Tip:
Highlight text to annotate it
X
Amerika...
Rad bi vam rekel,
da je to še vedno Amerika.
A sem spoznal, da država brez
ljudi ne obstaja.
In tukaj jih ni.
Ne, prijatelji moji, to so
Združene Države Zombielanda.
Presenetljivo je, kako hitro
gre iz slabega v popolno sranje.
Zakaj sem še živ, vsi ostali
pa so se spremenili v meso?
Zaradi mojega spiska pravil.
Prvo pravilo za preživetje
v deželi zombijev:
KARDIO
Ko je virus udaril,
so iz oèitnih razlogov
prvi nastradali debelušèki.
Ubogi debeli pesjan.
Ko sta se okužba in kaos širila,
niso bile dovolj le hitre noge.
Morali ste kupiti orožje
in se nauèiti ravnati z njim.
Kar pripelje do
drugega pravila:
DVAKRATNI STREL
Kadar niste preprièani,
èe so zares mrtvi,
nikar ne skoparite
s kroglami.
Hoèem reèi, še en
èisti zadetek v glavo.
Ta gospa bi se lahko izognila temu
da postane èloveški obrok.
Lahko bi se, morala bi...
Kmalu so zombiji
postali pametnejši.
Nekako so lahko zavohali,
kdaj ste najranljivejši.
Se še posrati
ne morem v miru?
Naj vas ne ujamejo
s spušèenimi hlaèami.
Pravilo številka tri:
PAZITE SE STRANIŠÈ
Ko je bilo zombijev
že veè, kot ljudi,
je bilo treba pretrgati
vse èustvene zveze.
Èe so dekletca iz vašega
sosedstva zdaj male pošasti,
je morda èas, da jih nehate
voziti v šolo.
Treba se je bilo osredotoèiti
na lastni obstanek.
Kar vodi do pravila št. 4.
Precej osnovno je.
PASOVI
Pripnite pasove.
To bo neugodna vožnja.
Ta tip spodaj, to sem jaz.
Sem v Garlandu, v Texasu. Morda
je videti, da so ga unièili zombiji,
a Garland je pravzaprav tak.
Veè mesecev zatem, ko je
prvi pacient zagrizel
v okuženi hamburger,
na bencinski èrpalki.
Po samo dveh mesecih, sem morda
edini v državi, ki ni kanibal.
Morda je neverjetno,
da sem ravno jaz preživel,
s svojimi fobijami in sindromom
razdraženega èrevesja...
Dobro je, da nimam prijateljev
in si nisem blizu z družino.
Preživel sem, ker igram varno
in spoštujem pravila.
Moja pravila.
Sranje.
Pravilo 1:
KARDIO
Seveda...
Pravilo 4:
PASOVI
Jebenti.
Pravilo 2:
DVAKRATNI STREL
Svetla stran je, da sem našel
kraj, kjer se lahko podelam.
Še eno pravilo za preživetje:
POTUJ NEOBTEŽEN.
Ne mislim le na prtljago.
Od nekdaj sem bil samotar.
Izogibal sem se ljudi kot, da
so bili že pred tem zombiji.
Sedaj, ko pa so vsi zombiji...
Nekako pogrešam ljudi.
In tako potujem iz študentskega
doma, iz Austinu v Texasu,
v Columbus, Ohio, kjer so,
upam, moji starši še živi.
Èeprav si nikoli nismo bili blizu,
bi bilo lepo videti znan obraz.
Ali pa kak drug, ki mu ne kaplja
kri iz ust in brez mesa med zobmi.
Hvala.
Kaj išèeš?
PREVERI ZADNJE SEDEŽE
Niè, le seznam imam.
-Nikogar ni, le vojaška torba.
Kako ti je ime?
-Stoj.
Brez imen, ne bova se
preveè spoprijateljila.
Z nožem si skoraj
prevrnil steklenico.
V redu je, ni treba...
-Torej, kam si namenjen?
Columbus, ti?
Tallahassee.
Še?
-Ne, ena zame.
Ena je dovolj, vedno pravim.
Enkrat sem rekel.
Tallahassee in Columbus
ležita oba proti jugu.
In?
No, Tallahasse, želiš, da se
druživa? Vsaj nekaj èasa?
Takole bova, Columbus.
Z mano ni lahko,
in, ker èutim, da si drekaè,
dajem temu razmerju èas
tam nekje do Texarkane.
Zares? Odpeljal
me boš do Texarkane?
Si pa res živahen
pederèek, kaj?
Moral bi se pripeti,
zaradi varnosti.
Že vidim, da mi boš
šel na živce.
Èeprav druženje ni
bilo v mojem slogu,
sem predvideval, da bom
varnejši s Tallahasseejem.
Ukvarjal se je
s pretepanjem ljudi in...
Posel gre dobro.
Kmalu je postalo oèitno,
da ima slabost.
Kaj poèneva tu?
-Malo bova pogledala,
to je vražji Hostessov kamion.
-Ja, to vidim.
In?
-Rad bi imel Twinkie.
Greš?
-Ja, samo trenutek.
Me zajebavaš?
-Ne.
Pravilo 18:
OGREJ SE
Tudi ti bi se moral, še posebej,
èe greva tja dol, pomembno je.
Ne verjamem.
Si kdaj videl,
da se lev ogreva,
preden pokonèa gazelo?
Snežne kroglice?
-Ja.
Kje so hudièevi Twinkieji?
-Rad imam Snežne kroglice.
Sovražim kokos,
ne okus, sestavo.
Sveže so.
Nisem še konèal s Twinkieji.
Morda ni primerno,
ampak moram na stranišèe.
Zares?
-Zares.
Saj vem, že spet.
Kaj naj reèem,
boleham za kronièno tesnobo.
Od nekdaj sem fobièen.
Mnogo stvari me je vznemirjalo.
Odtisi na stranišènih deskah
ali božièki v veleblagovnicah.
Biti sam z otrokom...
Neèesa pa se bojim bolj, kot
vsega, še bolj, kot zombijev.
Jebenih klovnov.
Kadar vas je strah vsega,
kar je tam,
paè ne hodite veè tja.
Ravno to se je zgodilo meni,
še pred Zombielandom.
Petkov veèer,
tretji teden zapored v hiši...
World of Warcraft...
Poševni stolp škatel za pice...
Code Red Mountain Dew...
Ponos: ni ga.
Dostojanstvo: zdavnaj izginilo.
Nedolžnost: kar raèunaj nanjo.
Vse življenje sem si želel le,
da bi si našel dekle.
Da bi se zaljubil, jo peljal
domov, da spozna moje starše.
Ker pa sta tudi moja starša
paranoièna izoliranca, kot jaz,
bi bilo morda bolje, èe bi me
ona odpeljala k svojim.
Takrat bi konèno postal èlan
krasne, funkcionalne družine.
408?
Prosim, je kdo tu?
Prosim, nujno je!
Obièajno ne odklepam vrat,
èe slišim zvoke panike,
ampak, moja soseda iz 406
je nenormalno lepa.
Hvala ti, hvala ti!
Me veseli.
Izvoli.
Mountain Dew?
-Ja, Code Red.
Še Golden Grounds.
V najlonski vreèki
ostanejo hrustljavi.
Povej mi, kaj se je zgodilo.
Brezdomec je bil.
In še bolan.
Šla sem domov,
govorila sem po mobilniku...
Naenkrat je tekel proti meni.
Mislim, ni tekel,
divjal je.
Mislila sem, da morda pred kom
beži, ali pa za nekom.
Zadnje, kar sem videla je, da
je še vedno zunaj in nori.
Mogoèe droga?
Nisem ti še povedala
strašnega dela zgodbe.
Skušal me je ugrizniti.
To je strašni del zgodbe.
Oprosti, ampak tako
me je strah.
Saj te je lahko,
brezdomec te je skušal pojesti.
To je pravi razlog za
strah, razumni strah.
Jaz se bojim reèi,
ki sploh nimajo smisla.
Recimo klovnov z rdeèimi nosovi.
Ali krp za brisanje miz.
Resnièno?
Reèi želim, da sem
tu zate, prav?
In dokler si tu,
ne bom šel iz stanovanja.
Lahko za trenutek zaprem oèi?
-Seveda.
Hvala ti.
Odmisli bolnega brezdomnega
kanibala, svoje sanje živim.
Vedno sem si želel, da bi
dekletu popravil lase za ušesa.
Lahko noè.
-Lahko noè.
Mojbog.
Je vse v redu?
Kaj poèneš?
Ne približuj se, 406,
nièesar ti ne bom storil, toda...
Sranje.
Mojbog, tako prekleto
žal mi je!
Vidite, nikomur
ne morete zaupati.
Prviè spustim dekle k sebi,
pa me želi pojesti.
Prosim.
Poslušaj me.
Zaradi starih èasov...
Èe si noter...
Bolna si, prav?
To je bil moj prvi stik
s kugo 21. stoletja.
Se spomnite norih krav?
Nora krava je postala nori
èlovek, ki je postal nori zombi.
Hitro delujoèi virus, od katerega
oteèejo možgani, dobite mrzlico.
Iz vas naredi nasilnika,
ki sovraži vse.
In, ki povzroèi moèno
željo, da bi nekaj grizljali.
Ti upravljaj, jaz bom potiskal.
Slišal sem, da obstaja kraj,
ki se ga to sranje ni dotaknilo.
Na vzhodu?
-Ja. Si tudi ti slišal?
Na zahodu pravijo, da je na vzhodu,
na vzhodu pa, da je na zahodu.
To so neumnosti.
Kot bi pingvin
na severnem teèaju slišal,
da je v tem letnem èasu
na južnem teèaju lepo vreme.
Na severnem teèaju
ni pingvinov.
Bi rad obèutil, kako moèno
znam udariti?
Mi boš povedal? -Kdaj sem
nazadnje polagal cevi?
Kdaj si nazadnje videl
vseh 20 prstov na nogah?
Položil Percya v posteljico?
-Kdo je Percy?
Oblepil omaro s tapetami?
Dodal omako?
Se s petami dotaknil Jezusa?
-Se ljubil?
Samo seks.
Pred tremi tedni, v zapušèenem
FedExovem tovornjaku.
Daj mir.
Jaz sem šel na vzhod,
ona pa na zahod.
Skrila sva se v tovornjak.
Bil je poln neizroèenih paketov.
-Kako ji je bilo ime?
Beverly.
Beverly Hills.
-Prekleti pes.
In ti?
-Jaz?
Bog, mora se ti zagabiti.
Naredi te žalostnega,
naredi te...
Vprašaš se, ali se lahko
vrneš v èas pred tem.
Bil bi na vrtu,
skušal bi loviti kresnièke.
Namesto tega pa tole.
Hoèem reèi, naredi te...
-Laènega.
Skrbi me zate.
-Karkoli te èaka v Columubusu,
mi verjemi, da ni niti
malo lepše od te
najine prijateljice tukaj, ki
uživa v èloveškem sendvièu.
Tallahassee je imel bolan smisel
za humor, ko je šlo za zombije.
Zombiji niso prav lepi, ampak,
on jih je zares sovražil.
Edino, kar ga je obsedalo bolj,
kot zombiji, so bili Twinkieji.
Nekaj u zvezi s Twinkieji ga je
spominjalo na pretekli èas.
Ko so bile stvari enostavne,
ne tako jebeno psihotiène.
Kot, èe bi okusil to tolažilno
slašèico iz otroštva
pa bi svet zopet postal
nedolžen in vse bi bilo normalno.
Išèeš zlato?
Jezus Kristus.
Nevaren èlovek si.
Zaradi Twinkiejev boš tvegal
najina življenja?
V tej trgovini je
škatla Twinkiejev.
In to ne kakršnakoli.
Poslednja škatla, v kateri bo
kdo užival v celem vesolju.
Verjameš ali ne,
Twinkieji imajo rok trajanja.
Nekoè kmalu,
bo življenjski sok
Twinkiejev odtekel.
Èas je, da ponorim
ali pa utihnem.
Ko Tallahassee
navali na zombija...
Postavlja nove standarde za
"ne zajebavaj se z mano".
Niè strahu,
nièesar za izgubiti...
Kaj naj reèem, kot umetnost.
Umazana usta imaš.
Ne zamahni.
Zamahni!
Hvala.
-Dolguješ mi.
Neverjeten si.
-Vem.
Pridi, fant, le po vrhu
bova malo posnela.
Ta dva sta se
zares zapustila.
In tako debela sta.
Mislim, da bi verjetno
morala naprej.
Lahko sem razmišljal le:
"Kakšne možnosti imava?"
Še ena, ki jo poroèiš
in odpelješ k svoji družini.
Hitro pridita.
Neko uho je v nevarnosti,
da se zataknejo lasje zanj.
Dohitel te bom.
Pravilo 22:
ÈE SUMIŠ, POGLEJ, KJE JE IZHOD
Sestri sta,
mlajša je ugriznjena.
Normalno se obnašaj,
ne prestraši je.
Columbus, Wichita, Little Rock.
Vse to zaradi Twinkiejev?
Ne, on je.
Jaz sem le Sancho Panza.
Mislim, da ne bo veè dolgo.
-Vem, tudi ona ve.
Le izhod išèeva.
Ne, le deklica je.
Ne govorite o meni,
kot da me ni.
Vem, da si zelo bolna.
Toda, tvoja sestra želi, da...
-To ni njena odloèitev.
Moja je.
Obljubila sem ji.
Poslovili sva se že,
a nisem imela orožja.
Ne vemo, ali res ni zdravila.
-Nimaš jajc!
Daj njemu puško.
Èakaj.
Jaz bom to naredila.
Rada te imam.
-Tudi jaz tebe.
Potrebuješ pomoè?
-Èe si že ponudil...
Vzeli bova vajino orožje,
avtomobilske kljuèe, strelivo.
In, èe imata,
žveèilne brez sladkorja.
Kaj, hudièa?
Zakaj to poèneta?
Bolje, da se vidva motita in nama
zaupata kot, da se motiva midve.
Seveda. Po dolgih kilometrih
se pojavi prvo normalno dekle,
naredi iz mene idiota,
ukrade mojo dvocevko
in reèe, da sem jaz ta, ki
se mu ne more zaupati.
Bravo, genij.
-Ti si ji dal puško.
Kako sta neumna.
Izogibaj se ogledalu.
Sprosti se, jaz sem bila
pravkar zombi.
Kaj bi dala za...
-Ne izgovori besede T-U-Š.
Le pojdiva,
kamor sva namenjeni.
Misliš, da je to resnica?
-Kaj?
Tisto o Pacifik Playland?
-Èisto brez zombijev.
Edini kraj zahodno od Wacoa.
Zaupaj mi.
Na enem od tistih
Tour de France koles je.
Poganja, zombijeva glava pa je
zataknjena v pogonu.
Saj veš, z verigo, vrti se.
Zelo dobro, ampak...
Zombi uboj tedna?
Ne bi rekel.
Videl sem tega gradbinca,
ne lažem ti.
Na valjarju je in zombi
pade pred njega.
Si kdaj zvil zobno kremo
do konca?
Ja, vedno jo tako zvijem.
Zombijeva glava je zamašek.
Si eden tistih, ki pripoveduje
zgodbe drugih ljudi?
Ne.
Poznal sem tipa, ki je v tem
veliko hujši od mene.
Raje poišèiva ta avto.
Dokler nisem spoznal tebe, nisem
imel nikoli takšnih glavobolov.
Èloveku lahko storiš karkoli,
le Cadillaca mu pusti pri miru.
Tu je simpatièen mini kombi.
-Vidiš, res je simpatièen.
To je prelep kombi.
Tallahassee trdno verjame, da si
moraš v Zombielandu dati duška,
drugaèe izgubiš še tisto malo
razuma, kar ti ga je ostalo.
Èe ga to osreèuje in zadržuje,
da te palice ne uporabi na meni...
Potem reèem:
"Ti kar znori."
Svoj avto hoèem nazaj!
Neumne male psice!
Mislim, da sem si nekaj zvil.
Misliš, sva dovolj pametna,
da bi se domislila take prevare?
Oklevaš.
Je bolje biti pameten
ali imeti sreèo?
Poglej, kaj imava tu.
Spusti se.
Lepo.
-Povohaj prst.
Pravilo 31:
PREVERI ZADNJE SEDEŽE
Hvala bogu za kmete.
To je zelo velik tovornjak.
In to so zelo velike puške.
Vzemi si èas.
Tisti, ki se hoèe mašèevati,
mora izkopati dva groba.
Ja, dva groba, enega za velikega
pišèanca in enega za majhnega.
Strašljivo sreèen si.
Zakaj ne bi pozabila na tisti
dekleti in šla domov?
Se želiš pogovarjati o domu?
Zame je bil dom
pes z imenom Buck.
Najbolj sladek pes vseh èasov.
Ob vseh teh jebenih zombijih...
Izgubil sem ga in ne bom
ga veè našel, tako da
išèem novi dom.
Morda jutri...
Nago kopanje v
reki Yellowstone.
Guganje na lestencu
v Playboyevi palaèi.
A danes, Vortex 6l V8.
Škatla, polna metkov z votlim
vrhom in, èe Bog da, GD Twinkie.
Uživati moraš v malenkostih.
Nerad dajem priznanje nekomu,
ki izgleda kot Yosemite Sam.
To si bom pa zapisal.
Pravilo 32:
UŽIVAJ V MALENKOSTIH
Èe ju kaj poznam,
je to past.
Tu poèakaj, èe ti dam znak,
pa se pripelji.
Menda ju ne boš ustrelil?
Le, èe bosta streljali name.
Upam, da bosta.
Izgleda, da sta ga zapustili.
Verjetno sta šli na zahod.
Vozi poèasi in odpri oèi.
Zadaj sta, kajne?
-Samo jaz.
Res mi je žal,
bila je kot tiger.
Dvanajstletnica te je
vzela za talca?
Deklice dozorijo prej, kot mi.
V njenih letih nisem bil takšen.
Dvanajst je po novem dvajset.
Puško, prosim.
Kot da bi jo uporabila.
Ne ubij me z mojim
lastnim orožjem.
Vse te nasilne video igre.
Hvala.
Potrobi zdaj.
Kaj?
-Potrobi!
To je tvoja sestra, tisto je
moja puška, zdravo.
Lepo.
Izstopi iz vozila.
Spredaj se bom peljala.
Ta punca mi je nekako všeè.
Ni tipièna domišljava psica.
Celo pred Zombielandom,
je Wichita pometala s fanti.
Kaj išèeš?
-Zaroèni prstan.
Snela sem ga med toèenjem goriva,
mislila sem, da je v torbici,
a je verjetno padel ven.
Zamudila bom polet in...
-Našel ga bom in ti ga poslal.
Nagradila te bom.
-Ne bodi smešna.
3000 dolarjev.
Vreden je veè, kot moj avto.
Daj mi tvojo številko.
Našel ga bom.
Takoj ga bom poiskal.
Nimam kaj drugega za poèeti.
Tudi jaz sem bil zaroèen.
Zdaj pa sem sam.
Upam, da boš ujela letalo.
Vem, da je nekje tukaj.
Šla je na letalo,
to je najboljši del.
Poklical te bom.
Našla si moj prstan.
Hvala, povsod ga išèem.
Tvoj prstan?
-Prijateljièin.
Poslal ji ga bom.
-Dobim nagrado?
40, 60, 80, 400.
To je to, cela blagajna.
Nekoga si zelo osreèila.
Ti tudi.
Lepo.
Koliko jih je ostalo?
Naj pogledam.
Dovolj, da prideva
do Kalifornije.
Nekoè bi tudi jaz rada
imela tak prstan.
Za nizko ceno 30 dolarjev, prodano.
Daleè lahko pridete z nekaj
poceni nakita in lopovsko žilico.