Tip:
Highlight text to annotate it
X
Štirica. Boš naslednji tovornjak?
Razumem.
Sledim naslednjega.
Točno tule.
Razumem. Poškodovan je.
Zadeni ga. Streljaj po tovornjaku.
Ujemi tovornjak in njega.
Premakni se predenj in ga zadeni.
Razumem.
Pojdi naprej in počisti to.
Še eden se premika tule.
Dobro. Streljaj. Zadeni ga.
Dol! Na tla!
Rekel sem dol.
Dol.
Ti. Dol. Zdaj.
Naj vidim tvoje roke.
Naj vidim tvoje roke.
Roke *** glavo.
Roke *** glavo!
Dol.
Na kolena.
Tukaj. Ostani tukaj.
Roke gor.
Roke gor.
Dol.
Sranje, otrok je tam.
To ni naš problem.
Nič od tega, ni naš problem.
Roke v zrak.
Hej.
Kako gre, mali?
Si v redu?
Imel sem 27 let,
ko sem prvič umrl.
Spomnim se beline povsod naokoli.
Bila je vojna in počutil sem se živega.
Ampak, bil sem mrtev.
-Koliko star?
-27
Tukaj je. Starks, Jack.
Rojen v Vermontu.
O družini nič ne piše.
Mornariška bolnišnica bo poskrbela za to.
O moj Bog.
-Ta vojak je živ. Ravokar je pomežiknil.
-Je bil že vpisan.
-Skrbi za ostale.
-Ne, poglej to.
Oh, drek. Modra koda, modra koda.
Potrebujemo zdravnika.
Pošljite zdravnika sem.
Narednik Starks je imel srečo.
Malo bolj v desno
in krogla ne bi izstopila.
Ima retrogradno amnezijo,
akutno psihološko zavrtost.
Nismo našli družine.
...V Državah, narednik.
-Prepričan sem, da imaš prijatelje.
-Hočem papirje še to popoldne.
-Naj gre z naslednjim letom od tukaj.
-Da, gospod.
Predlagal vas je za
bronasto zvezdo, narednik.
-Tukaj je pomoč za vas, narednik.
-Seveda je.
Seveda je.
Sta v redu?
-Avto noče vžgati.
-Je to tvoja mama?
-Ja.
-Kako ji je ime?
Jean.
Hej, Jean.
Me slišite?
Se lahko zbudite?
Potrudite se, da ostanete budni.
-O, Bog.
-Je tvoja mama kaj vzela?
-Kako ti je ime?
-Jackie.
Me veseli, Jackie.
Veš kaj?
Kaj ko bi ti to naredila.
Ovij si ga okoli
in poskušaj obdržati mamo budno.
Jaz pa bom popravil avto.
-V redu?
-Prav.
O, Bog.
Ne, o ne.
Kaj praviš na ves ta sneg?
-Nič.
-Nič?
Kaj je to?
To so pasje znamke. Vidiš,
na njih je ime in datum rojstva.
-Čemu?
-V primeru, če se izgubim,
ali se ne spomnim kdo sem.
-Jih lahko imam?
-Ja, lahko jih imaš.
-Hvala.
Misliš, da dosežeš vžig?
Pojdi notri in poskusi.
Samo obračaj ga, prav?
Še poskušaj.
Deluje.
Hej, umakni te preklete roke.
Umakni te preklete roke z moje hčerke.
-Mama, popravil nama je avto.
-Jackie, pojdi v avto. Zdaj!
-Mama, popravil je avto.
Podji v prekleti avto!
-Kako gre?
-Kar v redu.
-Kam si namenjen?
-V Kanado.
-Lahko te peljem do meje.
-To bi bilo super.
-V redu, skoči gor.
-Zmrzuje.
-Hej.
-Hej, hvala,
Prisedi. Ni problema.
Moj Bog, kako je mrzlo.
-Si se pošteno premrazil zunaj, fant.
-Ja.
Hladneje je kot čarovničina joška z medeninastim
modrcem, medtem ko dela sklece v snegu.
-Znaš voziti?
-Ja, seveda.
V redu, super.
Kmalu se bova zamenjala.
Si že bil kdaj v zaporu?
-Ne, še nisem bil.
-Povem ti, fant.
Huje je kot prekleta vojna.
Verjetno je huje kot kjerkoli si do sedaj bil.
Dvomim v to.
Me hecaš?
Zakaj naju je ustavil?
Rekreacija.
Jackie in Jean sta edino,
kar se spomnite tega dne?
Da.
Se zavedate, da nimamo niti
priimka, ne naslov prebivališča
in nikakršnih podatkov o fizičnem
obstoju teh vaših prijateljev?
Bojim se, da bom moral
slišati ta odgovor, g. Starks.
Da.
Policist Harrison
je bil trikrat ustreljen.
Že dolgo je bil mrtev,
preden smo prišli.
Jack Starks bi lahko ustavil incident.
To bi lahko pojasnilo njegov dobro zamišljen načrt
o deklici in njeni materi.
-Ugovor.
-Slišal sem o Zalivskem sindromu.
Vojna je samo CNN-ova specialiteta. Polovico sranja,
ki se je dogajala med operacijo Desert Storm,
ne more biti v najnovejših novicah.
Ne more se lepo povedati,
zato se tudi ne pove.
-Še nekdo je bil tam.
-Vojna je grda.
-In grdo ni na televiziji.
-Moj klient misli, da je enkrat že umrl.
-Resnično se ne spomnim vsega.
-Ne ve, kaj se dogaja.
Ampak tam je bil še nekdo.
Mislim, da se je to zgodilo.
Če je Starks ubil tistega policista,
ga ne moremo kriviti,
zaradi poškodovanega uma.
Porota proglaša obtoženega
za nedolžnega, zaradi norosti.
Jack Starks, s tem te obsojamo in pošiljamo
na institucijo za duševne bolezni,
zaradi kriminalne norosti,
kjer upam, da ti bodo
pomagali zdravniki in primerno zdravljenje.
Greva.
Greva.
Kaj počneš?
Dvigni ga.
Prosim, verjemite.
Kaj delate? Ne spadam sem.
-Ne spadam sem.
-Tudi jaz tako mislim.
Ampak nihče od naju,
ne more trenutno nič storiti.
Prosim. Prosim.
Spustite me od tu.
Spustite me od tu, prosim.
-Koliko si mu dal?
-15 mililitrov.
-In bil je notri cele tri ure?
-Da, gospod.
Prav, spustite ga.
Jack, me slišiš?
Pomežikni, če lahko.
-Ni izgubil zavesti.
-Ga vrnem nazaj?
Ne, spravi ga ven.
Pelji ga gor
in preveri ga vsako uro.
Dobro jutro, dr. Lorenson.
Ti si morilec policajev, kajne?
-Tako očitno?
-Televizija, veš.
Pomaga pomiriti aktivne misli.
Sem Rudy Mackenzie, dobrodošel.
Poslušaj,
nisem za pogovor.
-Veš, to je škoda.
Tudi jaz ne verjamem v neuporaben jezik.
Saj veš, brezvezni pogovori,
klepetanje. Nekoristno.
Igra.
Igra je nekaj drugega.
To tukaj je naše igrišče.
Priprevljen sem na met. Pridi.
Prav.
Zakaj si tu?
-Poskušal sem ubiti ženo.
-Kaj ne greš za to v zapor?
Ja, poskusil sem okoli tridesetkrat.
Nikoli nisem imel načrta.
Vedno je bilo v afektu.
In vedno mi je grozila,
da me bo prijavila dokler...
Me je.
-Tridesetkratni poskus te naredi nekako norega.
-Ja, ali enostavno... enostavno neumnega.
Ker bi si mislil, da bom do dvajsetega poskusa
našel kakšno alternativno metodo,
ali pač kaj bolj zanesljivega.
-Dobro jutro, gospodje. Kako smo danes?
Zame je to zelo težko
vprašanje, dr. Lorenson,
ker se svet okoli mene krči
in štirje jezdeci apokalipse
prihajajo k meni in
ne bodo prinesli rož.
Kar res otežuje vso organizacijo.
In vi, g. Starks?
-V redu sem.
-Torej ste v redu?
Vi mi povejte, dohtarca.
Mislite, da je kaj
narobe z menoj?
Nekoliko ste prelahki.
Morda kaj počnem v sanjah.
Ste končali s klepetom?
Je že v redu.
G. Starks, vesel sem,
da tokrat sodelujete.
Tukaj smo, da pomagamo, Jack.
Delamo le najboljše zate.
Drži ga, medtem ko grem po pomirjevalo.
-Drži ga dol. Jebeš pomirjevalo.
-Ne.
Ne, to ni potrebno.
Dvignite ga.
Sestra, jopič.
Edina stvar, ki jo vaš
um pogreša, je vest.
Počakajte. Dr. Becker, kako
dolgo naj ga pustimo notri?
Zaenkrat ga le zavežite.
Na pomoč, prosim.
Prasec.
Spustite me.
Spustite me.
Spustite me.
-Si v redu?
-V redu sem.
-Poslušaj, ne bi te rad nadlegoval.
-Torej me ne.
Ampak, kaj s Starksom?
Kaj z njim?
Ali naj mu...
Ali naj mu pomagava na vsak način?
-Da,
-Ga pustimo tako?
Zdravilo, ki sem mu ga
dal se bo prilagodilo,
morda celo izbrisalo njegova nasilna nagnjenja.
Olupilo sloj sovraštva.
Priprava je le varen prostor,
da se to zgodi.
Ni zadev, katerih ne bi mogel predvidevati.
Ampak, kako lahko nadzoruješ
efekte, medtem ko je notri?
Čas, ko ga preživi notri,
smatram kot del zdravljenja.
Ne moreš zlomiti nečesa,
kar je že zlomljeno.
Ne spadam sem.
Tukaj ne morem dihati.
Tukaj ne morem dihati.
Ne morem,
ne morem dihati.
Odstrelil ti bom glavo.
Če še nisi ugotovil,
je božični večer.
Ne bo ti uspelo dobiti taksija tukaj.
Hvala.
Rabiš kam iti?
Nisem prepričan.
Naj te vprašam ponovno.
Tokrat se obrni okoli in
preglej svoje možnosti.
Ali rabiš kam iti?
Ja.
Dobro. Prisedi.
Kam te lahko zapeljem?
Ne vem.
-Kako to misliš, da ne veš?
-Ne vem.
Prav.
Mora biti še kakšno zavetišče,
kamor lahko pokličem.
Ja, najlepša hvala.
Vesel božič tudi vam.
Odlično.
To je bila najina zadnja možnost.
Kaj naj s tabo?
Nič.
Jaz...
-Poslušaj, hvala ker si me pripeljala sem.
-Kam greš?
Zmrznil boš zunaj.
Niti plašča nimaš.
-Bom že.
-Ne boš.
Umrl boš zaradi mraza
in nato me bo pekla vest.
In že tako in
tako me peče dovolj.
Boš pijačo?
Ne, v redu sem.
Sranje.
Hej.
Si v redu?
Ja. V redu sem.
Veš kaj?
Božični večer je in
imam fotelj,
tako da lahko ostaneš.
Stuširala se bom.
Naredi so kaj za pod zob,
če si lačen.
Nič ni za ukrasti, ampak ne
bodi kreten in vseeno vzemi kaj.
Ne, ne bi.
-Moje ime je Jack.
-Ne.
Ne izmenjajva
si imen, ker
te nočem spoznati.
Nocoj bi ti rada pomagala,
ampak res te ne bi rada spoznala.
Prav.
Kaj je to?
Najboljše, kar sem našel v hladilniku.
Hvala.
Ni problema.
-Bi pijačo?
-Ja, seveda.
Bilo je dobro, glede na vse.
V tvojem hladilniku je
prava zbirka stvari.
Ni vse hrana, ampak...
-V hladilniku imaš kamen.
-Kakšen kamen?
Kamen, na katerem piše "petal" (cvetni list).
To je vohljanje.
To je bila mamina
nesmiselna ideja o vzdevku.
Torej si natakarica?
Mislim...
Nevem kaj mislim.
Prav.
Sovražim božič.
Hej.
Hej, zbudi se. Jackie.
-Ne.
-Kdo so ti ljudje?
-Kaj?
-Kdo so ti ljudje na sliki?
To sva midva z mamo.
-Kako misliš tvoja mama in...?
-Počakaj minuto.
-Kje je tvoja mama zdaj?
-Moja mama je mrtva.
-Kako to misliš, da je mrtva?
-Mislim kot mrtva. Ni je več.
Umrla je zaradi cigarete, s katero se
je zažgala do smrti, že dolgo tega. Prav?
Ne, ne, ne...
Poslušaj, oprosti.
Oprosti.
Ne vem, kako...
-Kateri datum je danes?
-Kaj?
Vem da se sliši noro.
Katero leto je?
2007.
Kaj? Kaj?
Kdo za hudiča si ti?
Jaz sem Jack Starks.
Izgini iz moje hiše.
-Vse kar počneš je, da vohljaš naokoli.
-Ne.
Nimaš pravice.
Nimaš pravice, da brskaš naokoli.
Poglej me.
Vem, da vse to nima smisla,
ker tudi meni nima.
O, moj Bog. Če ne greš ven,
bom poklicala policijo.
Ne, prosim. Prosim, počakaj.
Nočem ti nič hudega. Samo pogovoril bi se.
Tvoji mami je bilo slabo na robu
ceste, ko sem vaju srečal.
Bila je čisto iz sebe.
Jean, njeno ime je Jean.
-Nehaj!.
-Poglej, tistemu otroku sem dal te znamke.
Ne, ne.
Nisi.
Jack Starks jih je dal
in on je mrtev.
Kaj?
Kako to misliš?
Mrtev je.
Njegovo truplo je bilo najdeno na
novoletni dan, 1993 v Alpine Grove.
Mrtev je.
-To ni res.
-Je res.
Poslušaj, ne zanima me kdo si,
ali kje misliš da si,
ti nisi Jack Starks.
Torej, kdorkoli že si, naredila sem
lepo stvar, res lepo stvar in ti
si vse poslabšal, torej prosim, prosim.
Bi odšel? Prav?
Se me ne spomniš?
-O, moj Bog.
-Poglej me.
Bom šel, bom šel, samo poglej me.
Ne lažem ti.
Srečal sem te. Srečal sem te in tvojo mamo
in kilometre naokoli ni bilo nikogar.
Tega ne bi mogel vedeti le
iz znamk, ki so ležale tam.
Pusti jih in odidi.
Se me ne spomniš?
-Ne veš, da sem...?
-Odidi!
Jaz...
Prav?
Prosim.
Prosim odidi.
Odpihnil ti bom glavo!
Jackie.
O, Bog.
Ne morem verjeti, da si
ga pustil notri celo noč.
Nič nisi rekel, ko sem te vprašal...
Pričakoval sem zdravo
pamet s tvoje strani. Odpri predal.
Je mrtev?
Ne. Takoj ga pelji gor.
Dehidriran je.
Hočem ga na opazovanju,
preden pridem gor.
Hotel sem vam povedati,
takrat v pisarni...
Pričakoval sem, da ga boste vzeli ven.
Zdravnik ste. Ne morem
vam vse črkovati.
Jack?
Jack?
Tom?
Tom, lahko govorim s
tabo za trenutek, prosim?
-Kaj si naredil z Jack Starksom.
-Kaj misliš s tem?
-Nezavesten je.
-Okreva po loxadolu in ativanu.
Loxadol? Ni potreboval nevroleptike.
In vi to veste po nekaj
dvominutnih pogledih preko sobe?
Ni potreboval antipsiholoških zdravil,
če ste mu to dali.
Potem ko me je napadel sem ugotovil,
da potrebuje nekaj za pomiritev.
Ste prepričani, da ni bil izzivan?
Ste prepričani, da
hočete tako obtoževati?
Nič ne obtožujem.
Poln je modric.
Včasih se to zgodi, ko
ga je treba privezati.
Poslušaj me, ne bo
končal kot Ted Casey.
Ne vem, kaj bi radi dosegli,
ampak on ni laboratorijska žival.
Ne moreš jih reprogramirati, ne
glede na to, kakšne koktaile zdravil...
Res ne razumeš, kajne?
Če si že pustila Ted Caseya na cedilu,
še ne pomeni, da smo ga tudi drugi.
Če mi oprostiš, danes je božič.
Še veš?
Živjo, kako si?
Oprosti ker sem pozna.
-Živjo, Babak.
-Lep val.
-Hej, Jamile.
-Hej.
Ok, odlično. To je bil tovornjak.
Zdaj pa pokaži na žogo.
Zelo dobro.
Bi jo držal? Izgleda dobro.
Močno.
Še malo ostani z mano, prav?
Prišli bomo do tja.
Lahko dobim vodo?
Lahko dobim vodo?
Dobim vodo?
Tukaj imaš.
Kakšna zdravila mi dajete?
Nekaj, kar ti pomaga ostati miren.
Ste kaj rekli?
Pravim, zdravila, ki ti pomagajo ostati miren.
Si dobro spal?
-Nisem spal, kajne?
-Spal si skoraj cel dan.
Danes je 26. december.
Kako se počutiš.
-26. december?
-Točno
-1992?
-Da.
In tisto je sonce in ti si na Zemlji.
Vem, da veš več, Jack.
Kdo za hudiča si ti?
Moja mama je mrtva. 2007.
Jack Starks je mrtev.
Pojdi stran, pojdi stran!
-Pustili ste me notri?
-Kje?
Pustili ste me v tisti stvari. V predalu.
In nato,
ste mi nadeli prisilni jopič.
Prisiljeni smo bili te prevezati,
če misliš morda to?
-Niste me privezali.
-Točno taka je naša oprema.
Pomiri se.
Ne delaj se, kot da
nevem kaj je resnično.
Trpite za iluzijam,
ki so del vašega stanja.
Ne, vem kaj je resnično, vem.
Stlačili ste me v nekaj in
me vtaknili v pofukan predal.
Niso bile sanje.
Nevem, kaj bi radi izvlekli
iz mene, ampak jaz...
Moram reči,
da je to največji odpor, kar sem ga
kdaj videl pri pacientih med tem zdravljenjem.
Nekaj let nazaj sem imel pacienta.
Ime mu je bilo Ted Casey.
Ted je zlorabil sedemletno deklico.
Njegovi odvetniki so me prosili, če
ga lahko pregledam, ker ko je končal,
je splezal na drevo v gozdu in jo ubil
in zavijal kot pes.
Ted ni šel nikoli v zapor, ker so
vsi, vključno z mano, menili da je bolan.
Tako je prišel sem. Nekega dne, je prišla majhna
deklica skupaj s svojo mamo na obisk k sorodniku
in videl sem Teda,
kako je metal pogled nanjo.
Res je metal pogled nanjo,
če me razumeš, kaj mislim.
Nato sem ga vprašal,
če se spomni, kaj je deklica
katero je ubil, nosila takrat.
"O, da." je rekel. "Spomnim se.
Dobro se spomnim."
To so bile njegove zadnje besede.
Kaj se je zgodilo s tvojim obrazom?
Bil sem nepreviden.
Se ne bo več zgodilo.
Molil bom zate, Jack.
Mogoče se pojavi Bog tam,
kjer zdravila ne delujejo več.
Si prepričan, da veš kje ga najti?
Jack.
Kaj počneš, Jack?
Kaj boste storili z mano?
Hotela sem te vprašati,
če bi se vrnil z mano noter.
-Kaj, če se ne bi hotel?
-Verjetno bi te vprašala zakaj.
Ker nisem nor.
Trpiš za iluzijskim motnjam.
To ne pomeni, da si nor.
To samo pomeni, da si zmeden.
Tukaj si namesto v zaporu,
ker si zaradi svojega stanja
bil udeležen v kriminalno dejanje.
-Nisem ubil policaja, ampak se ne spomnim.
Tvoj um ne loči med fantazijami
in kar se resnično zgodi.
Resnični dogodki, ki sem jih
doživel so bili nori, ne v moji glavi.
Jack.
Rada bi te nekaj vprašala, če lahko.
Od kdaj ljudje tukaj sprašujejo za stvari?
-Prav. Dim?
-To si me hotela vprašati.
Ne.
Hotela sem...
Hotela sem te vprašati, kako napreduje
tvoje zdravljenje z dr. Beckerjem.
V redu. V redu.
Upam, da bi mi povedal,
če bi bilo kaj narobe.
Zakaj? Kaj bi storila?
Kaj bi storila?
Poskusila bi ustaviti.
-Ne vem, če hočem da neha.
-Torej pomaga?
Pomagajo mi, da se
počutim kot druga oseba.
Prideš?
Zmrznila bova tukaj, ti in jaz.
Lahko te poškodujejo,
če boš še enkrat ušel.
Kaj veš o sranju, kar nam počnejo v kleti?
Kakšno sranje?
-Veš o čem govorim.
-Ne, nevem.
Ja, veš. Jopič.
-Kakšen jopič?
-Pofukan predal.
Ne igraj se več igric,
veš o čem govorim.
Vem, da te peljejo dol.
Vem, da te dajo notri.
Ostalo pa je...
Je potovanje, veš?
Kot resne počitnice.
Izvedel sem, da bom urml.
Umrljivost je dobra stvar,
s katero si povezan.
Umrl bom v štirih dneh.
To sem izvedel.
Moje truplo najdejo v štirih dneh.
O čem blebetata.
Govoriva o zmožnosti
potovati naprej v času.
Potovati v prihodnost.
Mislim, o tem sva govorila, kajne?
Ja, točno.
Če bi rad izvedel kaj medtem
ko si notri, se moraš umiriti.
Manj kot noriš,
manj boš zašel.
Ja, ampak ves sranje
od prej, se mi pleta po glavi.
Ja, ampak to srane je v preteklosti.
Osredotoči se kar potrebuješ.
-Moram iti notri.
-To bi znal biti problem.
-Zakaj?
-Lorensonova se je zapičila v to zadevo.
Ko postane sumničava,
me prenehajo tlačiti tja.
Ženske.
Kaj misliš, da bi moral storiti?
Še vedno lahko daš srbečico Beckerju.
Vendar te lahko ubije,
ko se bo praskal,
ampak kakor praviš,
se bo to tako in tako zgodilo.
O, človek...
Prosim, nadaljujte g. Mackenzie.
Prav.
Dobro, organizacija Federal Trade,
se mi je približala.
In zakaj so se vam
približali, g. Mackenzie?
To je noro, ampak
prosili so me, naj se povežem
z organizacijo za Organizirane.
-Organizacijo za Organizirane?
-Ja, ste že slišali za njih?
Ne, g. Mackenzie, nisem.
To je zato, ker ni take
organizacije, ti idiot.
To kategorično ni res.
To nedvomno ni res.
Prosili so me, naj jih vodim.
In če bi slišali za njih, potem
ne bi bili tako skrivnostni, kajne?
Kaj drugi mislite o tem.
Dobro,
jaz vem, da obstajajo.
-Kako to?
Ko sem bil v zalivski vojni, je organizacija
vpisovala Organizirane.
-Je to dejstvo, g. Starks?
-To je dejstvo.
Ker če ni, to ne
pomaga g. Mackenziju.
Je dejstvo.
Bona fide in strogo zaupno.
Vedel sem. Vedel sem.
Veste, te mali hudiči so povsod.
Vpisujejo le najboljše, Mackenzie.
-Pomirite se, g. Starks.
-Ostani miren, ostani miren.
Vedno nam ukazujete naj bomo mirni.
Bodite mirni. Bodite mirni.
Ukazujejo vam, da mi ukazujete naj bom miren.
Kako naj bomo mirni?
Poglejte ta kraj?
Torej, ljudje zbudite se, prav?
Ukazi pridejo le z vrha.
Ne dovoli, da ti ukazujejo.
Naj živi organizacija.
Naj živi organizacija za Organizirane.
-Usedite se, g. Starks.
-Ne, ne, ne, morate poslušati.
Naj živi organizacija za Organizirane.
Pridružite se organizaciji.
Organizacija vas potrebuje.
-Bori se.
-Poslušajte ga.
-Me poslušaš?
-Usedi se.
Morate ga poslušati.
-Naj živi organizacija.
-Usedi se.
Pridruži se organizaciji.
Morate ga poslušati.
Oh, Starks.
Resnično ste trmasti.
Ampak imamo način,
da popravimo to.
Manj kot noriš,
manj boš zašel.
Ostani miren.
Kriminalno nor.
Gospoda, izstopiti bosta
morala iz avta
z dvignjenimi rokami, prosim.
-V čem je problem, policaj?
Problem je, ker se premikata prepočasi.
Izstopita iz avta z dvignjenimi rokami.
Lahko odprem vrata?
Hej, vojak, si buden?
Se mi je zdelo.
Ja.
V redu je.
V redu si.
Hej, Jack, zgrabi žogo.
Pokaži mami, ljubi.
Mi daš sekundo?
Pogumen si, da se takole prikažeš.
Lahko?
Ok, takole gre.
Jack Starks je umrl zaradi
rane na glavi, 1. januarja 1993.
Kako? Mislim, kako sem umrl.
Ni pisalo.
To pomeni, da mi verjameš?
Ne vem, čemu naj verjamem.
-Kaj si še ugotovila?
-Veliko stvari.
Bil je doktor. Becker.
Uporabljal je nekakšne vedenjske
modifikacije na svojih pacientih,
zaradih katerih je bil izločen v sedemdesetih.
In še ena doktorica je bila,
dr. Lorenson.
In nekaj o otroku, katerega je zdravila. Babak.
-Ne vem, kdo je to.
-Ne vem,
ampak vse skupaj
je bil velik škandal.
Becker je trdil, da je hotel ustvariti
prostor podobni maternici, za svoje paciente.
Prekleta maternica.
Ni bila prekleta maternica.
Poglej, moram izvedeti, kako sem umrl.
Alpine Grove še vedno obstaja.
Lahko greva pogledati, če je
kdo tam, ki ve kaj se je zgodilo.
Lahko.
Hvala, ker počneš to.
Verjetno sem jaz tista,
ki je nora tukaj, kajne?
Žal mi je, več vam ne morem povedati
o smrti vašega strica.
Uporabljali so, bolnišnična zdravniška...
-"Skrhana travma" mi ne pove nič.
-Žal mi je, to je vse kar piše.
Kaj niso bili tukaj doktorji?
Kaj je z dr. Beckerjem ali dr. Lorenson?
Dr. Lorenson je še vedno v bolnišnici.
Tukaj je bila isti čas, kot vaš stric.
Prepričan sem, da vam
bo v večjo pomoč.
-Kaj pa Becker in Hopkins?
-Dr. Hopkins je umrl.
Dr. Beckerja pa ne poznam.
Lahko pogledate, če je slučajno
naslov od dr. Beckerja?
Imate kakšen poseben razlog za ta vprašanja?
On je edina družina,
za katero se spomnim.
Zakaj se ta vseskozi smeji?
Hi, Beth Lorenson.
-Kako ste?
-Me veseli.
-Hi, Beth Lorenson.
-Jackie Price.
Usedite se, usedite se.
Oprostite, izgledate točno tak kot on.
Ste ga dobro poznali?
Vaš stric mi je od vseh
najbolje ostal v spominu.
-Kako to?
-Na koncu,
sem se zaradi njega
premislila v veliko stvareh.
-Celo pomagal mi je, pri mojem primeru.
-Res? Katerem primeru?
-Delala sem z majhnim fantom.
-Babak Yazdi?
-Da.
-Kdo je bil to?
Prijateljičin sin.
Kako ste vedeli zanj?
Videla sva, ko sva iskala
informacije o njegovem stricu.
Kako je pomagal?
Je komplicirano, ampak na
koncu mi je povedal,
kako priti do njega.
-Kako?
Komplicirano je.
In bilo je že dolgo nazaj.
Naj vas nekaj vprašam.
Veste, kako je umrl moj stric?
Ja, mislim da je bilo zaradi
poškodbe na glavi.
Ja, ampak kako?
Kako jo je dobil?
Ne vem.
Ne veste?
Mislite, da bi dr. Becker vedel?
Ja, dr. Becker bi bolje vedel.
-Ne verjamem ji niti besede.
-Tudi jaz ne.
Greva. Še zadnja stvar.
Jack, kaj je to?
To je ta soba.
Tukaj so imeli obešalnik.
In pravkar sem v tem predalu.
Veš kaj?
Morda to ni bila dobra ideja.
Vidva ne bi smela biti tukaj spodaj.
Ravnokar sva odhajala.
Te od kje poznam?
Ne vem, veš ti?
Ne vem, verjetno poznaš
mojega strica, Jacka Starksa?
Prekleto, res je.
-Zelo sta si podobna.
-Ja, vem.
-Lahko bi bil njegov duh.
-Lahko.
-Se ga spomniš?
Oh, seveda.
Bil je dober fant.
Morda veš, kako je umrl?
Samo spomnim se,
kako so našli truplo.
Je to vse kar se spomniš, Damon?
Kako veš moje ime?
-Vse vem o tebi, Damon.
-Ja?
Oh, ja.
-Vem da si navaden drek.
-Ne rad vidim, da tako...
-Si bil ti?
-Ne vem, o čem govoriš.
-Bil je udarjen v glavo. Sliši se, kot da bi ga ti.
-Nikoli se ga nisem dotaknil, prisežem.
Kaj se dogaja?
-Se vidimo.
-Tukaj ni vstopa.
Damon. Damon, Damon, sta že šla.
Čas je za zdravila.
Bom videla, če lahko izsledim Beckerja.
Koliko časa imava?
Ne vem.
Mislim, da ne prav veliko.
Greva.
Prav,
torej pridi do mene jutri.
Če ne boš,
bom vzela to osebno.
Res?
Bi pijačo?
Zmankuje mi časa.
Vseeno mi je.
Moraš priti nazaj.
Nisem te hotela, ampak zda
le pridi nazaj.
To ni kar tako.
Nimam kontrole *** tem.
Torej,
dobi kontrolo.
Pridi nazaj k meni, Jack.
Ne morem ti pomagati,
če mi ne dovoliš.
-Tista stvar, je moje edino upanje.
-Katers stvar?
Ne razumeš.
Poskusi, da bom razumela.
Jaz...
Videl sem čas, ki ni trenutni čas.
Vidim ga lahko le,
ko sem tam.
Kateri čas je to.
2007.
Katero leto misliš da je zdaj.
-Nimam privide, vem da je 1992.
-Prav.
Povej mi kaj o 2007.
Kako izgleda.
-Ne izgleda nič drugače.
-Prihodnost ne izgleda drugače?
Ne.
Ne ljudem kot sem jaz.
Misliš, da potuješ v času?
-Je to, to?
-Poslušaj.
-Nismo vsi tukaj nori.
-Kot kdo?
Kot Mackenzie mogoče?
Ti je poveda,
da je hotel ubiti ženo?
Mackenzie se je zaklenil v
svojo hišo za dva meseca
in se skoraj sestradal,
predno je bil pripeljan sem.
Vse zaradi tega, ker ga je
žena zapustila z drugim moškim.
Vseeno mi je. Poslušaj, nimam
časa za to. Moram od tukaj.
To je vse zaradi prividov.
Oh, res?
Kaj pa Babak?
Je tudi to izmišljotina?
Kako ga poznaš?
Povedala si mi.
Videl sem te.
Mislila si, da vem nekaj o
njem, zato si mi povedala.
Kako veš to o njem?
Ker si mi ti povedala.
Ti si mi povedala.
Vem da nekje v sebi,
moraš verjeti stvarem,
ki jih govorim.
Moraš.
Ne vem kdo ti je
povedal o Babaku,
ampak te ideje so le del tvojih prividov.
Ne.
Ne.
Hej.
Prinesel sem ti cigarete.
Lorenson je rekla, da te je žena
zapustila zaradi drugega in
zato se ti je utrgalo.
To naj bi pomenilo najlepša hvala?
Torej?
Nisem hotel videti.
Veš?
Tukaj sem, ker
pravijo, da sem v nervoznem stanju.
Prav, prav, tukaj je moje vprašanje:
Kdo ne bi bil nervozen, če bi
kdo res, res pogledal v svoje življenje.
Mislim, kdo ima tako dobro življenje?
Jamile? Si komu povedala o
mojih sestankih z Babakom?
-Seveda ne.
-Je kdo spraševal o njem?
Ne. Povedala bi ti.
Pozdravljen.
Kako smo danes?
Si pripravljen na delo?
Prav.
Jackie.
Jackie.
Hej.
-Tole je malo noro.
-Ne govori.
-O, Bog. Hočeš to?
-Hočem to.
-Hej.
-Hej.
Morala bi meti prižgano ogrevanje.
-Izvedela sem o tistem fantu.
-Ja?
Babak? Lorensnova je uporabila
blago elektrošok terapijo,
ki je zmotila napad bolezni.
Prej ni vedela, da je imel to.
Zato ji moraš ti povedati o tem.
Mislim, da je Beckerjeva hiša nekje tu.
Sem si označila na zemljevidu.
-Mislim, da je ta.
-Prepričana?
Ja. Sem poklicala včeraj,
da bi se prepričala.
V redu, greva.
Hi.
Iščeta dr. Beckerja?
Tam je.
Kako to gre?
Se Bog ne spomni?
Je to, to?
-Ti lahko pomagam?
-Ne vem, mi lahko?
-Te poznam?
-Mislim da me.
-Si njegov sin?
-Ne.
Nisem njegov sin.
Kaj je narobe dohtar.
Izgledate, kot da bi videli prikazen.
Ampak kako si lahko?
-Umrl je pred leti v bolnišnici.
-Ja, in ti si me ubil. Kajne?
Ne, nisem ga. Zdravljenje bi lahko
pripeljalo do tega, da se je sam ubil.
Ne, nisem se ubil.
Umrl sem zaradi udarca v glavo.
Kako se je to zgodilo?
Vse kar se spomnim je da, ko
smo ga zadnjič dali tja noter,
mi je povedal vsa imena,
ko je prišel ven.
Katera imena?
Ljudi, katerim sem hotel pomagati.
Kdo so bili?
Nathan Piechowski,
Jackson MacGregor,
Ted Casey.
Nisem spraševal o njih.
-Bili ste kriminalnci, katere so
poslali k meni. -Bili smo pacienti.
Bili smo pacienti.
Bili ste kriminalci...
Počakaj sekundo. Hočeš reči, da ko
sem prišel ven, sem ti povedal ta imena?
Torej, kdo misliš, da mi jih je povedal?
Ti si mi jih.
Ravnokar sem v predalu.
Ne razumem.
Preganjaš se, starec.
-Nisem te jaz pripeljan v Alpine Grove.
-Ne.
Ti si me polnil z zdravili
in me tlačil v mrtvaški predal.
Z namenom, da ti pomagam.
In to ti zadostuje.
Vsi smo mrtvi, Jack.
Kaj je narobe?
-Moram se usesti.
-Je vse v redu?
-Moram se usesti.
-Jack, kaj je? Jack?
Spravljajo me ven.
-Rekel je, da je zadnjič.
-Kaj?
-Jackie, rekel je, da je bilo zadnjič. Pojdi.
O, moj Bog.
-Kakšen je bil tvoj naslov?
-Kaj?
Ko si bila otrok, ko smo se srečali,
kakšen je bil naslov?
2140 Waldemere Way.
2140, 2140.
-Jackie.
-Jack. Jack, ostani z mano.
Zadnjič je. Zadnjič.
Jack.
Videl sem te.
Vem, kaj si storil svojim pacientom.
Leta naprej, videl sem te.
Povedal si mi o Piechowskemu
in Jackson MacGregorju
in Ted Caseyu. Povedal si mi.
Vsi so ostali s teboj.
Vsi. Vsi smo ostali s teboj.
Preganjamo te.
Vsi.
Preganjamo te.
Preganjamo te.
Lahko, lahko dobim papir?
Papir in pisalo.
Nekaj moram napisati.
Poslušaj, tvoj pacient, Babak
ima napad.
Zato se ne more naučiti govoriti.
Kdo ti je povedal to.
Govorim ti nekaj, kar že veš.
Samo še odkrila nisi.
Ni počasen, napad ima.
Elektro...
Elektrošok terapija.
To si uporabila na njem.
Tako si ga resetirala.
Še nihče ni uporabil tega na otroku.
Nisem vedela, da ima napad.
Ampak lahko ga pošljem v status.
To je stalen položaj napada.
Ne, ne.
Babak je prijateljičin sin.
Tega ne bi nikoli tvegala.
Boš.
Lahko primeš tisti konec?
Dala sem mu pomirjevalo.
Prav.
Samo enkrat bom poskusila.
Nastavitve so zelo, zelo nizko.
-Boš ostala v sobi?
-Ja.
Prav, dobro. Če lahko
samo malo pritisneš.
Dobro.
Pritisnila bom ta gump.
Samo nastavim še nekoliko nižje.
Zdaj sem na najnižji možni stopnji.
Prav.
Gremo.
Končali smo. To je to.
Končali smo. Konec je.
V redu je, v redu je.
V redu.
Babak?
Babak...
Kako si?
Lahko rečeš živjo, Babak?
Živjo, Babak.
V redu si, v redu si.
Kaj moram storiti.
To moram nekomu nesti.
To je zavarovana enota.
Ni možnosti, da bi to storila.
Moraš. Prosim.
-Koliko časa potrebuješ?-Nekaj ur.
Nocoj bom umrl.
Je že odločeno.
Naj grem s tabo?
Bom v redu.
Hej.
Hej.
Spomnim se te.
Tudi jaz se te spomnim.
-Pridi, zunaj je mrzlo.
-Ja.
Bog. Kako si, Jackie?
-V redu.
Ja? Kako je mama?
V redu.
Misliš, da bi lahko govoril z njo?
Hej, mami. Mami?
-Hej, Jean.
-Hej.
Te poznam?
Mami, to je moški, ki nama
je popravil avto.
Moški, na katerega si vpila.
Prav.
Kaj potrebuješ?
Ti nekaj potrebuješ.
Jackie, pojdi se igrat v sneg.
-Zakaj?
-Samo pojdi.
Prav.
Nevem, kako naj povem,
da se ne bo slišalo noro.
Vem, da to ne bo imelo smisla trenutno,
ampak...
Poglej. Vse kar ti želim
povedati je v tem pismu.
In je res...
Res je pomembno, da verjameš, ker...
Ker bi bilo škoda, če ne bi.
Prav, bom prebrala.
Je to vse?
Ja, to je vse.
Hej.
Petal,
je prisrčno.
Ne nehaj je klicati tako.
Mislim, da ji je všeč.
Hej.
Hej, počakat.
Bodi pridna, v redu, Jackie?
-Prav.
-V redu.
Jack? Jack?
Si v redu.
Ostani z mano.
Daj me v jopič?
Kaj to misliš?
Moraš me dati v jopič, to je
edini način. Moram priti tja.
Jack? Daj, Jack.
Pomagaj mi, da te spravim noter.
V redu.
Pripravljen?
-V redu, imaš?
-Ja.
-To je bilo to.
-Justin!
Daj me v jopič.
-Kaj se je zgodilo?
-Spodrsnilo mu je na ledu.
-Spraviva ga pokonci. Pazi na glavo.
-Jopič.
O čem govoriš?
Rekel je, da ga morava spraviti v jopič.
Poznam postopek, ampak
to mu ne moreva storiti.
Stori, kar počneta z Beckerjem.
Imel sem 27 let,
ko sem prvič urml.
Spomnim se beline povsod naokoli.
Bila je vojna in počutil sem se živega.
Ampak, bil sem mrtev.
Včasih se mi zdi, da živimo stvari le
zato, da bi lahko rekli, da so se zgodila.
Da se nismo komu drugemu,
da so se meni.
Včasih živimo, da premagamo neenakosti.
Nisem nor,
čeprav so mislili, da sem.
Živim v istem svetu kot vsi drugi.
Jaz sem le videl več stvari,
kakor tudi vi.
Jutri bodo našli moje truplo.
Lahko preveriš, če mi ne verjameš.
Videl sem življenje po moji smrti.
In to ti pravim zato, ker je edini način,
da pomagam tebi in hčerki,
da bosta imela svoje življenje.
Jean,
jutri boš umrla, zaradi
kajenja cigarete, s katero
se boš zažgala do smrti.
Tvoja hčerka odraste in živi
enako žalostno življenje, kakor zdaj.
In zelo te pogreša.
Včasih se življenje začne
šele z znanjem o smrti.
Da se lahko vse konča,
tudi ko si to najmanj želiš.
Najpomembnejša stvar v življenju je verjeti,
da medtem ko si živ, ni nikoli prepozno.
Obljubim ti, Jean.
Ne glede na to, kako slabo izgleda vse,
izgleda bolje biti buden, kot spati.
Ko umreš, je le ena stvar,
ki si jo želiš.
Hočeš priti nazaj.
-Hej, si v redu.
-Dobro sem.
Hudo odrgnino imaš.
Ja, ja.
Spodrsnilo mi je,
ampak sem živ.
Sem na poti v bolnišnico.
Lahko te peljem?
Ja, rad bi videl.
V redu. Prisedi.
Prav. Hvala.
Oprosti, samo sekundo.
Hej.
To je lepo. Imej se lepo, prav?
Ja, poslušaj mami.
Trenutno ni najboljši čas za pogovor.
Sem na poti v službo.
Ja, te pokličem kasneje.
Prav. Srečno novo leto.
-Oprosti za to.
-Je že v redu.
Ni problema.
Kako si?
Bolje.
Koliko časa še imava?
Prevedel: CoreySteel