Tip:
Highlight text to annotate it
X
Edmund, stran od tam!
Kaj pa počneš?
- Peter, hitro v zaklonišče!
Pridi, gremo!
Lucija, hitro!
Pohitite.
- Tecimo.
Tecimo!
Hitro. - Mamica!
- Počakaj. Očka!
Ne, Edmund! - Ponj grem.
- Vrni se, Peter!
Pridi sem! Na tla!
Beži, cepec!
Ven!
Dajta že!
Hitro!
Zakaj vedno misliš samo nase?
Oba bi lahko ubilo. - Dovolj.
Ne znaš ubogati?
Ne snemi tega ljubica.
Ti je toplo?
Pridna punca.
Očka nas ne bi poslal stran.
Če bi bil tukaj,
ne bi bilo vojne
in ne bi nam bilo treba
oditi. - Ubogaj brata, boš?
Obljubi, da boš pazil nanje.
- Bom, mama.
Pravi možak si.
Suzana.
Bodi odrasla.
Tako.
Pojdite zdaj.
Pojdi stran. Sam znam
stopiti na vlak. Spusti me.
Mi pokažete vozovnice, prosim?
Hitro gor.
- Hvala.
Pridi Lucija. Držati
se moramo skupaj.
Vse bo dobro.
Pa-pa, ljubica.
Adijo mami. Pogrešali te bomo.
- Rada te imam!
ZGODBE IZ NARNIJE
Profesor ve da pridemo...
Morda so nas
napačno napotili.
Gospa Macready?
- Bojim se, da je tako.
Je to vse?
Nimate ničesar drugega?
Ne, gospa.
Samo sebe.
Sreča v nesreči.
Hija! Pridna punca.
Poženi.
Profesor Kirke ni vajen
otrok v hiši
zato morate spoštovati
nekaj pravil.
Ne boste kričali
in tekali. Ne boste se vozili
s servirnim dvigalom
in se dotikali
dragocenih predmetov!
Zlasti pa ne boste nadlegovali
profesorja.
Sinoči so nemška letala
večkrat bombardirala Anglijo.
Napadi trajajoči več ur...
Rjuhe praskajo.
Nobena vojna ne traja večno.
Kmalu bomo doma.
Če bo še tam. - Ne bi šel
v posteljo? - Ja, mama.
Videla si okolico.
Posestvo je ogromno. Počnemo
lahko, kar nam pade na pamet.
Jutri bo zabavno.
Res.
Daj, Peter. Gastrovaskularno.
- Je latinsko?
In pomeni najbolj zanič
igro, kar jih je?
Igrajmo se skrivalnice.
Ko pa se tako zabavamo.
Prosim, Peter.
Lepo prosim?
Ena, dve,
tri, štiri,
pet, šest,
sedem, osem,
devet, deset...
Jaz sem bil prej.
Si se skrival pred mano?
Ne,
nisem...
Samo prestrašiti
te nisem hotel.
Te smem vprašati,
kaj si?
Favn sem.
In ti? Si neke vrste
golobradi škrat?
Nisem škrat, deklica sem.
In v razredu sem najvišja.
Hošeč reči, da si Evina hči?
- Moji mami je ime Helena.
Ampak v resnici si
človek.
- Seveda.
Kaj pa počneš tukaj?
- Skrila sem se v omaro
v prazni sobi... - Praznobi?
Je to v Narniji? - Kaj pa je to?
Ljubo dekle, v njej si.
Razteza se od svetilke
do gradu Cair Paravel ob
vzhodnem morju. Vsak kamen,
vsaka ledena sveča je Narnija.
Strašno velika omara.
- Om Ra?
Oprosti, nisem se predstavil.
Jaz sem Tumnus.
Me veseli, gospod Tumnus.
Jaz sem Lucija Pevensie.
Sežeš vanjo.
- Zakaj?
Ne vem, tako storijo
ljudje, ko se spoznajo.
Lucija Pevensie iz sijočega
mesta Om Ra
v čudoviti deželi Praznobi,
bi se mi pridružila
ob skodelici čaja?
Najlepša hvala, ampak
morala bi se vrniti.
- Takoj tule za ovinkom.
Imam toplo zakurjeno,
pa opečen kruh, čaj in kolačke.
Morda bova odprla še konzervo sardin.
- Kaj pa vem.
Daj no nove prijateljice
ne spoznam vsak dan.
No, pa grem za kratek čas.
Če imaš res sardine.
- Na kupe.
Še malo pa ti bo
udobno in toplo.
Se dobro počutiš?
Prišla sva.
Pridi.
Za teboj. - Ti lahko pomagam?
- Najlepša hvala.
To je moj oče.
- Prijazen obraz ima.
Zelp podobna sta si.
Ne, v resnici mu sploh
nisem podoben.
Moj oče se bori v vojni.
Tudi moj oče je odšel na vojno.
Davno tega.
Pred to strašno zimo.
- Zima ni tako slaba.
Lahko se drsaš in kepaš.
In božič je.
- Ne tukaj.
Že 100 let nismo imeli božiča.
Sto let brez daril? - Ves čas
zima nikoli božiča.
Zelo dolga zima.
Poleti bi ti bila
Narnija zelo všeč.
Cele noči smo preplesali
z nimfami,
pa se nismo utrudili.
In glazba. Kakšna glazba.
A bi jo poslušala?
Ja, prosim.
A poznaš kakšno
narnijsko uspavanko?
Žal ne.
- To je dobro.
To najbrž ne bo
podobno uspavanki.
Iti moram.
- Sedaj je prepozno.
Hudoben favn sem.
Sploh ne. Najbolj prijazen
favn si kar jih poznam.
Bojim se, da jih
ne poznaš veliko.
Saj nisi mogel zagrešiti
česa zelo slabega.
Ne nekaj, kar sem zagrešil,
Lucija Pevensie,
ampak nekaj, kar počnem.
- Kaj pa počneš?
Pravkar sem te ugrabil.
Ledena čarovnica je kriva.
Zaradi nje je vedno zima,
ves čas mraz. Ona ukazuje.
Kdorkoli najde človeka v gozdu,
ga mora predati njej.
Toda ne ti,
gospod Tumnus.
Mislila sem, da si moj prijatelj.
Morda že ve kje si. Gozd
je poln njenih vohunov.
Celo nekatera drevesa.
Boš znala najti pot nazaj?
- Mislim, da bom.
Ti ne bo hudega?
Zdaj mi je žal.
Zako zelo žal.
Tu imaš.
Obdrži ga. Bolj ga
potrebuješ kot jaz.
Naj se zgodi karkoli,
vesel sem, da sem te spoznal.
V vseh sto letih nisem
čutil takšne topline.
Zdaj pa pojdi.
Skriti ali ne, jaz grem!
- Sem že nazaj! Nič mi ni!
Tiho bodi. Prihaja.
Rekel bi, da ne
razumeta te igre.
Se nisi čudil kje sem?
- V tem je bistvo. Iskal te je.
Sem zmagala jaz? - Mislim,
da Luciji ni več do igre.
Več ur me ni bilo.
Edina drevesa, so lesena
stena omare.
Ne več iger hkrati. Nimamo
vsi tvoje domišljije.
Dovolj Lucija. - Ne bi
lagala o čem takem.
Jaz ti verjamem.
- Ti?
Seveda, in v kopalnici je
nogometno igrišče. - Nehaj že.
Vedno vse še poslabšaš.
- Samo hecal sem se.
Kdaj boš odrasel? - Utihni.
Misliš, da si oče, pa nisi!
Lepo si to izpeljal.
Ampak... res je bilo tam.
Suzana ima prav.
Dovolj je tega.
Lucija?
Kje si?
Upam, da te ni strah teme.
Lucija! Kje si?
Zdaj ti verjamem.
Pusti me! - Kaj je? - Naj me
spusti! Nič nisem storil!
Drzneš si ogovoriti kraljico
Narnije? - Nisem vedel.
Zdaj boš vedel enkrat
za vselej! - Stoj.
Kako ti je ime,
Adamov sin?
Edmund.
In kako si vstopil na moje
ozemlje, Edmund?
Pravzaprav ne vem.
Sledil sem sestri.
Koliko vas je? - Štiri.
Lucija je že bila tukaj.
Menda je spoznala
favna Tumnusa.
Peter in Suzana ji nista verjela.
Jaz tudi ne.
Videti si tako premražen.
Sedi k meni.
Bi spil kaj toplega?
Prosim, vaše veličanstvo.
Vaša pijača,
plemeniti gospod.
Kako ste to storili?
- Narediti znam kar hočeš.
Me naredite višjega?
Karkoli hočeš jesti.
Turški med?
Edmund, zelo rada bi
spoznala tvojo družino.
Zakaj? Nič posebnega niso.
Najbrž res niso
tako ljubki kot ti.
Toda nimam svojih otrok.
In ti si fant,
ki bi lahko
nekega dne postal
narnijski princ.
Morda celo kralj.
Res?
Toda moral boš
pripeljati družino.
Hočte reči,
da bo Peter tudi kralj?
- Ne, kje pa.
Kralj potrebuje služabnike.
Lahko jih pripeljem.
Vidiš vrhova onstran gozda?
Točno med njima je moja hiša.
Všeč bi ti bilo tam. Ima sobe,
polne turškega medu.
Lahko dobim še malo?
- Ne!
Ne pokvari si teka. Saj se
kmalu spet vidiva, kajne?
Upam, vaše veličanstvo.
- Nasvidenje do takrat, ljubček.
Pogrešala te bom.
Tudi ti si našel sem!
Kaj ni čudovito?
Kje si bila? - Pri gospodu
Tumnusu. Dobro mu je.
Ledena čarovnica ni izvedela,
da se poznava. - Ledena čarovnica?
Pravi, da je narnijska kraljica,
ampak ni.
Se dobro počutiš?
Obupen si videti.
Kako ne bi? Mraz reže do kosti.
Kako prideva ven?
Pridi.
Semkaj.
Peter zbudi se! Tam je,
res je tam! - O čem govoriš?
Narnija je v omari,
kot sem rekla! - Sanjala si.
Nisem! Spet sem videla
g. Tumnusa. Tudi Edmund je šel.
Favna si videl?
No, ni šel z mano tja.
Kaj pa si počel Edmund?
Samo pretvarjal sem se.
Oprosti Peter. Ne bi
je smel vzpodbujati,
toda veš kakšni so
dandanes otroci.
Ne znajo se nehati
pretvarjati.
Še eno takšno lumparijo,
pa boste spali v hlevu.
Profesor, oprostite. Zabičala
sem jim naj vas ne motijo.
Nič hudega. Prepričan sem,
da lahko to pojasnijo.
Najprej pa vročo čokolado
za tole. - Pridi ljubica.
Kaže, da ste moji gospodinji
porušili duševni mir.
Zelo nam je žal, gospod.
Ne bo se ponovilo.
Kriva je sestra, gospod.
- Objokano dekletce.
Zelo je vznemirjena. - Odtod
solzice. - Ni hudega.
Znamo jo pomiriti.
- To pa to.
Misli, da je našla
čarobno deželo
v garderobni omari.
Kaj si rekla?
- V omari zgoraj.
Trdi , da je v njej odkrila gozd.
Samo o tem govori.
Kako je bilo?
- Kot bi poslušali norico.
Ne ona. Gozd.
- Boste rekli, da ji verjamete?
Ji vi ne? - Seveda ne.
Po logiki je to nemogoče.
Kaj dandanes učijo v šoli?
- Edmund trdi,
da sta se pretvarjala.
- Ali on vedno govori resnico?
Takrat bi jo prvič. - Če ni
nora in ne laže, je logično
predvidevati, da govori resnico.
Naj ji kar verjamemo?
Vaša sestra je, kajne?
Njena družina ste.
Vsaj poskušajte se obnašati tako.
Peter zamahne odločno,
da osvoji še ena vratca.
Zbudi se, zasanjani otrok.
Igrajmo se spet skrivalnice.
- A ni to preveč otročje zate?
Pa tudi svež zrak nam koristi.
- Tudi v hiši ga ne manjka.
Pripravljen?
- A si ti?
Odlično, Ed.
- Metal si ti.
Macreadyjeva!
- Hitro!
Stojte! Nazaj.
Sem! - Saj ne misliš resno.
Nazaj.
Ne rinite se.
Nemogoče.
Brez skrbi. Saj si
samo domišljaš.
Če se opravičiva, najbrž
ne bo dovolj. - Ne,
ne bo.
Tole pa!
Nehaj.
Ni lažnivec.
- Tudi ti ji nisi verjel.
Opraviči se ji.
Reci, da ti je žal.
- Že dobro! Oprosti.
Nič hudega. Otročički se pa
ne znajo nehati pretvarjati.
Zelo smešno.
- Raje se vrnimo.
Se ne bi malo razgledali?
- Lucija naj odloči.
Rada bi, da spoznate gospoda
Tumnusa. - Pa pojdimo k njemu.
Toda takole oblečeni
nismo za na sneg.
Profesor nam najbrž ne bo
zameril, če si jih sposodimo.
Če pomisliš logično,
jih ne bomo vzeli iz omare.
- To je plašč za punce. - Vem.
Lucija!
Kdo bi lahko to storil?
Favn Tumnus je obtožen veleizdaje
njenega kraljevega
veličanstva Jadis,
kraljice Narnije,
ker je gostil sovražnika
in se bratil z ljudmi.
Maugrim, vodja tajne policije.
Naj živi kraljica.
Res se moramo vrniti.
- Kaj pa g. Tumnus?
Brez moči smo, če je aretiran
zaradi druženja s človekom.
Ne razumete.
Jaz sem tisti človek. Gotovo
je izvedela, da mi je pomagal.
Pokličimo policijo.
- Oni so policija.
Ne skrbi, se bomo že
česa domislili. - Zakaj?
Kriminalec je.
Ni tista ptička
pravkar rekla pst?
Bober je.
Pridi sem, boberček.
Ne bom je povohal,
če to hočeš.
Oprosti.
- Lucija Pevensie?
To sem dala gospodu...
- Tumnusu,
dal mi ga je tik preden so ga
odpeljali. - Je živ in zdrav?
Globlje v gozd.
Kaj pa počneta? - Prav ima.
Kako pa vemo, da mu lahko zaupamo?
Pravi, da pozna favna.
- To je bober, sploh naj ne bi govoril.
Je vse vredu?
- Ja, samo pogovarjamo se.
Pojdimo raje nekam na varno.
Na drevesa misli.
Hitro, tu zunaj nas
ne sme dohiteti noč.
Presneto, punca je pristavila
kotliček. Obeta se nam čaj.
Kako lepo. - Domek pač.
Ni še končan.
Veliko delo bo za mano,
ko bo končan.
Bober, si ti?
Zbolela sem od skrbi.
Če si bil z jazbecem...
To pa niso jazbeci.
Nisem mislila,
da bom dočakala ta dan.
Poglej moje krzno. Vsaj
10 minut prej bi me opozoril.
Cel teden ti ne bi pomagal.
Kar naprej. Dobili boste
hrano in dostojno družbo.
Pazite kod stopate.
Oprostite neredu.
Gospod najraje poseda.
Uživaš v razgledu?
A lahko kako pomagamo g. Tumnusu?
Odvedli so ga v čarovničino
hišo. Malo je takšnih,
ki tudi pridejo iz nje.
Ocvrte ribe z krompirčkom?
Vedno je upanje, dragica.
Veliko upanja.
- Še kaj več kot upanje.
Aslan je na pohodu.
Kdo je Aslan?
- Kdo je Aslan?
Ti predrzneš mali.
Res ne veste, kaj?
Nismo dolgo tukaj.
- Samo kralj vsega gozda je.
Pravi dedec,
resnični kralj Narnije.
Dolgo ga ni bilo. - Zdaj je tu
in čaka vas pri kamniti mizi.
Nas? - Saj se šalite, krščenduš!
Sploh ne vedo za prerokbo.
Torej?
- Poslušajte.
Aslanova vrnitev, Tumnus
v ujetništvu, policija,
vse to je zaradi vas.
Nas krivite? - Ne, ne krivimo
vas. Hvaležni smo.
Prerokba se glasi:
Ko Adamovo meso in kri
v Cair Paravelu bo na oblasti,
minila bo hudobna zima.
- To se pa ne rima.
Vem, ampak
ne razumeš bistva.
Govori o dveh Adamovih sinovih
in o dveh Evinih hčerah,
ki bodo premagali čarovnico
in v Narniji povrnili mir.
In to smo mi? - Morate biti,
Aslan vam že zbira vojsko.
Mama nas je poslala stran,
da bi se izognili vojni.
Najbrž ste se zmotili. Nismo
junaki. - Iz Finchleya smo.
Hvala za gostoljubje,
toda res moramo iti.
- Ne morete kar tako oditi.
Prav ima, moramo
pomagati Tumnusu.
To ni v naši moči.
Žal mi je, toda čas je,
da se odpravimo domov.
Ed?
Ubil ga bom. - Ne bo treba.
Je Edmund prvič v Narniji?
Pohitimo!
Edmund!
- Ne, slišala te bo.
Spusti me! - Prav to hoče!
- Ne moremo ga kar pustiti.
Naš brat je. - In vaba.
Vse štiri hoče. - Zakaj?
Da uniči prerokbo.
Ubila bi vas!
Ti si kriv. - Jaz? - Če bi me
poslušal, se to ne bi zgodilo.
Vedela si kaj se bo zgodilo.
- Ne, toda morali bi oditi,
dokler je bil še čas. - Nehajta!
Edmundu to ni v pomoč.
Prav ima. Samo Aslan
mu lahko pomaga.
Potem nas pelji k njemu.
Stoj, tujec, sicer se ne boš
več ganil. Kdo si?
Poznam kraljico. Rekla mi je,
naj pridem. Adamov sin sem.
Opravičujem se, srečni
kraljičin izbranec.
Morda ne tako srečen.
Tu počakaj.
Ti je všeč?
Ja, vaše veličanstvo.
Se mi je zdelo.
Povej, Edmund...
ali sta tvoji sestri gluhi?
- Ne.
In tvoj brat?
Je kratke pameti?
Meni se zdi. Mama pravi...
- Kako si drzneš priti sam?
Trudil sem se.
- Malo sem zahtevala od tebe.
Ne ubogajo me.
- Niti tega nisi zmogel.
Pripeljal sem jih na pol poti.
Na jezu pri bobrih so.
Morda pa le nisi
popolna zguba, kaj?
Zanima me,
ali bi lahko dobil nekaj
turškega medu že zdaj?
Naš gost je lačen.
Tamle je tvoj njam-njam.
Maugrim.
Veš kaj moraš storiti.
Hitro, mati! Za petami so nam.
- Razumem.
Kaj počne? - Pozneje
se mi boste zahvalili.
Pot je dolga in lačen bober
postane razdražljiv. - Sem že.
Opravite z njimi.
Bomo potrebovali marmelado?
- Še coprnica streže kruhke.
Pohitite.
Vodi v jazbečev brlog.
- Rekel si, da k tvoji mami.
V rovu so. - Semkaj.
- Pohitite!
Moral bi vzeti zemljevid.
- Zaradi marmelade ni prostora.
Hitro, Lucija!
Zelo mi je hudo, dragi.
- Bil je najboljši tovariš.
Kaj se je zgodilo? - To doleti
vse, ki kljubujejo čarovnici.
Samo korak, izdajalec,
pa te zgrizem v treske!
Umiri se, na strani
dobrih sem.
Videti si kot eden izmed slabih.
Nesrečna družinska podobnost.
Pozneje o tem, zdaj ukrepajmo.
Kaj predlagaš?
Pozdravljeni, gospodje.
Ste kaj izgubili?
Ne prilizuj se.
Vem komu si naklonjen.
Iščemo neke ljudi.
Ljudi? V Narniji?
To je dragocen podatek.
Nagrada je tvoje življenje.
- Ni veliko,
vendar...
Kje so ubežniki?
Na severu.
Zbežali so proti severu.
Izvohajte jih.
Pomagali so Tumnusu.
Čarovnica me je prehitela.
Si cel? - Težko rečem,
da huje lajajo kot grizejo.
Ne javkaj. Slabši si
kakor bober v kadi.
Najhujši dan v letu.
- Hvala za prijaznost,
toda zdravil se bom pozneje.
- Odhajaš? - Bilo mi je v čast,
kraljica, toda za Aslana
moram zbrati več vojske.
Videl si Aslana?
- Kakšen je?
Vreden vseh besed o njem.
Veseli boste njegove pomoči
v bitki s čarovnico.
Z nobeno čarovnico se ne bomo
borili. - Kralj, prerokba!
Brez tebe ne moremo v vojno.
Samo brata hočemo rešiti.
Če ga ne boš pojedel...
Saj bi vstal, toda moje noge...
Gospod Tumnus?
Kar je ostalo od njega.
Ti si brat Lucije Pevensie?
- Edmund.
Enak nos imata.
Je s sestrico vse vredu?
Je na varnem?
Ne vem.
Moja policija je razdejala jez.
Toda tvoje družinice
ni nikjer.
Kam so šli? - Ne vem.
- Potem mi ne koristiš več.
Stojte! Bober je omenil Aslana.
Aslan? Kje?
Tujec je, vaše veličanstvo.
Nič ne ve.
Rekla sem, kje je Aslan?
Ne... , ne vem.
Odšel sem preden je povedal.
Mudilo se mi je k vam.
Straža!
Vaše veličanstvo.
Spusti favna.
Veš zakaj si tukaj?
- Ker verjamem
v svobodno Narnijo.
Tukaj si, ker te je on
izdal.
Za sladkarije.
Pelji ga gor
in pripravi sani.
Edmundu se toži po družini.
Aslanov tabor je v bližini
Kamnite mize
onstran zamrznjene reke.
- Že sto let jo prekriva led.
Tako daleč je. - Takšen je svet.
Si mislil, da je majhen?
Manjši.
Ko boš pripravljen,
Adamov sin.
Podvizajte se, ljudje,
dokler še lahko.
Če še enkrat to reče,
ga bom spremenil v mehko
kučmo. - Pohitite vendar!
Res postaja gospodovalen.
To je ona! - Bežimo!
- Tecimo!
Hitro!
Pohiti!
Morda je odšla.
- Pogledal bom.
Mrtev Narniji ne boš koristil.
- Ti tudi ne, bober.
Hvala, ljubica.
Pridite ven. Upam, da ste
bili pridni, nekdo vas išče.
Vesel božič, gospod.
- Res je, odkar si ti prišla sem.
Marsikaj sem pretrpela,
ampak... - Mislili smo,
da ste čarovnica. - Zelo
mi je žal, toda naj povem,
da jih vozim veliko dlje
kakor čarovnica.
Menda v Narniji ni božiča.
- Dolgo ga ni bilo.
Toda upanje, ki je prišlo
z vami, veličanstva,
slabi njeno moč
Kljub vsemu vam tole
ne bo odveč
Darila!
Sok ognjene rože. Ena sama
kapljica ozdravi vse rane.
Upam, da ga ne boste
potrebovali.
Hvala gospod, toda mislim,
da sem dovolj pogumna.
Vem, da si, toda bitke
so grda zadeva.
Suzana.
Zaupaj v ta lok
in zlepa ne bo zgrešil.
Kaj pa tisto o grdi zadevi?
Čeprav se te
vedno dobro sliši,
pihni vanj in kjerkoli boš,
bo prišla pomoč.
Hvala.
Peter.
Ne bo dolgo,
ko bodo segli po njih.
Hvala gospod.
To so orodja,
ne igrače. Uporabite jih
srečno in modro.
Zdaj pa moram naprej.
Zima je proti koncu
in v sto letih se nakopiči
veliko opravkov.
Naj živi Aslan.
Pa vesel božič.
Vesel božič! Hvala gospod!
- Se vidimo naslednje leto.
Sem ti rekla, da je resničen.
- Rekel je, da je zima
skoraj pri koncu.
Veste kaj to pomeni?
Ledu ne bo več.
Takoj moramo čez.
- Ali bobri ne gradite jezov?
Tako hitro pa res ne.
Premislimo malo. - Nimamo
časa. - Hočem biti stvarna.
Ne, hočeš biti pametna.
Kot vedno.
Stoj! Naj grem prvi.
- Mogoče pa res.
Preveč si jedel zadnje čase.
- Nikoli ne veš kdaj ti je zadnjič.
Še posebej, če kuhaš ti.
Če bi mama vedela, kaj
počnemo... Ni je tukaj.
Hitreje!
Odloži to fant,
preden jo kdo skupi.
Ne skrbi zame.
Prebodi ga!
Odidi dokler še lahko
in brat bo odšel s teboj.
Stoj, Peter. Ubogajmo ga.
- Bistro dekle.
Ne poslušaj ga. Pokončaj ga!
- Daj no, to ni tvoj boj.
Kraljica hoče le,
da ti in družina odidete.
Če ti je mož v rdečem plašču
dal meč, še nisi junak!
Odvrži ga! - Nikar!
Narnija te potrebuje.
Opravi z njim!
Kaj boš, Adamov sin? Ne bom
dolgo čakal! Reka tudi ne.
Držite se me.
Lucija!
Je kdo videl moj plašč?
Ne skrbi, dragica.
Brat je poskrbel zate.
Plaščev ne boste
več potrebovali.
Močna odjuga je.
Pogledat grem sani.
Vaše veličanstvo.
Ta izdajalec je novačil vaše
sovražnike pri strašni hosti.
Pa si se le oglasil. Sinoči si
pomagal mojim volkovom.
Pomagaj zdaj še meni.
- Odpusti mi veličanstvo.
Nikar mi ne laskaj. - Ne
zamerite, nisem govoril vam.
Kam so namenjeni ljudje?
Stoj, nikar!
Bober je omenil kamnito mizo.
Aslan je tam z vojsko.
Vojsko?
Hvala, Edmund. Ta bitja so
vendarle spoznala odkritost
pred smrtjo.
Premisli, na čigavi strani si,
Edmund.
Moji, ali njegovi.
Pojdite naprej.
Zberite meni zveste.
Če Aslan hoče vojno,
jo bo dobil.
Zakaj tako strmijo v nas?
- Morda se jim zdiš smešna.
Pozabi na lepotičenje.
Saj si čedna.
Prišli smo k Aslanu.
Dobrodošel Peter,
Adamov sin.
Dobrodošli Suzana
in Lucija, Evini hčeri.
Dobrodošla tudi vidva, bobra.
Hvala vama. Kje je četrti?
Zato smo tukaj, gospod.
Potrebujemo vašo pomoč.
- Na poti smo imeli težave.
Ujela ga je ledena čarovnica.
- Kako je to mogoče?
Izdal jih je, veličanstvo.
Potem je izdal nas. - Mirno,
Orej. Pojasnili bodo to.
Kriv sem jaz.
Bil sem prestrog z njim.
Vsi smo bili.
- Naš brat je, gospod.
Vem, dragica. Zato je
izdajalstvo toliko hujše.
Težje bo, kot mislite.
Tisto je Cair Paravel,
grad štirih prestolov.
Nekega dne boš sedel ti
kot najvplivnejši kralj.
Dvomiš v prerokbo?
V tem je težava.
Nisem, za kogar me imaš.
- Peter Pevensie iz Finchleya.
Bober je povedal, da si ga
hotel spremenizi v kučmo.
Narniji vlada skrivni čar,
veliko močnejši od vseh nas.
Ločuje dobro od zla in
vodi vse naše usode.
Tvojo in mojo.
Niti družine nisem obdaroval.
- Varno si jo pripeljal sem.
Ne vso.
Storil bom vse, kar morem,
da pomagam tvojemu bratu,
toda razmisli,
kaj te prosim.
Tudi jaz hočem
obdarovati družino.
Je malemu princu neudobno?
Naj mu zrahljam blazino?
Poseben odnos
do posebnega fanta.
To si hotel, kajne?
Podobna si mami. - Odkar je
vojna, ni imela takšne obleke.
Prinesimo ji eno.
Celo skrinjo oblek!
Če se sploh kdaj vrnemo.
Oprosti, ker sem takšna.
Včasih sva se znali
zabavati, kajne?
Preden si postala
dolgočasna. - Kaj res?
Ne poskušajta zbežati.
Utrujena sva.
- Raje vaju ubijeva hitro.
Stran!
Nehaj no.
To že poznamo. Oba veva,
da nisi iz pravega testa.
Pazi, Peter!
Pospravite orožje,
to je Peterov boj.
Domišljaš si, da si kralj,
toda umrl boš,
kot pes!
Za njim. Odvedel vas bo
do Edmunda.
Peter očisti meč.
Vstani,
plemeniti Peter, volčja smrt,
vitez Narnije.
Minotavri bodo na levi,
zadaj velikani, škrati v napadu.
Ujetnik.
Me ne boste ubili?
Ne še.
Delo nas čaka.
Kar je bilo, je bilo. Tega
mu ni treba več omenjati.
Si živ in zdrav? - Samo
malo utujen. - Naspi se.
Edmund,
ne izgubi se spet.
V Narniji ne bo
zmanjkalo kruha.
Dali nam bodo tudi nekaj
za na pot. - Gremo domov?
Vi greste.
Zaradi mame bom poskrbel za vas.
Jaz bom ostal in pomagal.
Potrebujejo nas.
Vse štiri. - Prenevarno je.
Skoraj bi se utopila,
Eda bi skoraj ubili. - Prav
zato moramo ostati.
Videl sem, kaj lahko stori
čarovnica. Pomagal sem ji.
Ne smemo jih prepustiti
njenemu besu.
To je opravljeno.
Kam greš?
- Vadit.
Meč obrni gor, kot je pokazal
Orej. - En Garde! - Odbij!
Mirno, konjiček.
- Ime mi je Filip.
Oprosti.
Čarovnica zahteva sestanek
z Aslanom.
Sem prihaja.
Jadis, kraljica Narnije.
Vladarica samotnih otokov.
Izdajalca imaš med svojimi.
Ni izdal tebe.
Si pozabil na temenljni
zakon Narnije?
Ne omenjaj mi skrivnega čara.
Bil sem tam, ko je bil spisan.
Potem veš, da vsak
izdajalec pripada meni.
Njegova kri je moja last.
- Poskusi ga odpeljati.
Res misliš, da mi boš
s silo odrekel pravico,
mali kralj?
Aslan ve, če ne dobim krvi,
ki mi pripada po zakonu,
bo Narnija pogubljena
in uničena z ognjem in vodo.
Fant bo umrl, na kamniti mizi,
kot je običaj.
Ne drzni me zavrniti.
- Dovolj.
Pogovorila se bova
na samem.
Odrekla se je zahtevi
po krvi Adamovega sina.
Kako naj vem,
da boš izpolnil obljubo?
Ne bi morali spati?
Nisva mogli.
Prosim Aslan,
bi lahko šli s teboj?
Nekaj časa
bi bil vesel družbe.
Hvala.
Čas je. Od tod...
moram iti sam. - Toda...
- Zaupajte mi.
Tako mora biti.
Hvala, Suzana.
Hvala, Lucija.
Zbogom.
Glejte.
Mogočni lev.
Muc, muc.
Bi malo mleka?
Zakaj se ne brani?
Zvežite ga!
Stojte!
Najprej ga obrijte.
Privlecite ga sem.
Veš, Aslan,
razočaral si me.
Si res mislil, da bo lahko
rešil človeškega izdajalca?
Dal mi boš svoje življenje,
rešil pa nobenega.
Toliko o ljubezni.
Nocoj bo skrivnostnemu čaru
zadoščeno.
Jutri pa,
bomo zavzeli Narnijo,
za vse večne čase!
S to zavestjo
se odpovej upanju
in umri.
Velika mačka je mrtva!
General, pripravi
čete za boj.
Četudi kratek.
Prepozno je.
Mrtev je.
Gotovo je vedel,
kaj počne.
Stran! Izginite stran!
Poglej.
Povedati morava drugim.
Toda ne moreva ga pustiti.
- Ni časa. Morajo izvedeti.
Drevesa.
Stojta, princa moja.
Sestri vama sporočata
strašne vesti.
Prav ima.
Mrtev je.
Potem nas moraš voditi ti.
Peter, zunaj čaka vojska,
da ti sledi. - Ne morem.
- Aslan je verjel, da lahko.
Jaz tudi.
Čarovničina vojska se bliža,
veličanstvo. Kaj ukazujete?
V številu in orožju
nas prekašajo.
Število ne odloči bitke.
Vendar ni odveč.
Ni mi do ujetnikov.
Pobijte vse.
Poglejte v nebo!
Si z mano?
- Dokler sem živ.
Za Narnijo in Aslana!
Iti morava.
Zebe me.
Suzana!
Aslan!
Toda nož, čarovnica... - Če bi
doumela smisel žrtvovanja,
bi si drugače razlagala
skrivnostni čar.
Če prostovoljno umre nedolžna
žrtev namesto izdajalca,
kamnita miza poči
in se umakne celo smrt.
Mislijo, da si mrtev. Peter
in Edmund sta šla v boj.
Pomagati jim moramo.
- Bomo, dragica, a ne sami.
Zlezita mi na hrbet.
Pot je dolga, časa pa malo,
in zatisnita si ušesa.
Nazaj, speljite jih
k skalovju!
To je znak. Naprej!
Kam gremo?
Držita se.
Stoj!
Suzana, to je...
- Gospod Tumnus.
Pridite.
Preiščimo grad. Peter bo
vesel vsakega , ki ga najdemo.
Edmund, preveč jih je.
- Bežite od tukaj.
Dekleti spravi domov.
Slišal si ga. Pojdiva!
Ukazal je, da odideva.
- Ni še kralj.
Nemogoče.
Konec je.
Peter! - Peter!
Kje je Edmund?
Kdaj se boš naučil ubogati?
Od lesketajočega vzhodnega
morja vlada kraljica Lucija.
Srčna.
Do prostranega zahodnega
gozda, kralj Edmund.
Pravični.
Do žarečega južnega sonca
kraljica Suzana, Ljubezniva.
In do jasnega severnega neba
vlada kralj Peter.
Veličastni.
Enkrat kralj ali kraljica Narnije,
vedno kralj ali kraljica.
Vladajte z modrostjo, dokler ne
bodo deževale zvezde z neba.
Naj živi kralj Peter!
Naj živi kralj Edmund!
Naj živi kraljica Suzana!
Naj živi kraljica Lucija!
Ne skrbi.
Spet ga bomo videli.
- Kdaj? - Ko bo čas za to.
Nekega dne bo prišel
in spet odšel.
Ne smeš siliti vanj.
Konec koncev ni ukročen lev.
Je pa dober.
Bolj ga potrebuješ kot jaz.
Si dobro Filip?
- Nisem več mlad kot nekdaj.
Pridi, Ed.
Samo sapo lovim. - In to
bo vse, kar bomo ujeli.
Kaj je rekel? - Doma ostanite,
sam bom ujel jelena.
Kaj je to?
Kot iz sanj.
- Ali sanj o sanjah.
Ne že spet.
Lu? - Pridite.
To niso veje.
Na moji nogi stojiš.
- Umakni se.
Tukaj ste!
Kaj ste počeli v omari?
Ne bi verjeli,
če bi vam povedali.
Poskusite.
Upam, da ne boš šla spet noter.
Lucy... sem že jaz poskusil.
A še bomo sploh kdaj
šli nazaj noter?
Seveda, samo ko bomo
imeli dober razlog za to.
Lucy, imej oči odprte.
Po tonskem zapisu prevedel
in priredil: Caf I.