarja pomanjkanje in revščino,
bo kriminal vedno prisoten.
Spodbuda
Če bi ljudje imeli dostop do življenjskih potrebščin
brez suženjstva, dolga in trgovanja,
bi se drugače obnašali.
Bi radi imeli dostop do vseh teh stvari brez plačila?
Pa saj stvari morajo imeti ceno. Kaj pa bo motiviralo ljudi?
Če človek dobi vse, kar se mu zahoče, bo cel dan samo poležaval na soncu.
To je mit, ki nam ga prodajajo.
Naša kultura uči ljudi,
da monetarni sistem skrbi za motivacijo.
Če bi imeli dostop do vseh stvari, zakaj bi potem sploh delali karkoli?
Izgubili bi motivacijo.
Tako ste naučeni, da podpirate monetarni sistem.
Če bi iz scenarija umaknili denar,
bi obstajala drugačna motivacija, zelo drugačna.
Če imajo ljudje dostop do življenjskih potrebščin,
se njihove spodbude spremenijo.
Kaj pa luna in zvezde? Pojavijo se nove spodbude.
Če uživate v slikanju,
boste uživali, ko boste sliko podarili, namesto da bi jo prodali.
Izobrazba
Večina izobraževalnih sistemov, ki jih imamo danes,
pravzaprav usposablja ljudi za določeno delovno mesto.
Zelo so specializirani, ne vidijo celotne slike.
Ljudje ne vedo veliko o veliko različnih stvareh.
Ljudje ne bi šli v vojno, če bi vedeli veliko o veliko stvareh.
V šolah se veliko učijo na pamet,
ne naučijo pa se reševati problemov.
Nimajo ne čustvenega orodja ne orodja na lastnem področju
za kritično razmišljanje.
V gospodarstvu, ki temelji na virih, bi bil izobraževalni sistem zelo drugačen.
Največja skrb naše družbe bi bil duševni razvoj
in motivacija vsakega posameznika, da izkoristi svoj maksimalni potencial.
Naša filozofija je ta: pametnejši kot so ljudje, bogatejši je svet.
Vsak namreč nekaj prispeva.
Pametnejši kot so vaši otroci, boljše bo moje življenje,
saj bodo bolj konstruktivno prispevali k okolju in k mojemu življenju.
Vsi izumi v gospodarstvu, ki temelji na virih,
bi bilo v dobro družbe. Teh izumov nič ne bi oviralo.
Civilizacija
Patriotizem, orožje, vojske, mornarice.
Vse to je znak, da še nismo civilizirani.
Otroci bodo spraševali starše:
Se niste zavedali nujnosti strojev?
Oče, nisi vedel, da je vojna neizogibna, če obstaja pomanjkanje?
Ni to očitno? Seveda bo otrok razumel, da ste topoglavci,
ki so vas vzgojili, da služite uveljavljenim institucijam.
Smo takšna zoprna in bolna družba,
da ne bomo prišli v zgodovino. Govorili bodo samo to,
da so veliki narodi jemali zemljo majhnim narodom,
uporabljali silo in nasilje.
Govorili bodo o nenehnem pokvarjenem obnašanju
do začetka civiliziranega sveta.
Takrat bodo sodelovali vsi narodi. Združitev sveta.
Skrb za skupno dobro vseh ljudi,
kjer ni nihče podrejen nekomu drugemu.
Brez družbenih slojev,
pa naj bo to tehnična elita ali kakšna druga elita,
treba jih je izbrisati iz obličja zemlje.
Država ne počne ničesar, ker države ni.
Sistem, ki ga zagovarjam, globalno gospodarstvo, ki temelji na virih,
ni popoln, je pa veliko boljši od tega, kar imamo sedaj.
Popolnosti ne bomo nikoli dosegli.
Moja domovina je svet in moja vera je delati dobro.
- Thomas Paine - 1737-1809
Naše družbene vrednote
se odražajo v nenehnih vojnah,
korupciji, krutih zakonih, družbenemu razslojevanju,
nepomembnem praznoverju, uničevanju okolja
in despotskemu vladajočemu razredu,
ki mu ni mar za družbo, temveč samo za dobiček.
Te vrednote so rezultat kolektivne nevednosti
o dveh najosnovnejših spoznanjih glede resničnosti.
To sta vidik pojavnosti in vidik simbioze naravnega zakona.
Pojavnost resničnosti pomeni, da se vsi sistemi,
pa naj bo to znanje, družba, tehnologija, filozofija ali kaj drugega,
če niso omejeni, izpostavljeni nenehnim spremembam.
Kar se nam danes zdi vsakdanjost,
npr. sodobna komunikacija in prevažanje,
bi bilo včasih nepredstavljivo.
V prihodnosti bodo prav tako obstajale tehnologije,
storitve in družbene strukture,
ki si jih danes ne moremo niti predstavljati.
Iz alkimije smo prešli na kemijo,
iz geocentričnega sistema na heliocentričnega,
od prepričanja, da so demoni krivi za vse bolezni,
do sodobne medicine.
Ta razvoj nima konca,
in če se tega zavedamo, nas to povezuje in vodi po poti
k rasti in napredku.
Statično empirično znanje ne obstaja.
Razumeti in prepoznati moramo pojavnost vseh sistemov.
To pomeni, da moramo biti vedno odprti za nove informacije,
tudi če to ogroža naša trenutna prepričanja in s tem identiteto.
Žal naša družba tega ne ve,
zato uveljavljene institucije uspešno zavirajo razvoj
z ohranjanjem zastarelih družbenih struktur.
Hkrati se ljudje bojijo sprememb.
Navajeni so namreč na svojo statično identiteto,
če pa nekdo oporeka njihovim prepričanjem,
ponavadi pride do žalitev in zaskrbljenosti.
Imeti narobe je zmotno povezano z neuspehom.
Če vam nekdo pokaže, da se motite, bi to morali proslavljati.
To pomeni, da ste se pomaknili na višji nivo razumevanja,
razširili obzorje.
Dejstvo je, da pametni človek ne obstaja.
Samo vprašanje časa je,
preden svoje zamisli posodobi, spremeni ali ovrže.
To nagibanje k slepemu zagovarjanju nekega prepričanja
in izogibanje novim informacijam, ki bi ga lahko spremenile,
ni nič manj kot oblika intelektualnega materializma.
Monetarni sistem podpira ta materializem,
ne samo s samoohranitvenimi strukturami,
temveč tudi z neštetim številom ljudi,
ki so navajeni, da slepo in brez razmišljanja podpirajo te strukture,
in tako postanejo samooklicani varuhi statusa quo.
Ovce, ki več ne potrebujejo ovčarja, da bi jih nadziral.
Nadzirajo namreč druga drugo, tako da izločijo tiste,
ki plavajo proti toku.
Upiranje spremembam in podpiranje obstoječih institucij
zaradi identitete, udobja, moči in dobička
je popolnoma nevzdržno.
Posledice so še večja neuravnoteženost,
razkol, popačitve, in neizogibno uničenje.
Čas je za spremembo.
Od lovcev in nabiralcev do agrarne revolucije,
do industrijske revolucije - vzorec je jasen.
Čas je za nov družbeni sistem, v katerem se odraža današnje razumevanje.
Monetarni sistem je proizvod časa,
ko je bilo pomanjkanje resničnost.
V današnji dobi tehnologije ni več relevanten za družbo.
Oditi mora skupaj z odklonskim vedenjem, v katerem se odraža.
Prevladujoči pogledi na svet, kot so teistične religije,
so enako nerelevantne za družbo.
Islam, krščanstvo, judaizem, hinduizem in vse druge religije
ovirajo oseben in družbeni razvoj.
Vsaka namreč zagovarja zaprti pogled na svet.
Omejeno razumevanje, ki ga podpirajo,
v pojavnem vesolju preprosto ni možno.
Kljub temu je religiji uspelo zatreti zavest o tej pojavnosti
z vcepljanjem psihološke zmote oz. vere svojim privržencem.
Ti zavračajo logiko in nove informacije
zaradi tradicionalnih, zastarelih prepričanj.
Pojem boga je pravzaprav metoda za razlaganje naravnih pojavov.
Včasih ljudje niso vedeli, kako potekajo stvari,
kako deluje narava.
Tako so si izmišljali zgodbice,
boga pa so si zamislili po lastni podobi.
Mož, ki se razjezi, če se ljudje ne vedejo pravilno.
Ustvarja poplave in potrese,
in pravijo, da je to delo boga.
Bežen pogled na prikrito zgodovino religije razkrije,
da so celo osnovni miti pojavi,
ki so se razvijali pod različnimi vplivi skozi čas.
Na primer osnovna doktrina krščanstva
je smrt in vstajenje Kristusa.
Ta predstava je tako pomembna, da celo v sami Bibliji piše:
Če Kristus ne bi vstal, potem je naše pridiganje zaman,
in tudi vaša vera je zaman. - Prvo pismo Korinčanom, 15:14 -
Ta vidik težko razumemo dobesedno.
Ne obstaja namreč noben primarni vir,
ki bi govoril o tem nadnaravnem dogodku v posvetni zgodovini.
Poleg tega številni odrešeniki, ki so živeli pred Kristusom,
in so prav tako umrli in vstali od mrtvih,
takoj vzbudijo asociacije, ki umestijo zgodbo na mitološko področje.
Zgodnji cerkveni predstavniki, kot je bil Tertulijan,
so se zelo trudili, da bi odpravili te asociacije.
Trdili so celo, da je hudič ustvaril te podobnosti.
V 2. stol. je Tertulijan zapisal:
Hudič, čigar naloga je izpriditi resnico,
natančno oponaša okoliščine božjih zakramentov.
Krsti svoje vernike in jim obljublja odpuščanje grehov.
Praznuje daritve kruha in nosi simbol vstajenja.
Zato priznajmo hudičevo prekanjenost,
ki posnema določene stvari, ki so božanske.
Resnično žalostno je to, da ko prenehamo verjeti,
da so zgodbe krščanstva, judaizma, islama in drugih religij
stvarna zgodovina, in jih sprejmemo takšne kot so v resnici,
torej čiste prispodobe, izpeljane iz mnogih religij,
vidimo, da vse religije predstavljajo skupno nevarnost.
Ta združujoč imperativ je treba prepoznati in ceniti.
Versko prepričanje je povzročilo več razkolov in konfliktov
kot katerakoli druga ideologija.
Samo krščanstvo ima več kot 34.000 različnih sekt.
Biblija se lahko različno interpretira.
Ko jo berete, lahko rečete:
Mislim, da je Jezus imel v mislih to, Job je mislil ono.
Ne, mislil je to.
Imamo luterance, adventiste sedmega dne, katolike.
Razdeljena cerkev sploh ni cerkev.
Ta razdelitev, ki je značilnost vseh teističnih religij,
nas pripelje do naše druge napačne zavesti.
Do napačne domneve o delitvi
z zavrnitvijo simbiotičnega razmerja v življenju.
Poleg razumevanja, da so vsi naravni sistemi pojavni,
kjer se vsi vidiki resničnosti nenehno razvijajo,
spreminjajo in celo odstranijo, moramo razumeti tudi to,
da so vsi sistemi pravzaprav izmišljeni delčki,
ki so namenjeni zgolj pogovoru.
Neodvisnost v naravni namreč ne obstaja.
Narava je enoten sistem medsebojno odvisnih spremenljivk,
ena je vzrok in druga reakcija,
ki obstajajo samo kot skoncentrirana celota.
Ne vidimo, kako odvisni smo od okolja,
zato se nam zdi, da lahko počnemo, kar se nam zahoče.
Če nam vzamejo kisik, bi v trenutku umrli.
Če nam vzamejo rastlinstvo, umremo.
Brez sonca umrejo vse rastline. Torej smo povezani.
Upoštevati moramo celovitost.
To ni samo izkušnja človeka na tem planetu,
temveč je celovita izkušnja.
Vemo, da brez rastlin in živali ne moremo preživeti.
Ne moremo preživeti brez vseh štirih elementov.
Kdaj bomo začeli to resnično upoštevati?
To pomeni biti uspešen.
Uspeh temelji na dobrih odnosih z vsem, kar nas obdaja.
Dobro se zavedam, da moj vnuk ne more upati,
da bo podedoval stanoviten, miroljuben, stabilen in družbeno pravičen svet,
dokler vsak otrok, ki odrašča v Etiopiji, Indoneziji,
Boliviji, Palestini in Izraelu, nima enakih pričakovanj.
Poskrbeti je treba za celotno skupnost,
če nočeš imeti resnih problemov.
Uvideti moramo, da je celoten svet ta skupnost.
Vsi moramo skrbeti drug za drugega na tak način.
To ni samo skupnost ljudi,
temveč je to skupnost rastlin, živali in elementov.
To resnično moramo razumeti,
saj nam bo prineslo veselje in užitek.
Temu, kar trenutno pogrešamo, lahko rečemo duhovnost.
Dejstvo je, da veselje prihaja iz te blažene povezanosti.
To je občutek božanskosti,
to je plat naše osebnosti, ki ga resnično občuti globoko v sebi.
To je ta čudovit občutek. Ko se pojavi, ga takoj prepoznaš.
Ne da ti ga denar, temveč povezanost.
Če pa to ne predstavlja nevarnosti za to državo.
Kako bomo še naprej izdelovali nuklearno orožje?
Veste kaj mislim?
Kaj se bo zgodilo z industrijo orožja, ko bomo spoznali, da smo vsi eno?
To bo zjebalo gospodarstvo.
Gospodarstvo, ki je že tako ali tako lažno.
To bi bila prava polomija.
Zdaj vidite, zakaj vlada hoče preprečiti
širjenje zamisli o doživljanju brezpogojne ljubezni.
Verjamem, da bosta neoborožena resnica in brezpogojna ljubezen
imeli zadnjo besedo pri resničnosti. - Dr. Martin Luther King ml., 1929-1968 -
Ko bomo razumeli, da je celotnost našega osebnega obstoja
popolnoma odvisna od celotnosti vsega drugega na svetu,
bomo resnično razumeli pomen brezpogojne ljubezni.
Ljubezen je namreč podaljšek, ki nam pomaga,
da vidimo vse kot sebe in sebe kot vse, in to seveda ni pogojeno,
kajti dejstvo je, da smo vsi vse.
Če je res, da vsi prihajamo iz središča ene zvezde,
da je vsak naš atom iz središča ene zvezde,
potem smo vsi ista stvar.
Celo avtomat za pijačo in cigarete na ulici
je narejen iz atomov te zvezde.
Vsi so bili tisočkrat reciklirani, tako kot vi in jaz.
Zato sem zunaj samo jaz.
Zakaj bi se potem česa bal? Zakaj bi moral iskati uteho?
Ni se mi treba bati ničesar, saj smo vse mi.
Težava je v tem, da smo ob rojstvu ločeni,
saj nam dajo ime in identiteto, postanemo posamezniki.
Ločijo nas od enosti, religija pa to izkorišča.
Izkorišča hrepenenje ljudi, da bi bili spet del ene celote.
Temu pravijo bog. Pravijo tudi, da ima pravila, kar se mi zdi kruto.
Mislim, da to lahko storiš brez religije.
Če bi nezemeljski obiskovalec proučil razlike med človeškimi družbami,
bi se mu te razlike zdele trivialne v primerjavi s podobnostmi.
Naša življenja, naša preteklost in prihodnost so povezani s soncem, luno in zvezdami.
Ljudje smo videli atome, ki sestavljajo naravo, in sile, ki so jo izoblikovale.
Mi, ki smo utelešenje oči, ušes, misli in občutkov vesolja,
smo se začeli spraševati o lastnem izvoru.
Zvezdna materija sestavlja skupke več milijard atomov,
ki so pogojevali evolucijo narave in botrovali dolgi poti do zavesti na Zemlji.
Zvesti moramo biti vrstam in planetu.
Dolžni smo preživeti in se razvijati ne samo zaradi nas samih,
temveč tudi zaradi starodavnega in širnega vesolja, od koder izhajamo.
Smo ena vrsta. Smo zvezdna materija, ki žanje zvezdno svetlobo.
- Carl Sagan, 1934-1996 -
Čas je, da zahtevamo enotnost.
Naši zastareli družbeni sistemi so razpadli.
Moramo sodelovati in vzpostaviti stabilen, globalen družbeni red,
kjer je poskrbljeno za vsakogar in je vsakdo resnično svoboden.
Vaša osebna prepričanja so brez pomena,
ko govorimo o življenjskih potrebščinah.
Vsak človek se je rodil gol,
potreboval je toploto, hrano, vodo in zatočišče.
Vse drugo so dodatki.
Zato je trenutno najpomembnejše vprašanje
pametno upravljanje Zemljinih naravnih bogastev.
To nikoli ne bo mogoče v monetarnem sistemu,
saj je lov za dobičkom zasledovanje lastnih interesov,
zato je neuravnovešenost že del sistema.
Naši politiki so zato nekoristni.
Resnični problemi življenja so tehnični, ne politični.
Poleg tega ideologije, ki ločujejo človeštvo,
kot je npr. religija, morajo imeti velik vpliv na skupnost,
kar se tiče njihove vrednosti, pomena in relevantnosti za družbo.
Upajmo, da bo religija sčasoma izgubila svoj materializem
in praznoverje in se bo pomaknila v uporabno področje filozofije.
Dejstvo je, da je današnja družba zaostala.
Politiki nenehno govorijo o zaščiti in varnosti,
namesto da bi govorili o stvaritvah, enotnosti in napredku.
ZDA porabijo 500 milijard dolarjev letno za obrambo.
To je dovolj denarja, da bi lahko vsakega maturanta
poslali na štiriletni študij na fakulteti.
V 40-ih letih 20. stol. je projekt Manhattan
razvil prvo orožje za množično uničenje.
Ta program je zaposlil 130.000 ljudi in je stal ogromno denarja.
Predstavljajte si naša življenja danes, če bi ti znanstveniki,
namesto da bi razvijali orožje za ubijanje ljudi,
delali na tem, da bi ustvarili samozadosten svet brez pomanjkanja.
Življenje bi bilo zelo drugačno, če bi to bil njihov cilj.
Namesto orožja za množično uničenje
je čas za nekaj veliko močnejšega:
orožje za množično ustvarjanje.
Naša resnična božanskost je naša sposobnost ustvarjanja.
Če se bomo oborožili z razumevanjem simbiotskih povezav življenja
in se bomo pustili voditi pojavni naravi resničnosti,
potem je ni stvari, ki je ne bi mogli narediti ali doseči.
Seveda se soočamo z velikimi ovirami
v obliki ustaljenih struktur moči, ki se upirajo spremembam.
Osnova teh struktur je monetarni sistem.
Razložili smo že, da je politika minimalnih rezerv
oblika suženjstva na podlagi dolga,
kjer je dobesedno nemogoče, da bo družba kadarkoli svobodna.
Kapitalizem svobodnega trga v obliki svobodne trgovine
uporablja dolg za zasužnjevanje sveta in za manipulacijo držav,
ki postanejo podložne peščici velikih poslovnih in političnih sil.
Poleg te očitne nemoralnosti tudi sam sistem temelji na tekmovalnosti,
kar v trenutku uniči možnost sodelovanja na globalni ravni
za skupno dobro.
Tako je onemogočen vsak poskus resnične globalne stabilnosti.
Te finančne in korporativne strukture so sedaj zastarele,
zato jih moramo prerasti.
Ne smemo biti naivni in misliti, da bo poslovna in finančna elita
podpirala to zamisel, saj bi izgubila moč in nadzor.
Treba je ukrepati miroljubno in zelo strateško.
Najbolj učinkovit potek ukrepov je enostaven.
Spremeniti moramo svoje vedenje in tako prisiliti strukturo moči,
da upošteva voljo ljudi.
Ne smemo več podpirati sistema.
Ustaljeni red se bo spremenil samo v primeru,
če ne bomo hoteli sodelovati,
in bomo nenehno opozarjali na neskončne napake in pokvarjenost.
Ne bodo se odpovedali monetarnemu sistemu,
zaradi naših zamisli in priporočil.
Sistem mora odpovedati
in ljudje morajo izgubiti zaupanje v svoje voditelje.
Ogromen prevrat bo,
če bo projekt Venus ponujen kot možna alternativa.
Če ne, se bojim posledic.
Trenutni trendi kažejo, da bo naša država bankrotirala.
Obstaja verjetnost, da bo naša država postala vojaška diktatura,
da bo lahko preprečila nemire in popoln družbeni propad.
Ko se bodo ZDA enkrat zlomile,
se bo podobno zgodilo vsem drugim kulturam.
Trenutno je svetovni finančni sistem na robu propada
zaradi lastnih pomanjkljivosti.
Nadzorni urad za banke je leta 2003 ugotovil,
da si odplačevanja obresti ameriškega narodnega dolga
v manj kot 10 letih ljudje več ne bodo mogli privoščiti.
Teoretično to pomeni popoln bankrot ameriškega gospodarstva,
posledice za svet pa so ogromne.
Monetarni sistem, ki temelji na minimalnih rezervah,
bo počasi dosegel svoje teoretične meje
in današnji propadi bank so samo začetek.
Zato se inflacija dviga z vrtoglavo hitrostjo,
naš dolg dosega rekordne številke,
vlada in FED pa tiskata nov denar,
da bi rešila pomanjkljiv sistem.
Edini način za ohranjanje bank je ustvarjanje novega denarja.
Edini način za ustvarjanje novega denarja
je še več dolga in inflacije.
Samo vprašanje časa je, kdaj bo zapihal nov veter,
ko nihče ne bo hotel jemati novih posojil,
zaostanki pri plačilih dolgov bodo vedno večji,
saj ljudje ne bodo mogli odplačevati trenutnih dolgov.
Takrat se bo večanje denarja v obtoku ustavilo
in začela se bo kontrakcija, ki je še nikoli nismo doživeli.
Tako bo konec večstoletne piramidne sheme.
To se je že začelo.
Zato moramo razkrinkati to finančno polomijo
in uporabiti njene slabosti v naš prid.
Nekaj predlogov:
Prvič: Razkrinkajte bančno prevaro.
Citibank, JP Morgan Chase in Banka Amerike
so najmočnejše nadzornice v pokvarjenem sistemu zveznih rezerv.
Čas je za bojkot teh institucij.
Če imate pri kateri od njih bančni račun ali kreditno kartico,
prenesite svoj denar na drugo banko.
Če imate hipoteko, jo refinancirajte na drugo banko.
Če imate njihove delnice, jih prodajte.
Če delate za njih, dajte odpoved.
S to potezo boste izrazili prezir do pravih moči,
ki se skrivajo za bančnim kartelom, znanim pod imenom FED.
Širite zavest o prevari bančnega sistema.
Drugič: Ne glejte poročil.
Za informacije obiščite neodvisne poročevalske agencije na spletu.
CNN, NBC, ABC, FOX in vsi drugi
vam sporočajo filtrirane novice, da bi ohranili status quo.
Štiri korporacije, ki imajo v lasti vse glavne medijske hiše,
onemogočajo objektivne novice.
Ravno v tem je resnična vrednost spleta.
Elita izgublja nadzor
ravno zaradi svobodnega pretoka informacij.
Splet moramo zaščititi za vsako ceno,
saj je trenutno naš resnični odrešitelj.
Tretjič: Ne dovolite,
da bi se vi, vaši sorodniki ali znanci kadarkoli pridružili vojski.
Vojska je zastarela institucija,
ki se sedaj uporablja samo za ohranjanje vladajoče elite,
ki ni več relevantna.
Ameriški vojaki v Iraku delajo za ameriške korporacije,
ne za ljudi.
Propaganda nas suša prepričati, da je vojna naravno stanje
in da je vojska častna institucija.
Če je vojna naravno stanje,
zakaj vsak dan stori samomor 18 ameriških veteranov,
ki imajo posttravmatsko stresno motnjo?
Če so naši vojaki in vojakinje tako cenjeni,
zakaj je potem 25 % ameriških brezdomcev veteranov?
Četrtič: Nehajte podpirati energetska podjetja.
Če živite v enodružinski hiši, se odklopite od mreže.
Raziščite vse možnosti, da bo vaš dom samozadosten
s čistimi viri energije.
Solarna, vetrna in druge obnovljive energije
so sedaj dostopne vsem potrošnikom.
Glede na vedno večje stroške tradicionalne energije
bo to sčasoma najbrž cenejša naložba.
Če ste voznik, vozite čim manjši avto.
Razmislite o uporabi ene izmed tehnologij,
ki bo omogočila, da bo vaš avto hibrid,
električen avto ali da ga bo poganjalo karkoli drugega od tradicionalnih goriv.
Petič: Zavrnite politični sistem.
Iluzija demokracije žali našo inteligenco.
V monetarnem sistemu resnična demokracija ne obstaja
in nikoli ni obstajala.
V ZDA imamo dvostrankarski politični sistem,
ki ga nadzorujejo isti korporativni lobisti.
Politike postavljajo korporacije,
njihovo priljubljenost pa umetno ustvarjajo mediji.
V sistemu z vgrajeno korupcijo
ima menjava osebja vsakih nekaj let majhen pomen.
Namesto pretvarjanja, da ima politika kakršenkoli resničen pomen,
se osredotočite na to, kako boste presegli ta neuspešen sistem.
In šestič: Pridružite se gibanju.
Obiščite spletno stran www.thezeitgeistmovement.com
in nam pomagajte ustvariti največje gibanje za družbene spremembe,
ki ga je svet kdajkoli videl.
Vse ljudi moramo mobilizirati in izobraziti
o vgrajeni korupciji v našem trenutnem sistemu
in o edini pravi stanovitni rešitvi,
to je razglasitev vseh naravnih bogastev na Zemlji
kot skupno dediščino vseh ljudi.
Vse moramo obvestiti o dejanskem stanju tehnologije
in da smo vsi lahko svobodni, če bomo sodelovali, namesto da se borimo.
Izbira je vaša.
Lahko ste še naprej sužnji finančnega sistema
in ste priča nenehnim vojnam, depresiji in nepravičnosti po vsem svetu,
sami sebe pa tolažite s trivialno zabavo in materialističnimi smetmi.
Lahko pa pomagate povzročiti resnično, pomembno, trajno in celovito spremembo,
ki je resnično sposobna podpreti in osvoboditi vse ljudi,
tako da ne bo nihče ostal na cedilu.
Konec koncev se mora najbolj bistvena sprememba
najprej zgoditi v vas samih.
Resnična revolucija je revolucija zavesti.
Vsak izmed nas mora najprej odstraniti ta materialistični glas,
ki nas ločuje, in za katerega so nas prepričali, da je resničen.
Odkriti, okrepiti in povezati se moramo s signalom,
ki prihaja iz naše resnične izkustvene enosti.
Treba se je odločiti.
V vseh teh razpravah skušamo ugotoviti,
če lahko radikalno spremenimo človeškega duha.
Ne smemo sprejemati stvari, takšne kot so.
Stvari moramo razumeti, se vanje poglobiti in jih proučiti,
se z dušo in telesom in vsem, kar imamo, posvetiti temu,
da bi našli način drugačnega življenja.
Ampak to je odvisno od vas in od nikogar drugega.
Ker tukaj ni učiteljev, ne učencev,
ni voditelja, ni guruja,
ni gospodarja, ne odrešenika.
Vi sami ste učitelj, učenec, gospodar, guru,
vi ste voditelj. Vi ste vse!
Razumeti, pomeni spremeniti se.
Prevod: pipika