Tip:
Highlight text to annotate it
X
Si lačen?
Moral boš priti sem.
Ne bodi trmast.
Všeč ti bo.
Maček je …
Tako ja.
Zapusti sobo po zajtrku.
¶¶ Premišljujem o otroštvu, ¶¶
¶¶ ko je življenje pomenilo vse, ¶¶
¶¶ kar je človek imel. ¶¶
¶¶ Nisem gledal naprej, ¶¶
¶¶ nikoli slišal ¶¶
¶¶ za žalost. ¶¶
¶¶ Kako popraviti ¶¶
¶¶ zlomljeno srce?¶¶
¶¶ Kako ustaviš dež, ¶¶
¶¶ da preneha padati? ¶¶
¶¶ Kako ustaviš sonce, ¶¶
¶¶ da preneha sijati? ¶¶
¶¶ Kaj naredi svet okrog nas? ¶¶
Halo?
Halo?
Prosim …
Ne poškoduj me.
Vzemi kar hočeš.
Hočeš hrano?
Vzemi jo.
Nič ti ne bom storil.
–Res?
To mi je rekel tudi zadnji.
Mi lahko pomagaš?
Kolo je odpadlo.
Ne znam ga popraviti.
Mogoče, če bi …
Vendar ne morem.
Edina dobra stvar,
če si brez mila,
je ta, da zavohaš
zasledovalce že na daleč.
Navdušen sem!
Ta človek …
Nas je zavohal …
Od daleč!
Kaj to pove o naši higijeni?
Kaj imaš v torbi?
Kateri torbi?
Pištolo ima.
Sranje, ni nabita.
Nikoli niso.
Imam prav, starec?
Odpri nahrbtnik in ga
vrzi na tla.
Lepo počasi.
Ne morem.
Odpri kurčev nahrbtnik
in ga položi na tla,
ali umri!
Me slišiš?
Zdaj te.
–Dobro.
Ti mene slišiš?
–Da.
Dobro.
Če še enkrat položiš
roko name,
je ne boš več
dobil nazaj.
Lahko verjamete temu kurcu?
Dobro, tole bo šlo zgrda.
Zakaj si to naredil?
Odrezal si mi dlan!
Kaj še čakate?
Poljubite ga!
Kaj je rekel?
V šoku je.
Mislil je reči,
da me ubijte.
Sem ti rekel da boš ostal brez.
Da, res si.
Kdo si?
Kje imaš vodo?
Niso je imeli.
Vzeli naj bi tvojo,
in te pojedli.
To je resnica.
V vozičku je.
Je ne boš vzel?
Kam greš?
–Na zahod.
Grem lahko s teboj?
–Ne.
Ne!
Kaj pa delaš, ljubica?
Drži se poti.
Ne!
Drži se poti.
To se te ne tiče.
Drži se poti.
To se te ne tiče.
Ne poznam te.
Vem, nisem od tu.
Vem, da nisi od tu.
Kdo si?
Ne iščem težav.
Dobro.
Sem samo stranka, prav?
Oprosti, pokaži mi roke.
Nisem en od njih.
Dobro.
Nekaj bo vzel iz nahrbtnika.
Daj prst iz sprožilca.
Da.
Lepo. To je Fathom 900, človek.
Je res?
Nisem ga videl od devetdesetih let.
Dobil sem ga na vzhodu.
Še vedno dela?
–Da, napolniti ga je treba.
Mi ga lahko napolniš.
Imam kable.
Ne potrebujem kablov.
Rabim samo napajalnik.
Dobro.
Potreboval bom kovanec.
Imam ga.
Ameriški je.
Cel kup takih imam.
Imaš vžigalno vrvico?
Nimam.
Imam mačje olje.
Sveže mačje olje.
–Ne.
Dobro je za …
Učinek je enak.
Imaš igrače?
Ne igram se.
Seveda.
Naj bo.
Imam to in to.
Seveda, tvoji so.
Dobro, daj mi par ur.
Napolnil ti ga bom.
–Hvala.
Lahko počakaš čez cesto,
v Siroti.
Ne, v redu je.
–Bar se bo pravkar odprl.
Tu bom počakal.
Mi ne zaupaš, kajne?
Tu bom počakal.
–Prav.
Carnie, neki divjaki so
pravkar prišli v mesto.
Imajo nekaj zate.
Knjige?
–Ogromno.
Reci jim, da jih hočem
takoj videti.
Dobro smo opravili.
Tiste, ki jo želiš, ni tu?
Ne.
Ne razumem.
Tu je ogromno knjig.
Sploh ne rabiš razumeti.
Jaz razumem.
Prepusti to meni,
pa bova prijatelja.
Zaupam ti.
Našel jo boš.
Počakaj!
Še nekaj imam.
To pa je presenečenje.
Šampon je.
Pojdite se ga napit.
Dobite si kaj pičk.
Vse kar popijete plačam jaz.
Potem se vrnite nazaj na pot.
Prinesli ti bomo tvojo knjigo!
V to sploh ne dvomim.
Po knjigo si poslal fante,
ki sploh ne znajo brati.
Nič čudnega, da nikoli nič
ne najdejo.
Uporabim tisto, kar mi je na voljo.
Lahko pa se jim pridružiš.
Kaj naj s temi?
–Zažgi jih.
Imajo čez cesto kaj vode?
Imajo, če jo lahko plačaš.
Na, povohaj to.
Divjaki so ga našli.
Kdo ve …
Mogoče je zadnji šampon na zemlji.
Tvoj je.
So našli knjigo?
Ne.
Tujec?
Naj jih vidim.
Dobro, kaj boš?
–Vodo.
To je draga stvar.
Uporabljam jo za svoje obroke,
tako da ne bo poceni.
Za to dobiš pol čutare.
Solara!
Vzemi in napolni.
Počakaj
To boš potrebovala.
Se lahko umakneš?
Hvala.
To je moja mačka.
Lep primer.
Videl sem, da si jo
vrgel iz šanka.
Ne, samo premaknil sem jo.
Nisem je vrgel.
Položil si roko nanjo.
Ne bo se več ponovilo, obljubim.
Martz, boš še kaj spil?
Ta mačka je tu že dve leti.
Večjo pravico ima
biti tu kot ti.
Nočem težav.
Škoda, ker ti …
Vem kdo si.
Ubijaš nedolžne popotnike.
Plačal boš za stvari,
ki si jih storil, razumeš?
V redu je.
Vzel bom svoje stvari in odšel.
Dobro, brat?
Prekleta naj bo naša zemlja.
S trni in bodicami
nas je sprejela medse.
Ona nas je ustvarila.
Iz pepela smo ustvarjeni.
V pepel se bomo spremenili.
Nehaj!
Prosim.
Redbridge!
Redbridge.
Kdo si ti?
–Nihče.
Dvomim v to.
Ljudje, ki si jih ubil
v mojem lokalu,
so bili ničeti.
Ampak ti …
–Nima brazgotin.
Ni en izmed njih.
Dobro.
To je civilizirano mesto.
Mi ne jemo ljudi.
Nimamo veliko obiskovalcev.
Nič več.
Bereš?
–Vsak dan.
Zelo dobro zate.
Tudi jaz.
Veš kaj je smešno?
Čeprav smo stari,
smo ljudje kot midva,
prihodnost.
Kaj želiš od mene?
Preidiva k bistvu.
To mi je všeč.
Všeč mi je.
Ti nisi samo izobražen.
Nisem še srečel nikogar,
ki bi nekoga tako hitro pospravil.
Ne vem kje si se tega naučil,
ampak meni bi prav prišel.
Mesto je majhno in v razvoju.
Razširil bi ga,
in potrebujem malo pomoči.
Tak kot si ti,
bi mi bil v pomoč.
Hvala, vendar me ne zanima.
Ljudje, ki delajo zame,
živijo bolje,
kot v sanjah.
Vprašaj Redbridgeja.
Vprašaj fante, kogarkoli.
Postelja, topla hrana, ženske.
Čista voda.
Lahko si na slabšem, prijatelj.
Hvala.
Vendar moram oditi naprej.
Kam?
Na zahod.
Na zahodu ni nič.
Slišal sem drugače.
Od koga?
Veš kaj?
Ostani čez noč.
Občuti malo našega gostoljubja.
Mogoče se premisliš.
Zjutraj se bova spet pogovorila.
To je samo nasvet, Pešak.
To ni izbira.
Vedno obstaja izbira.
Nekdo bo celo noč
pred tvojo sobo.
Če boš kaj potreboval.
–Ničesar ne potrebujem.
Nikoli ne veš.
To je zate.
Voda za umivanje
in nekaj hrane.
Nekaj posladka
na račun hiše.
Rada bi da vzameš,
ali kaj rečeš,
da te lahko opazim.
Hvala.
–Ni zakaj.
Ti lahko še kaj prinesem?
V redu je, hvala.
Si oslepela med vojno,
ali zaradi sonca?
Taka sem se rodila.
Srečo imam, da sem bila
slepa še preden se je
to zgodilo.
Hvala za hrano.
Ni zakaj.
Všeč mi je tvoj parfum.
Samo šampon je.
Vseeno hvala.
Lahko noč.
Mislim, da si ne bo premislil
do jutra.
Ne bo ostal.
Drugačen je od ostalih.
Ne bo ti ga uspelo
pridobiti na svojo stran.
Kdo pravi, da ga bom jaz?
Poslal sem Solaro.
Tega ne moreš narediti.
Čas je že, da se izkaže.
Ne delaj tega, prosim.
Prosim ne.
Lahko vstopim?
Samo minuto.
Nekdo mi je že prinesel
hrano in pijačo.
Ne potrebujem ničesar več.
Si prepričan?
Tu je res svetlo.
Jaz sem Solara.
–Vem.
Ti si napolnila mojo čutaro?
Da, ti si Pešak, kajne?
Da.
Če si zaskrbljen glede plačila …
Vse plača hiša.
Plačilo za kaj?
Zakaj se ne usedeš?
Ne.
Ne smem oditi.
Ne smem.
Če grem bo poškodoval mamo.
Kdo?
–Carnegie.
Je tvoj oče?
–Ne
Lasti si nas, kot da je.
Spala bom na tleh.
Jutri mu povej,
da si se zabaval. Obljubim ti,
ne bom ti v napoto.
Prosim.
Vitez na B4.
Ti si na potezi.
Koliko si star?
–Prosim?
Nisem srečala veliko ljudi
tvoje starosti priti sem.
Minilo je …
30 zim od bliska.
Resnično se ne spomnim.
Se spomniš kakšen je bil
svet prej?
–Da
Kakšen je bil?
Ljudje so imeli vsega preveč.
Ničesar nismo znali ceniti.
Stran smo metali stvari
za katere bi
ljudje zdaj ubijali.
Res?
–Da.
Imaš knjigo?
Jo lahko vidim?
Ne moreš.
Samo videla bi jo rada.
Sploh ne znam brati,
samo pokaži mi jo.
Kaj je s tabo?
Saj je samo knjiga.
Ni samo knjiga.
Kako misliš, da ni samo knjiga?
Ne sprašuj me več o njej?
Nič več vprašanj.
Imam vprašanje zate, če si že tu.
Mogoče ti odgovorim,
mogoče pa ne.
Kje dobite vodo?
Ne smem ti povedati.
Ne smeš, ali ne veš?
Vem.
Če mi ne poveš o knjigi,
jaz ne bom o vodi.
Nekaj posebnega si.
Še eno vprašanje imam.
Super.
Si lačna?
Veliko hrane imam.
Več kot je lahko pojem.
Lahko si jo deliva,
ko so si jo včasih.
Dobro.
–V redu?
Počakaj malo.
Usedi se.
Usedi se.
Podaj mi roke.
Kaj počneš?
Zaupaj mi, podaj mi roke.
Zapri oči.
Dragi Gospod.
Zahvaljujeva se ti za obrok.
Zahvaljujeva se ti za
toplo posteljo,
streho *** glavo v
hladnih nočeh,
kot je ta.
Predolgo je bilo.
–Je to iz knjige?
zapri oči.
Zahvaljujeva se ti za
dar tovarištva,
v teh težkih časih.
Amen.
Bova zdaj jedla?
Jejva.
Dobro jutro, Solara.
Kakšna je bila noč?
Si dobro spala?
Naredila sem kar si naročil.
–Seveda si.
Sprašujem te …
Je uspelo?
Bo ostal?
–Nisva veliko govorila.
Solara, draga, pojej kaj.
Mama, podaj mi roke.
Zapri oči.
Zaupaj mi.
Dragi Gospod.
Zahvaljujemo se ti za hrano.
Zahvaljujem se ti za mamo.
Zahvaljujem se ti za streho *** glavo.
In …
Mislim, da je to vse.
Amen.
To besedo si iskala.
Amen.
Z njo končaš.
Rekla si, da nista veliko govorila.
Ali je kaj bral?
Nekaj sem te vprašal.
–Bill, nehaj.
Bodi tiho.
Nehaj!
Mučiš svojo mamo, Solara.
Rekel je, da bere vsak dan.
Je bral?
Tvoja mama bi rada, da spregovoriš.
Nič ne vem!
Nič ne vem.
Dobro, bral je.
Kakšno knjigo je bral?
Ne vem
Staro usnjeno.
In?
Ne vem, nekaj je bilo
spredaj na platnicah.
Povej mi kaj.
Spusti jo.
Pokaži mi kaj!
Redbridge!
Sranje, celo noč
sem bil pokonci.
Kje je?
Ne vem …
Samo prepiričati sem se hotel …
… Notri ni kisline.
Ni važno, samo snemi jih.
Snemi jih.
–Naj jih posušim …
Dobro!
Hvala. Povej jim,
da sem te prisilil.
Reci.
–Ti si me prisilil.
Je ta stvar napolnljena?
Mislim, da ni.
Na en način se lahko prepiričamo.
Poglej, potrebujem to knjigo.
Mislim, hočem jo.
Prav tako kot ti.
Če me boš prisilil,
te bom ubil in jo vzel.
Zakaj?
Zakaj jo potrebuješ?
Zrastel sem z njo.
Poznam njeno moč.
Prav tako kot ti.
Zato so jih po vojni vse zažgali.
Ostati živ je igranje z usodo.
Zgraditi to mesto pa je še večje
igranje z usodo.
Ampak oni tega ne razumejo.
Nihče ne razume.
Nimam besed, da jim
pomagam razumeti,
toda knjiga jih ima.
Moram priznati …
Naredil sem veliko stvari,
ki jih nisem želel,
da sem zgradil kar sem.
To priznam.
Toda, če bi imel knjigo,
mi jih ne bi bilo treba.
Si lahko zamisliš,
kakšen bi lahko ta svet bil,
če bi imeli prave besede
za našo usodo.
Ljudje bi resnično razumeli,
zakaj so tu in kaj delajo.
Ne bi potrebovali vseh teh
ogabnih motivatorjev.
Ni prav, da skrivamo knjigo,
ki je namenjena vsem.
Moramo jo razširiti.
Si ne želiš tega?
Z vsem mojim srcem in dušo.
Vedno sem verjel,
da bom našel mesto,
kamor knjiga spada,
kjer bo ostala.
Vendar ga še nisem našel.
Obožujem tega tipa.
Obožujem ga.
Ustelite ga. Prosim.
Kaj še čakate?
Ustrelite ga, madona!
Ustelite ga!
Ne maram, da me zasledujejo.
Rada bi šla s tabo.
Ne, ne bi.
–Sovražim biti tu.
Naj ti postane všeč.
Mati misli, da bom s tabo varna.
Pokazala ti bom, kje dobimo vodo.
Dobil jo boš toliko,
kolikor jo lahko neseš.
Mislim, midva.
Carnegie pozna še dva
črpališča na severu.
Rekel je, da bo zgradil še več mest.
Kako je vedel za tega?
Sem je prihajal,
ko je bil še otrok.
V prejšnjem svetu.
Mislim, da so vsi, ki smo jih
poznali, umrli.
Raje pohitiva.
Sranje.
Mislim, da se pozabil očala.
Lahko pogledaš noter,
jaz pa bom tu.
Kaj počneš?
Ti si lažnjivec.
Nisem lažnjivec.
Rekel si, da grem lahko s tabo,
če ti pokažem kje je voda.
Tega nisem rekel.
To si ti rekla.
Poleg tega, cesta ni mesto zate.
Veliko slabše je kot si misliš.
Nasvidenje, Solara.
Lepo te je bilo spoznati.
Resnično.
Hej.
–Da?
Jebi se!
Si umil svoje umazane,
grde roke?
Dvakrat, gospod.
Z vašim milom.
Sestavi ekipo.
Šli bomo za njim.
Zaradi kurčeve knjige?
–To ni kurčeva knjiga!
Orožje je!
Orožje, ki meri naravnost
v srce in misli
šibkih in obupanih.
Z njo jih bomo nadzorovali!
Če želimo vladiti več kot
enemu kurčevemu mestu,
jo moramo imeti.
Ljudje bodo prihajali od daleč
in delali točno to,
kar jim bom rekel,
če bodo to besede iz knjige.
To se je zgodilo že prej
in zgodilo se bo spet.
Vse kar potrebujemo,
je ta knjiga.
Potem jaz hočem Solaro.
Se pogajaš z mano?
Bova sklenila tak dogovor?
Izgubili smo veliko ljudi.
Potrebuješ me bolj kot kdajkoli.
Ko si rekel,
da je knjiga vredna krvi
sem ti verjel.
Vendar zanjo hočem Solaro.
Zakaj pa ne?
Poberimo se od tu.
V katero smer gremo?
Proti zahodu.
Halo?
Mi lahko kdo pomaga?
Je kdo tu?
Je vse v redu s tabo?
Da, v redu sem.
Kar pojdi naprej, v redu je.
Naj ti vsaj …
–Ne, prosim!
V redu sem. Potrebujem
moškega, da mi pomaga ne tebe.
Pojdi naprej.
V redu je. Samo minuto mi daj.
V redu sem. Prosim …
Na pomoč!
Pusti me!
Imamo ju.
Kaj je narobe?
–Si slišala?
Ne gani se.
Odveži tetivo. Sprosti jo.
Kaj je to?
–Večerja.
Videti je, da ga nekaj ščiti.
Kot, da mu nihče nič ne more.
Je samo kurčev človek.
Če ga ustreliš bo umrl,
kot vsak drug.
Še vedno je topla.
Ni mrtva več kot nekaj ur.
Ne more biti daleč.
Kurbin sin.
Solara.
Si prepirčan, da jo še vedno želiš?
Kmalu se bo stemnilo.
Ne moremo jim slediti ponoči.
Opazila bi nas.
Peljali bomo mimo njiju,
ne da bi opazili.
Pravi ima.
Peš sta. Ut rujena.
Morata spati.
Jutri bomo iskali naprej.
Pred jutrom ju bomo imeli, Sam.
Bolje zate.
Res bereš isto knjigo vsak dan?
Brez premora.
Bi mi kaj prebral?
Prosim.
Gospod je moj pastir.
On mi pokaže zelene travnike,
vodi me ob vodi.
Obnavlja mojo dušo.
On me vodi po svinčeni
poti pravičnosti
v njegovem imenu.
Čeprav hodim skozi dolino
senc in smrti,
se ne bom bal zla,
ker ti si z mano.
To je prelepo.
–Ti je všeč?
Si ti to napisal?
–Ja, sem.
Resno?
–Ne.
Napisano je bilo davno
preden sva nastala midva.
Kaj si mislil s tem,
ko si rekel,
da ni samo knjiga?
To je edina knjiga.
Resno?
Po vojni so jih ljudje začeli
iskati in uničevati.
Nekateri pravijo, da je bil
to prvotni razlog za vojno.
Kakorkoli, ta je edina,
ki se je ohranila.
Kje si jo dobil?
Pravijo, da je vojna
naredila luknjo na nebu.
Verjetno si slišala zgodbe.
Da.
Skozi luknjo je sijalo sonce
in požgalo vse.
Vse in vsakega.
Če si imel srečo
si se skril
na mestih kot je ta,
ali pod zemljo.
Večina ni imela te sreče.
Po letu dni smo se
začeli vračati.
Ljudje so potovali naokoli.
Sam nisem vedel kaj bi.
Iskal sem mesto, da preživim.
Nekega dne sem zaslišal glas.
Težko razložim,
a bilo je kot bi
prihajal iz mene.
Slišal sem ga tako jasno,
kot ti slišim mene,
ko ti zdaj govorim.
Kaj ti je glas povedal?
Vodil me je do mesta,
kjer sem našel knjigo,
zakopano pod skalami.
Glas mi je rekel naj jo
ponesem na zahod.
Pokazal mi je pot,
po kateri bom prišel do mesta,
kje bo knjiga na varnem.
Rekel mi je, da bom varen
pred vsem in vsakomur na poti.
Od takrat naprej potujem.
Vse to si naredil zaradi glasu
v svoji glavi.
Da, sem.
Vem kaj sem slišal.
Vem kaj slišim.
Vem, da nisem nor.
In vem, da mi ne bo
nikoli uspelo
brez pomoči.
Kaj je bilo to?
–Eno vprašanje preveč.
Pojdi spat.
Zgodaj morava ustati.
Kaj delaš?
Oprosti, mislila sem, da spiš.
Nisem spal.
Kaj delaš?
Samo knjigo sem želel videti.
Nihče razen mene se je ne dotika?
Me razumeš?
–Da, razumem.
Zaspi.
Rekla si, da ne znaš brati.
Zate je neuporabna.
Da.
Nauči me.
Počasi …
Ustavi se!
Rekel si, da si hodil
30 let, kajne?
Da.
Si kdaj pomislil,
da si se izgubil?
Ne.
Kako veš, da hodiš v
pravo smer?
Vodi me vera, ne tisto kar vidim.
Kaj naj bi to pomenilo?
–Pomeni, da nekaj veš,
tudi če tega ne poznaš.
To nima smisla.
Ni potrebno, da je smiselno.
To je vera.
Njegov cvet svetlobe v temi
mi daje moč, da nadaljujem.
Razumeš?
Je to iz knjige?
Ne to je Johnny Cash.
V živo iz zapora Folsom.
Kaj?
Misliš, da kdo živi tu?
Ne vem.
Mogoče je tu voda.
Ostani zadaj.
To je čudno.
Kdo si?
Samo popotnika sva.
Ne iščeva težav.
Tu ni prehoda.
Nista prebrala napisa?
Se opravičujeva,
nisva ga videla.
Kaj bi rada?
–Sva samo …
Nič ne bi rada.
Žal nama je.
Če naju spustita
bova odšla naprej.
George, poglej jo.
Saj je še majhna punčka.
Stara zgodba, ki sem jo
slišal že tisočkrat.
Te dni imamo
veliko obiskovalcev
in George je zelo sumnjičav.
Jaz sem Martha.
Bi malo čaja?
Kaj pravita na glasbo?
Tako je pomirjujoča.
George!
Vama je všeč?
Je dober?
–Dober, dober.
Super.
Neverjetno, da sta
preživela tu
čisto sama.
George je mojster za vse.
Veliko je naredil,
da sva bila varna.
Mogoče sva stara,
a sva odporna.
Kar nekaj jih je
poizkušalo zavzeti
tole podrtijo.
Kajne, George?
Res je.
Nekaj bi vama rada pokazal.
George, ne zdaj.
Pridita!
So to …?
–Grobovi? Seveda.
Ne bi bilo lepo,
če jih ne bi pokopal.
Poleg tega, je dobro za zemljo.
Gremo nazaj noter.
Mogoče uspem pripraviti
nekaj sendvičev.
Hvala lepa.
Takoj morava oditi.
–Ubila sta vse te ljudi.
Nista jih samo ubila.
Pojedla sta jih.
Roke se jima tresejo.
–Preveč človeškega mesa.
Pojdiva.
Našla sem nekaj mesa.
Upam, da sta lačna.
Ne, hvala.
Res morava naprej.
–Že?
Bojim se, da res.
Res ne bosta ostala?
Ne, res ne moreva.
Odloži puško.
Oprostite, vzemi to.
Odprite nama vrata.
Hvala za čaj.
–Hvala za vse.
Pojdi noter.
George, kaj je narobe?
Cela četa oboroženih odpadnikov,
to je narobe.
In ravno sem so namenjeni.
Ravno sem pripravila
dober porcelan.
Jebeš porcelan.
Imate še kaj orožja?
Orožja? Pokazal
ti bom orožje.
Dajmo.
Vem, da sta tam.
Pridita vem in nikomur
se ne bo nič zgodilo.
Olajšal vama bom delo.
Pošlji Solaro s knjigo.
Kaj bomo naredili?
Jaz vem kaj bom naredil.
Počakaj.
–Vse kar hočem
je knjiga!
In dekle.
Ne bosta prišla ven.
Sranje! Sklonite se!
Vsi se sklonite!
Je glas v tebi govoril
tudi o tem?
Preživela bova.
Oba.
Kaj pa midva?
Vaju ni omenil.
Prenehajte streljati!
Drekači!
S strani!
Preklete barabe!
Ustavi ogenj!
Kaj naklepajo?
–Nič dobrega.
Kje je knjiga?
Poglej v nahrbtnik.
Ni je tu.
To je tvoja zadnja priložnost.
Predaj mi jo ali pa
te tu živega zakopljem.
Prisežem.
Kurbin …
Poizkusiva znova.
Carnegie!
–Kaj!?
Kje je knjiga?
Daj mu knjigo.
Prosim.
Ne povej mu.
V hiši za televizorjem je.
Poglej za televizorjem.
–Kje?
Se zajebevaš z mano.
Pojdi ti!
Pojdi!
Prosite in prejeli boste.
Bog je dober, kajne?
Vedno.
Vedno pa ne.
Ne!
Vidite to?
Kaj sem vam rekel?
Samo človek je.
Pustite ga na miru!
Kaj te zdaj varuje?
Moli zame.
Prav?
Resno mislim.
Sranje.
Obrni!
Dajmo!
Komaj dovolj goriva imamo
za vrnitev domov.
Bi rad šel za njo?
Ne.
Kam greš?
–Na zahod.
Moram iti na zahod.
Oprosti.
–Zakaj?
Vse to je moja krivda.
Ne ni.
–Pa je.
Če ne bi prišla za tabo,
se to ne bi zgodilo.
Nisi ti kriva.
Naredil sem kar sem mogel.
Mislila sem, da ti nihče
ne bo vzel knjige.
Nosil sem jo leta in
prebiral vsak dan.
Bil sem tako obseden z njo,
da sem pozabil živeti
kot me je učila.
Kako pa je to?
Samo …
Da narediš za ostale več
kot zase.
Zato sem jo izgubil.
Vohaš to?
Kaj?
–V zraku je sol.
Bližava se oceanu.
To je to.
Tu sva.
Pokliči mehanika!
Ustavita se!
Kaj bi rada?
Moje ime je Eli.
Imam Biblijo kralja Jamesa.
Ostanita tam.
Ne delajta naglih gibov,
ker bosta ustreljena.
Previdno z njo.
Hvala.
Previdno.
Stoj.
To počnemo že dalj časa.
Tu je kot v muzeju.
Več je kot muzej.
Tu bomo spet začeli znova.
Imamo prešo za tisk,
ki bo kmalu delovala.
Ljudi bomo učili o svetu,
ki so ga izgubili.
Pomagali ga bomo
ponovno obnoviti.
Poglej, Shakespearova Brittanica.
Manjka samo nekaj delov.
Imamo veliko Mozartovih
in Wagnerjevih plošč.
Vse so odlično ohranjene.
Nimamo pa Biblije.
Do sedaj.
Lahko vprašam v kakšnem
stanju je?
Zdelana je.
Vendar bo služila namenu.
Jo lahko vidim?
Lahko.
To je to. Odprta je.
–Odlično.
Imate kaj za pisati?
Lahko prinesete nekaj
papirja, prosim?
Ne more biti.
Veliko ga prinesi.
Ne more biti.
To je nemogoče!
Ne more biti!
Dobro me poslušaj.
Zapiši vse, kar ti rečem.
Točno tako, kot ti rečem.
Prva je Mojzesova knjiga.
Imenovana Geneza.
Prvo poglavje,
prvi verz:
"Najprej je bog ustvari nebesa,
nato zemljo. "
Drugi verz:
"Bila je brez oblike in prostora,;
tema se je širila čezenj.
Duh Boga je lebdel
*** obličjih vode. "
Tretji verz:
"Bog je rekel:
"Naj bo svetloba.
In bila je svetloba. "
Kje je Solara?
Tam se je odločila ostati.
Poizkušal sem je prepričati.
Zavrnila me je.
Kaj si naredil,
ko te je zavrnila?
Beri.
Kaj si naredil moji hčerki?
Beri!
Kaj si ji storil!?
Lahko začneš kadarkoli.
Oprosti.
Bilo je dolgo nazaj.
Ne znam več.
Moraš se.
–Moram? Res?
Moraš se. Prosim.
Tvoja noga.
–Ne boli me več.
Voham jo.
You worked so hard
for that book.
Žrtvoval si ogromno ljudi.
Več, kot jih lahko pogrešiš.
Vsi ljudje, ki so se
bali izreči tvoje ime,
so spodaj.
Vsi s solzami v očeh.
Si vedel to?
Nihče jih ne more ustaviti.
Ti pa si vročičen.
Ne morem si predstavljati
kako je,
če imaš nekaj tako blizu,
hkrati pa je milijon
kilometrov daleč.
Nehaj!
Me zapuščaš?
Claudia?
Claudia!?
Claudia!
Dragi Gospod.
Hvala, da mi daješ moč
in prepirčanje, da opravim
nalogo, ki si jo
zaupal meni.
Hvala ti, da si me vodil
naravnost in srčno,
skozi veliko ovir
na moji poti.
Da si me ohranjal treznega,
ko se je vse okoli mene
zdelo izgubljeno.
Hvala ti, da si me varoval
in mi dajal napotke.
Zahvaljujem se ti za vse dobro
in opravičujem za slabo.
Ni ti treba oditi.
Dobrodošla si tu.
Varna boš.
Hvala.
Vendar moram nekaj narediti.
Kam boš šla?
Domov.
Hvala ti za prijateljstvo.
Prosim čuvaj jo,
kot si čuval mene.
Hvala ti za zaslužen počitek.
Zelo sem utrujen.
Grem počivat v miru vedoč,
da sem naredil
dobro delo
na zemlji.
Bil sem pošteno bitko.
Končal sem tekmo.
Ohranil sem vero.