Tip:
Highlight text to annotate it
X
(Glasba)
Ena od zanimivih stvari o možganih je ta, da
nimamo nadzora *** tem, kar možgani sprejemajo in obdržijo;
to so zgodbe in dejstva. Ko se staramo, postane še hujše.
Stvari včasih ždijo leta in leta,
preden razumemo, zakaj nas zanimajo
in kaj nam prinaša njihov vnos.
Podal vam bom tri zgodbe.
Ko je bil Richard Feynman še fantek, živeč v Queensu
je bil na sprehodu s svojim očetom, s sabo pa je imel še voziček in žogo.
Opazil je, da ko je vlekel voziček za seboj,
se je žoga zakotalila proti koncu vozička.
Očeta je vprašal: "Zakaj se je žoga premaknila proti koncu?"
Oče pa mu je odvrnil: "Temu se reče vztrajnost."
Richard je vprašal: "Kaj pa je to?" Oče mu je odgovoril:
"Vztrajnost je ime, ki so ga dali znastveniki
pojavu, ko se žoga zakotali proti koncu vozička.
V resnici pa noben ne ve, kaj je to."
Feynman je diplomiral
na MIT-u, Princetonu, razložil je nesrečo raketoplana Challenger,
dobil je Nobelovo nagrado za fiziko
za lastne Feynmanove diagrame, ki so opisovali premikanje osnovnih delcev.
Zasluge pripisuje temu pogovoru z očetom.
Dal mu je občutek,
da nas lahko preprosta vprašanja popeljejo na kraj človeškega védenja
in tam se je hotel malce poigrati.
In se je.
Eratosten je bil tretji knjižničar v veliki knjižnici v Aleksandriji
in je veliko pripomogel k znanosti.
Zgodba o dosežku, po katerem je najbolj znan
se je začela s pismom, ki ga je prejel kot knjižničar,
iz mesta Swenet, južno od Aleksandrije.
V pismu je bilo navedeno dejstvo o katerem je premišljeval Eratosten.
Pošiljatelj je zapisal, da ko je opoldne na sončev solsticij
pogledal v globok vodnjak,
je lahko videl svoj odsev na dnu in da je njegova glava
delala senco.
Naj vam kar zdaj povem. Ideja, da je Krištof Kolumb odkril, da je svet okrogel
je neumnost. To sploh ni res.
Pravzaprav, že od časa Aristotla je vsak izobraženec
s preprostim opazovanjem razumel, in to je Aristotel tudi dokazal,
da je svet okrogel.
Opazili so, da vsakič, ko se je videla Zemljina senca na površju Lune
je bila senca okrogla.
Edina oblika, ki meče tako senco
je krogla, kar dokazuje, da je Zemlja okrogla.
Nihče pa ni vedel, kako velika je,
dokler ni Eratosten dobil tistega pisma.
Razumel je, da je sonce direktno *** mestom Swenet,
kajti če gledaš v vodnjak, je bilo tako kot da bi ravna črta,
potekala mimo glave v vodnjak.
Eratosten je vedel še nekaj.
Palica je, zapičena v tla v Aleksandriji
ob istem dnevu, ob istem času, opoldne,
ko je sonce v zenitu, ob solsticiju
metala senco pod kotom 7,2 stopinji.
Če poznate obseg kroga
in imate dve točki na njem,
potem morate samo vedeti razdaljo med tistima točkama,
da ekstrapolirate obseg.
360 stopinj, deljeno z 7,2 je enako 50.
Vem, da je okrogla številka in celo jaz sem sumničav do te zgodbe
ampak je dobra, zato bom nadaljeval.
Erastoten je rabil vedeti, koliko je razdalja med Swenetom in Aleksandrijo.
To je dobro, kajti geografija mu je šla od rok.
Pravzaprav je ustvaril besedo "geografija".
Pot med Swenetom in Aleksandrijo
je bila trgovska pot
in trgovci so morali vedeti, koliko časa je trajala pot.
Morali so vedeti natančno razdaljo in on je točno vedel,
da je razdalja med mestoma 500 milj (približno 805 km).
Pomnožite s 50 in dobite 25.000 milj (40.233 km),
kar odstopa za približno 1 odstotek od dejanskega premera Zemlje.
To je izračunal 2.200 let nazaj.
Živimo v dobi,
ko oprema, vredna več milijard dolarjev išče Higgsov bozon.
Odkrivamo delce, ki lahko potujejo hitreje od svetlobe
in takšna odkritja so možna
s tehnologijo, ki so jo razvili v zadnjih desetletjih.
Toda večino časa v naši zgodovini
smo morali odkriti take stvari z očmi, ušesi in umom.
Armand Fizeau je bil eksperimentalni fizik v Parizu.
Njegova posebnost je bila, da je dodeloval in potrjeval rezultate drugih ljudi
in morda zveni kot pobiranje zaslug
toda to je pravzaprav bistvo znanosti,
ker nobeden ne more kar sam potrditi nekega dejstva.
Poznal je Galilejeve poskuse,
ko je skušal določiti svetlobi njeno hitrost.
Galileo je izvedel čudovit poskus.
On in njegov pomočnik sta imela vsak svojo svetilko.
Galileo je posvetil s svojo, isto je storil tudi pomočnik.
Bila sta res dobro usklajena.
Preprosto sta to vedela. Potem sta stala na dveh hribih,
približno 3,2 km narazen in ponovila poskus. Galileo je domneval,
da če ima svetloba razpoznavno hitrost,
bi opazil zakasnitev, ko bi pomočnik posvetil s svojo svetilko.
Ampak svetloba je bila prehitra za Galileja.
Za kar nekajkrat je napačno domneval,
da je svetloba približno desetkrat hitrejša od zvoka.
Fizeau je poznal ta poskus. Živel je v Parizu
in je postavil dve eksperimentalni postaji,
oddaljeni med seboj približno 8,6 km.
Rešil je Galilejevo zagato tako, da
je uporabil relativno vsakdanjo opremo.
Uporabil je eno od teh.
Za nekaj časa bom pospravil daljinec,
ker hočem, da malce razmišljate zraven.
Tole je zobato kolesce. Ima zareze
in zobce.
Tako je Fizeau lahko pošiljal ločene curke svetlobe.
Za eno od teh zarez je posvetil z žarkom.
Če posvetimo s takim žarkom v ogledalo
oddaljeno 8 km stran, se žarek odbija od ogledala
in vrača skozi zarezo.
Ko pa je kolesce zavrtel hitreje, se je zgodilo nekaj zanimivega.
Zdelo se mu je, kot da bi se žarku svetlobe, ki se vrača v njegovo oko
zapirala vrata.
Čemu je tako?
Vzrok je v curku svetlobe, ki se ni vračal
nazaj skozi isto zarezo. Pravzaprav je zadeval v zobec.
Dovolj hitro je vrtel kolesce
in prekril svetlobo.
Potem pa je sodeč po razdalji med postajama,
hitrosti kolesca in številom zarez
izračunal hitrost svetlobe, ki je odstopala za približno 2 odstotka od dejanske količine.
To je storil leta 1849.
To me res privlači pri znanosti.
Ko imam težave z razumevanjem neke zamisli, grem raziskovat, kako so ljudje to odkrili.
Pogledam njihovo pot spoznanja.
Ko pogledate, o čem so razmišljali izumitelji
ob svojih odkritjih boste razumeli,
da niso tako različni od nas.
Vsi smo vreče mesa in vode. Začnemo z istimi pripomočki.
Všeč mi je to, da se različne veje znanosti imenujejo študijska področja.
Večina ljudi meni, da je znanost zaprta, črna škatla,
ampak v bistvu je odprto področje.
Vsi smo raziskovalci.
Osebe, o katerih odkritjih sem govoril so le malce bolj pomislile,
kaj v bistvu gledajo, bile so malo bolj radovedne.
Njihova radovednost je spremenila način, kako ljudje razmišljajo o svetu
in tako je tudi prišlo do sprememb v svetu.
Spremenili so svet in lahko ga tudi vi.
Hvala.
(Aplavz)