Tip:
Highlight text to annotate it
X
ZLOVEŠČI OTOK
BOSTONSKI PRISTANIŠKI OTOKI
L. 1954
Zberi se, Teddy!
Zberi se!
Saj je samo voda.
Veliko vode.
Dajmo.
Si dobro, šef? -Ja, samo ...
Ne prenesem vode.
Ti si moj novi partner?
-Tako je.
Z glavo v školjki
res ne narediš dobrega vtisa.
Res ni ravno podobno legendarnemu
Teddyju Danielsu. -Legendarnemu?
Kaj, hudiča,
kadite vi v Portlandu?
V Seatlu.
Prihajam iz urada v Seatlu.
Kako dolgo si že
zvezni šerif? -4 leta.
Torej veš,
kako majhen je urad. -Seveda.
Kaj pa ti? Imaš dekle?
Si poročeni? -Bil sem.
Umrla je. -Ljubi bog, jaz ...
-Brez skrbi.
Bil sem v službi,
ko je stavbo zajel požar.
Umrli so štirje ljudje.
Ubil jo je dim, ne ogenj,
in to je pomembno. -Žal mi je.
Kje so moje presnete cigarete?
-Izvoli, vzemi moje.
Prisežem, da sem jih
ob vkrcanju imel v plašču.
Vladni uslužbenci
te oberejo do kosti.
Hvala.
So ti dali kakšne napotke?
-Vem le, da gre za umobolnico.
Za nore zločince.
Če bi šlo le za ljudi s prisluhi,
naju verjetno ne bi potrebovali.
Tja smo namenjeni?
Ja. Druga stran otoka
je skalnata vse do vode.
Dok je edini možni
vhod in izhod.
Izpluli bomo takoj,
ko bosta na obali.
Prosil bi, da pohitita.
-Zakaj? -Nevihta se bliža.
Nisem še videl
šerifovske značke.
Sem McPherson,
namestnik upravnika.
Dobrodošla na Shutterjev otok.
Odpeljal vaju bom v Ashecliffe.
Vaši fantje se zdijo
nekoliko napeti, g. McPherson.
Šerif, trenutno smo vsi napeti.
POKOPALIŠČE BOLNIŠNICE ASHECLIFFE.
"Spominjajte se nas, kajti tudi mi
smo živeli, ljubili in se smejali."
Električna ograda.
Kako veš?
-Videl sem jih že.
Pomagali vama bomo,
kot bomo največ lahko.
A upoštevala bosta protokol,
sta razumela? -Popolnoma.
Opečnata stavba na vajini desni
je oddelek A, to je moški oddelek.
Oddelek B je ženski oddelek,
to je stavba na vajini levi.
Oddelek C je stavba na skalovju.
Stara vojaška utrdba.
Tam so nastanjeni
najnevarnejši pacienti.
Brez soglasja ter prisotnosti
dr. Cawleyja in mene tja ne smeta.
Je to jasno?
Vedete se,
kot da je norost nalezljiva.
Predati morata svoje orožje.
G. McPherson, zvezna šerifa sva.
Orožje morava nositi ves čas.
Izvršna odredba 319 Zveznega
zaporniškega zakonika določa,
da ima znotraj zapora
glavno besedo njegov upravnik.
Gospoda, z orožjem
ne bosta šla skozi ta vrata.
Opravili smo s formalnostmi,
sedaj pa poiščimo dr. Cawleyja.
Kdaj je ta zapornica pobegnila?
Žal vas bo s situacijo moral
seznaniti dr. Cawley. Protokol.
Paznik v ustanovi za duševno bolne.
Čuden prizor, če smem reči.
To je edina ustanova
te vrste v ZDA, celo v svetu.
Sprejemamo le najnevarnejše bolnike;
take, ki jih ostale bolnice ne morejo.
Vse to zaradi dr. Cawleyja.
Tu je ustvaril nekaj edinstvenega.
Osebni dokument.
Pokažita značko.
Dr. Cawleyja
velikokrat prosijo za mnenje ...
Scotland Yard, MI 5, OSS ...
-Zakaj?
Kako to mislite?
Zakaj bi obveščevalne službe
hotele nasvet psihiatra?
Mislim, da boste to
morali vprašati njega.
Šerif Daniels. -Ted.
-Šerif Aule.
Hvala, g. namestnik, to bo vse.
-Da, gospod.
V zadovoljstvo
mi je bilo, gospoda.
Veliko je imel povedati o vas.
McPherson je dober človek.
Verjame v naše delo.
In kaj naj bi to bilo?
Moralna fuzija zakona in reda
ter kliničnega zdravljenja.
Oprostite, doktor ...
Kaj med čem in čem?
Te slike so precej točne.
Včasih so paciente,
s kakršnimi delamo tu,
vklenili in jih pustili
v lastni umazaniji.
Jih pretepali. Kot da bi udarci
pomagali. Jim vrtali v glave,
jih potapljali v ledeno mrzlo vodo,
dokler se niso onesvestili
ali celo utonili.
In danes? -Zdravimo jih,
poskušamo jih pozdraviti.
Če to ne deluje, jih lahko nudimo
vsaj določeno mero tolažbe in miru.
Vsi tu so
nasilni prestopniki, kajne?
Ranili so ljudi, nekateri so tudi
koga ubili. -Večina njih, da.
Doktor, potem bom pa rekel -
klinc pa njihov mir.
Zdravim paciente, ne njihove žrtve.
Tu nisem, da bi sodil.
Torej, ta zapornica ...
-Pacientka.
Oprostite, pacientka ...
Rachel Solando
je pobegnila v zadnjih 24 urah.
Sinoči, med 22. uro in polnočjo.
-Je nevarna? -Lahko bi tako rekli.
Umorila je svoje tri otroke.
Utopila jih je v jezeru za hišo.
Tiščala jim je glavo pod vodo,
dokler niso utonili.
Nato jih je nesla v hišo
in jih posadila za mizo.
Celo kosilo je pojedla,
preden so mimo prišli sosedje.
Kaj pa mož? -Umrl je na obalah
Normandije. Vojna vdova je.
Ko je prišla sem, se je zabodla.
Vztrajala je, da otroci niso mrtvi.
Oprostite, imate mogoče aspirin?
-Ste nagnjeni k glavobolom, šerif?
Včasih, a danes sem bolj nagnjen
k morski bolezni. -Dehidracija.
Si dobro, šef? -Ja.
V tem primeru imate prav.
Enostavno je najboljše. -Hvala.
Rachel še vedno verjame,
da so njeni otroci živi.
Prav tako verjame,
da je to njen dom v Berckshiresu.
Šalite se. -V teh dveh letih si
nikoli ni priznala, da je zaprta.
Verjame, da smo mi vsi
dostavljavci, mlekarji, poštarji.
Da bi ohranila iluzijo, je ustvarila
dovršeno izmišljeno strukturo,
v kateri je vsakemu izmed nas
podelila svojo vlogo.
Ste že preiskali območje?
Upravnik je s svojimi možmi
že preiskal otok. Niti sledu ni.
Bolj nas bega to, da ne vemo,
kako je prišla iz svoje sobe.
Bila je zaklenjena z zunanje strani
in edino okno ima rešetke.
Zdi se,
kot bi izpuhtela skozi stene.
Pripeljal sem jo sem
po skupinski terapiji in zaklenil.
Ko sem se vrnil za
polnočni obhod, je ni bilo več.
Resno, doktor, kako je mogoče,
da resnica ne pride do nje?
V umobolnici je. Zdi se, da bi to
človek sem in tja opazil.
Koliko parov čevljev
dobijo pacienti? -Dva para.
Duševno zdravje
ni odločitev, šerif.
Ne moreš se kar odločiti,
da boš ozdravel.
Je odšla bosih nog?
Dajte no, doktor, niti 10 metrov
ne bi prehodila po tem terenu.
Šerif?
ZAKON ŠTIRIH.
KDO JE ŠTEVILKA 67?
To je zagotovo Rachelina pisava.
Ne vem, kaj je "zakon štirih".
To ni izraz iz psihiatrije?
-Žal ne. -Kdo je številka 67?
Naj me vrag, če vem! -To je precej
blizu mojemu kliničnemu zaključku.
Menite, da gre le za
naključne čačke?
Ne, sploh ne. Rachel je pametna.
Pravzaprav genialna.
Ta papir bi lahko bil pomemben.
-Oprostite, doktor, ampak ...
To bova morala obdržati.
-Seveda.
Pravite,
da je morala iti tu skozi.
Ko se ugasnejo luči,
strežniki tu kartajo.
Sinoči je na vznožju teh stopnic
7 moških igralo poker,
a Rachel se je vseeno nekako
uspela izmuzniti mimo njih.
Kako? Je postala nevidna?
Doktor, potrebovala bova dostop
do kartotek medicinskega osebja.
Bolničark, paznikov, strežnikov.
Vseh, ki so takrat delali.
Premislili bomo o vaši prošnji.
-To ni prošnja, doktor.
To je državna ustanova.
Nevarna zapornica ... -Pacientka.
... pacientka je pobegnila.
Privolite, ali pa ...
Rečem lahko le, da bom videl,
kaj lahko storim.
Doktor, govoriti bova morala
z osebjem, razumete?
Po večerji jih bom sklical
v skupno sobo.
Če imate še kakšno vprašanje,
se pridružite namestniku pri iskanju.
Do kopnega je dobrih 17 km
in voda je ledeno mrzla.
Sinoči je bil tok močan
in bila je plima.
Če bi se utopila ali se razletela
na skalah, bi truplo naplavilo.
Ste preverili
tiste jame tam spodaj?
Ni mogoče,
da bi prišla do tja.
Čeri so pokrite s strupenim bršljanom,
zimzelenim hrastom, rujem
in tisočimi drugih rastlin,
ki imajo trne velike kot moj tič.
Sami ste rekli, šerif,
da ni imela čevljev.
Dobro!
Preglejmo še drugo stran!
Kaj je tisti stolp?
-Star svetilnik.
Stražniki so ga že preiskali.
Kaj je tam? Še več pacientov?
-Sistem čiščenja odplak.
Kmalu se bo stemnilo.
Za nocoj bomo zaključili.
Pojdimo, fantje!
Vi ste stražili na stopniščnem
podestu, ni tako? -Ja.
Nihče ne bi mogel priti ali oditi
iz sobe, ne da bi ga jaz videl.
Mimo koga bi še morala
Rachel Solando, da bi prišla sem?
Mimo mene. Glen Miga.
Gospod, ničesar nisem videl.
-Ste bili cel večer na svojem mestu?
Ja, a videl nisem ničesar.
Glen.
Glen.
Povej mi po resnici.
Jaz ...
Mogoče sem šel na stranišče.
Kaj? Prekršil si protokol?
-Odsoten sem bil le minuto.
Dobro, ponovimo, ponovimo.
Go. Solando ste pred
ugašanjem luči zaprli v sobo.
Ali kdo tu ve,
kaj je počela pred tem?
Kdorkoli?
Dajmo, kdorkoli,
kdorkoli, kdorkoli.
Bila je na skupinski terapiji.
Se je zgodilo kaj neobičajnega?
-Definirajte neobičajno.
Oprostite!? -To je
psihiatrična ustanova, šerif.
Za nore kriminalce.
Običajno ni ravno nekaj,
s čimer se tu srečujemo.
Bom vprašal drugače.
Se je med sinočnjo terapijo
zgodilo kaj, kar je bilo bolj
omembe vrednega od ...
-Normalnega? -Točno!
Ne, žal mi je. -Je ga. Solando med
skupinsko terapijo karkoli rekla?
Skrbelo jo je zaradi dežja.
In sovražila je
tukajšnjo hrano.
Neprestano se je pritoževala,
tudi sinoči.
Torej ste bili poleg.
Je bil prisoten tudi zdravnik?
Da, dr. Sheehan
je vodil razpravo.
Dr. Sheehan?
-Da. Vodil je seanso.
Je Rachelin glavni zdravnik.
Psihiater, ki direktno nadzira
njeno zdravljenje.
Govoriti bova morala
z dr. Sheehanom.
Žal to ne bo mogoče.
Odšel je z jutranjim trajektom.
Njegov dopust je bil načrtovan.
Predolgo ga je že odlagal.
Veljajo posebni
varnostni ukrepi.
Nevarna pacientka je pobegnila,
vi pa ste mu dovolili na dopust?
Seveda, saj je zdravnik.
Imate telefonsko številko,
na kateri je dosegljiv?
Halo? Halo?
Halo?
Je kdo tam?
Žal mi je, vse linije so mrtve.
Na kopnem divja močna nevihta.
Če vzpostavite linijo, me poiščite.
Šerif mora opraviti pomemben klic.
Da, gospod.
Žal moram na
večerni obhod po oddelkih,
ampak zvečer si bom doma
privoščil pijačo in cigaro.
Lahko se mi pridružita
okrog 21h.
Dobro. Takrat se bomo
lahko pogovorili, ne?
Saj se že pogovarjamo, šerif.
Mislim, da sem izbral
napačno državno službo.
Res je mogočna. Zgrajena je bila
med državljansko vojno,
v istem času,
kot vojaška utrdba, oddelek C.
Tu je bival poveljnik.
Ko je vlada dobila račun,
so ga postavili pred vojno
sodišče. -Mi je jasno, zakaj.
Prijetna glasba. Kdo je to?
Brahms? -Ne.
To je Mahler.
-Prav imate, šerif.
Oprostita mi, gospoda. Moj kolega,
dr. Jeremiah Naehring.
Kvartet za klavir
in violino v A molu.
Kaj bosta pila, gospoda?
Rženo žganje, če ga imate.
-Mineralno vodo z ledom, prosim.
Ne uživate alkohola?
Presenečen sem.
Ni tako, da ga ljudje
vašega poklica radi zvrnejo?
Ravno prav.
In v vašem?
Kako, prosim? -Vaš poklic,
doktor. Psihiatrija. -Da.
Pogosto slišim, da je preplavljena
s pijančevanjem in pijanci.
Nisem opazil.
Kaj imate v kozarcu?
Ledeni čaj?
Odlično, šerif. Imate odlične
obrambne mehanizme.
Med zaslišanji ste gotovo
zelo prilagodljivi.
Ljudje kot ste vi,
so moja specialnost.
Ljudje nasilja. -To je drzna
domneva. -Sploh ni domneva.
Narobe ste me razumeli.
Rekel sem, da ste ljudje nasilja.
Nisem vas obtožil, da ste
nasilen človek. To je drugače.
Prosim, prosim,
podučite nas, doktor.
Oba sta služila v tujini.
To ni ravno težko ugotoviti.
Mogoče pa sva bila le uradnika.
Ne, nista bila.
Že od šolskih dni se nihče od vaju
nikoli ni izognil fizičnemu spopadu.
Ne zato, ker bi v tem uživala,
ampak ker umik za vaju ni možnost.
Nisem bil vzgojen za beg, doktor.
-Ah, ja, ... Vzgojen.
In kdo je vzgajal vas, šerif?
-Mene?
Volkovi.
Zelo prepričljivi
obrambni mehanizmi.
Verjamete v Boga, šerif?
Resno mislim.
Ja, verjamem.
Ste kdaj videli
taborišče smrti, doktor?
Koncentracijsko taborišče.
Jaz sem ga. Bil sem
na osvoboditvi Dachaua.
Vaša angleščina je zelo dobra,
skoraj popolna.
Zelo dobro govori angleško.
Vendar nekoliko pretrdo
izgovarjate soglasnike.
Nemec ste?
Je imigracija zločin, šerif?
-Ne vem, doktor, vi nama povejte.
Potrebovala bova kartoteko
dr. Sheehana in ostalega osebja.
Dobili ne boste nobenih
kartotek osebja. Pika.
Potrebovala bova kartoteke.
-Ne pride v poštev.
Pa kaj še! Nakladate!
Kdo je že tukaj glavni, a?!
Dr. Naehring sodeluje
z našim odborom nadzornikov.
Prenesel jim je vašo prošnjo
in bila je zavrnjena. -Zavrnjena?
Za to nimajo pooblastil,
prav tako ga nimate vi.
Šerif, nadaljujte s preiskavo.
Storili bomo vse, kar bo v naši moči.
Preiskava je končana. Sestavila
bova poročilo in ga predala ...
Hooverjevim fantom.
-Hooverjevim fantom, tako je.
Odšla bova z jutranjim trajektom.
Pridi, Chuck!
Lep večer.
Spala bosta pri strežnikih.
ZAKON ŠTIRIH.
KDO JE ŠTEVILKA 67?
Šef? Bova res spakirala?
Zakaj? -Še nikoli
nisem od ničesar odstopil.
Niti enkrat
nisva slišala resnice, Chuck.
Rachel Solando se ni mogla bosih nog
sama izmuzniti iz zaklenjene sobe.
Mislim, da je imela mnogo pomoči.
Mogoče Cawley sedi v svoji graščini
in premišljuje o svojem obnašanju.
Mogoče bo zjutraj ...
-Si blefiral?
Nisem tega rekel.
Našla sem
celo zalogo tega, Teddy.
Ljubi bog,
si sploh še kdaj trezen?
Med vojno
sem ubil veliko ljudi.
Zato piješ?
Si resnična?
Ne.
Ona je še vedno tu.
-Kdo?
Rachel?
-Nikoli ni odšla.
Se spomniš,
ko smo bili poleti v koči, Teddy?
Bila sva tako srečna.
Ona je tukaj.
Ne moreš oditi.
Ne bom odšel.
Tako zelo te ljubim.
Samo kosti
v škatli sem, Teddy. -Ne.
Sem.
Zbuditi se moraš.
Ne želim oditi.
Ti si tu.
Nisem.
Sprijazniti se moraš s tem.
Ampak ona je tu.
In prav tako je on.
Kdo?
Laeddis.
Iti moram. -Ne.
Ne, prosim, moram te držati.
Samo še malo. -Teddy ...
Moraš me izpustiti.
Ne morem.
V tem usranem vremenu
že ne bo trajekta.
Doktor! Doktor, doktor.
Izprašati morava paciente,
ki so bili z Rachel na terapiji.
Mislil sem,
da je vaša preiskava končana.
Ne moreva ravno
oditi s trajektom.
Ste Rachel
še kako drugače zdravili?
Vesta, kakšno je današnje stanje
na področju mentalnega zdravja?
Ne, pojma nimava,
doktor. -Vojna.
Stara šola verjame
v operativne posege.
Psihokirurgija. Posegi kot so
transorbitalna lobotomija.
Nekateri pravijo, da postanejo
pacienti razumni, pokorni,
drugi pravijo,
da jih spremeni v bebce.
In nova šola? -Psihofarmakologija.
Odobrili so novo zdravilo, Thorazine.
Psihotične paciente sprosti,
lahko bi rekli, da ji ukroti.
In katera šola
ste vi, doktor? -Jaz?
Imam to radikalno idejo, da če si
do pacienta spoštljiv, ga poslušaš
in ga poskušaš razumeti,
se mu boš morda približal.
Ti pacienti? -Tudi ti.
Kar bi morala biti zadnja možnost,
postaja prvi odgovor.
Dajte jim tablete, jih posadite
v kot in vse bo izginilo.
Rachel Solando
je jemala kombinacijo tablet,
ki naj bi preprečevale nasilnost,
a niso vedno učinkovale.
Največja ovira za ozdravitev je bila
zavračanje soočenja s svojim dejanjem.
Je bila.
Obstaja razlog, da o svoji pacientki
govorite v pretekliku, doktor?
Poglejte ven, šerif.
Kaj mislite, zakaj?
Naslednji je Peter Breen. S kozarcem
je napadel očetovo bolničarko.
Preživela je, a njen obraz
bo za vedno ostal iznakažen.
Komaj čakam.
Smehljala se mi je.
Bila je tako prijazna,
a v očeh sem ji lahko prebral,
da bi se rada slekla.
Vlekla kurca.
Dobro, g. Breen.
In potem me je vprašala,
če ji dam kozarec vode?!
Sama v kuhinji, kot da to
ne bi bilo nič takega?
Zakaj pa je to bilo kaj takega?
-Bilo je očitno.
Hotela je, da ga dam ven,
da bi se mu lahko posmehovala.
G. Breen,
postaviti vam morava
nekaj vprašanj, prav?
Ko sem jo porezal,
je kričala.
Ampak ...
Prestrašila me je.
Kaj je pa pričakovala?
-Zanimivo.
A tu sva zaradi Rachel Solando.
-Rachel Solando ...
Veste, da je utopila lastne otroke?
Utopila je svoje otroke!
Živimo v pofukano
bolnem svetu, vam povem.
Zapliniti bi jih morali. Vse.
Retardirance, morilce, črnuhe.
Si ubila svoje otroke?
S plinom *** prasico!
Lahko prenehajte s tem?
Tista bolničarka ... -Prosim, nehajte.
-Mogoče je imela otroke,
moža, ...
Poskušala je preživeti,
živeti normalno življenje.
V vaši kartoteki pa piše,
da ste ji razparali obraz, kajne?
Čestitke, zanjo nič več
ne bo normalno, nikoli več.
Veste, česa se je bala ona?
Vas. -Bi lahko
prenehali s tem, prosim?
Prenehajte s tem!
Prosim, nehajte! -Poznate pacienta
po imenu Andrew Laeddis? -Ne! Ne!
Hočem nazaj. -Primite ga!
Dajmo! -Držim ga.
Nikoli ne bom prišla od tu.
Nisem prepričana,
da bi sploh smela.
Oprostite, ker bom to rekel,
gospa Kearns ... -Gospodična.
Gospodična Kearns.
Zdi te se dokaj normalni ...
V primerjavi z ostalimi pacienti.
Imam svoje mračne dneve.
Mislim, da jih imajo vsi.
Razlika je v tem, da večina ljudi
svojih mož ne ubije s sekiro.
Čeprav menim, da če te mož pretepa
in pofuka pol žensk, ki jih sreča,
tebi pa nihče ne pomaga,
umor ni najmanj razumljivo dejanje.
Mogoče res ne bi smeli iti ven.
In kaj bi storila, če bi
prišla ven? Sveta ne poznam več.
Pravijo, da imamo bombe, ki lahko
cela mesta spremenijo v pepel.
In, kako ji že rečejo ... Televizija.
Glasovi in slike prihajajo iz škatle.
Že tako slišim dovolj glasov.
Kaj nama lahko
poveste o Rachel?
Ne prav veliko. Drži se zase.
Verjame, da so njeni otroci živi.
Misli, da še vedno živi v Berkshiru
in da smo mi njeni sosedje,
mlekarji, poštarji ...
-Dostavljavci.
Je bil dr. Sheehan
tistega večera prisoten? -Ja.
Govoril je o jezi.
Povejte mi kaj o njem.
Kakšen je?
On je ...
Dober. Prijazen.
Dober za pogledat,
bi rekla moja mama.
Vas je kdaj osvajal?
Ne. Ne, dr. Sheehan je
dober zdravnik. Nikoli ne bi ...
Lahko dobim
kozarec vode, prosim? -Seveda.
Hvala, šerif.
Samo še eno vprašanje
imam za vas, gdč. Kearns.
Ste kdaj spoznali pacienta
po imenu Andrew Laeddis?
Ne.
Nikoli še nisem slišala zanj.
Bila je naučena. Uporabila je iste
besede kot Cawley in bolničarka.
Kot bi ji nekdo rekel, kaj naj pove.
-Kdo je Andrew Laeddis?
Vse paciente si vprašal
po njem. Kdo je on?
Kaj, hudiča, šef?
Tvoj partner sem, zaboga!
Šele spoznala sva se, Chuck.
Že dolgo si v tem poslu.
Dolžnosti imaš, kariero.
Kar jaz počnem,
ni ravno po pravilih.
Briga me za pravila, šef.
A vedeti hočem, kaj se dogaja.
Ko smo dobili ta primer,
sem ga posebej zahteval,
razumeš? -Zakaj?
Andrew Laeddis
je bil vzdrževalec v stavbi,
v kateri sva živela z ženo.
Dobro.
Prav tako je bil požigalec.
Andrew Laeddis
je prižgal vžigalico,
ki je povzročila požar,
zaradi katerega je umrla moja žena.
Spustite ju ven!
Kaj se je zgodilo z Laeddisom?
-Izmazal se je.
Laeddis jo je odnesel brez kazni
in nato izginil.
Pred letom dni sem odprl časopis
in tam je bil. Ta grdi pesjan.
Velika brazgotina od desnega senca
do levega kotička ustnic.
Očesi različnih barv.
Takega obraza ne pozabiš.
Požgal je šolsko poslopje.
Ubil je dva človeka.
Rekel je, da so mu
glasovi tako naročili.
Poslali so ga v zapor, nato pa ga
premestili sem. -In potem? -Nič.
Izginil je, kot da nikdar ne bi
obstajal. Nobenih dokumentov ni.
Prepričan sem, da ni na oddelku B,
ostane oddelek C. -Lahko je mrtev.
Prav tako Rachel Solando,
če smo že pri tem.
Tu je veliko krajev,
kamor lahko skriješ truplo.
Samo en kraj je,
kjer ga nihče ne bi opazil.
Tista pacientka,
Bridget Kearne, ...
Ko me je poslala po vodo,
vam je nekaj rekla, kajne? -Ne.
Daj no, šef.
Napisala je.
BEŽI
Šef! Morava nazaj noter.
Tu postaja kot v jebenem Kansasu.
Dobro. Pojdiva!
Pazi!
Sveta nebesa!
Pridi! Vrniva se! -Ne!
Pojdiva!
Za božjo voljo!
-Prekleto!
Si dobro, šef?
-Ja, v redu sem.
Če je Laeddis res tukaj ...
Kaj boš naredil
v zvezi s tem?
Tu nisem,
da bi ubil Leaddisa.
Če bi bila to moja žena,
bi ga ubil ... dvakrat.
Ko smo prišli do vrat Dachaua,
so se SS-ovi stražarji predali.
Poveljnik se je poskušal ubiti,
preden smo prišli tja,
a se mu je skazilo.
Eno uro je trajalo,
da je umrl.
Ko sem šel ven,
sem na tleh videl trupla.
Preveč, da bi jih lahko preštel.
Preveč, da bi si lahko
predstavljal.
Zato, ja ...
Stražarji so se predali,
vzeli smo jim puške, jih postrojili.
To ni bilo vojskovanje.
To je bil umor.
Dovolj sem ubijal.
Nisem zato tukaj.
Za kaj torej gre tu?
Po tem,
ko je Laeddis izginil,
sem začel
malo preverjati Ashecliffe.
Veliko ljudi ve zanj,
a nihče noče govoriti njem.
Kot bi se česa bali.
Ta ustanova se financira
iz posebnega sklada
Kongresne komisije za
protiameriške dejavnosti -HUAC?
In kako naj bi se z otoka v Boston
Harborju borili s komunisti?
Z izvajanjem poskusov
na možganih.
Taka so vsaj moja ugibanja.
-In misliš, da se to dogaja tu?
Kot sem že rekel,
nihče noče govoriti.
Dokler nisem našel nekoga,
ki je bil tu pacient.
Ime mu je George Noyce.
Prijeten študent. Socialist.
Ponudili so mu denar za psihološko
študijo. Ugani, kaj so testirali.
Zobne paste?
-Povsod je začel videvati zmaje.
Profesorja je pretepel
skoraj do smrti.
Končal je tu, v Ashecliffu,
na oddelku C.
Po enem letu so ga izpustili.
In kaj je naredil?
Po dveh tednih zunaj je odkorakal
v bar in do smrti zabodel tri ljudi.
Njegov odvetnik se je skliceval
na neprištevnost, a Noyce ...
V sodni dvorani je rotil sodnika,
naj ga da na električni stol.
Kamorkoli,
samo ne v umobolnico.
Sodnik mu je prisodil
doživljenjsko kazen v Dedhamu.
Si ga našel?
-Ja, našel sem ga.
Razvalina je.
A iz njegovih besed
mi je dokaj jasno ... -Kaj?
Tu na ljudeh delajo poskuse.
-Ne vem, šef.
Kako verjeti norcu?
-To je čar vsega tega.
Norci so popolni osebki.
Govorijo, a nihče jih ne posluša.
Bil sem v Dachauu.
Videli smo, kaj je človek
sposoben narediti sočloveku, ne?
Zaboga, vojskovali smo se,
da bi jih ustavili
in sedaj izvem, da se to mogoče
dogaja tu, na naši zemlji? Ne.
Zakaj si v resnici tu, Ted?
Našel bom dokaz, se vrnil
in razkrinkal ta kraj. To je vse.
Počakaj malo.
Začel si povpraševati
o Ashecliffu.
Čakal si na priložnost,
da prideš sem,
potem pa so nenadoma
potrebovali šerifa?
Sreča. Pacientka je pobegnila,
bil je popoln izgovor.
Ne, ne, ne, šef.
Sreča ne deluje na tak način.
Svet ne deluje na tak način.
Okoli greznice je električna ograja.
Oddelek C
je znotraj vojne trdnjave?!
Šef osebja je povezan s službo OSS.
Financira jih HUAC?!
Za božjo voljo!
Tu vse smrdi po vladni operaciji.
Kaj, če so te hoteli tu? -Bedarija!
-Postavljal si vprašanja! -Bedarija!
Prišla sva zaradi Rachel Solando.
Kje je dokaz, da je sploh obstajala?
Ni mogoče, da bi vedeli,
da me bodo dodelili na ta primer.
Ko si ti opazoval njih,
so oni mogoče opazovali tebe.
Morali so si le izmisliti pobeg
in sedaj te imajo! Imajo naju oba!
Šerif, ste tukaj? Govori namestnik
upravnika McPherson. Šerif!
Kaj pa to? Našli so naju.
-To je otok. Vedno naju bodo našli.
Vem, da sta tam notri ...
Odšla bova s tega prekletega
otoka. Ti in jaz. Pridi!
Pridi!
Posušita se. Dr. Cawley
bi rad govoril z vama. Takoj!
Pohitita, tole se spreminja
v prekleti orkan!
Obleke sem odnesel prat.
Jutri bi morale biti gotove.
Če nas ne bo prej odplaknilo.
Ko smo že pri tem ... Žal so bile
vaše cigarete uničene, zato ...
To je najina edina izbira, kaj?
Imam nekaj lepega v zaporniški
sivi barvi, če vama to ni všeč.
Sedaj ko ste omenili to,
bo tole čisto v redu.
Zato ponovno vztrajam, da morajo biti
vsi pacienti iz oddelka C privezani.
Če bo stavbo poplavilo, bodo utonili.
-Potrebna bi bila velika poplava.
Smo na otoku in zunaj divja orkan.
Velika poplava se zdi čisto mogoča.
Tvegano je, Steven. Kaj, če pride
do prekinitve električnega toka?
Imamo rezervne generatorje. -In če
odpovedo? Vrata celic se bodo odprla.
Kam bodo pa šli?
Ne morejo kar skočiti na trajekt,
zbežati na kopno in povzročati težav.
Prav imaš. Verjetneje je,
da jih bodo povzročali nam.
Če bodo priklenjeni k tlom,
bodo umrli.
To je 24 človeških bitij.
Lahko živiš s tem?
Če bi jaz odločal, bi vklenil tudi
vseh 42 pacientov iz oddelkov A in B.
Oprostite. Oprostite.
Šerif. -Samo kratko vprašanje.
-Ja, takoj se vam bom posvetil.
Zjutraj sva govorila
o sporočilu Rachel Solando ...
Zakon štirih.
To mi je bilo zelo všeč.
Rekli ste, da ne veste, na kaj
se nanaša druga vrstica, ni tako?
Kdo je številka 67?
Ja, žal tega še vedno ne vem.
Nihče od nas ne ve.
Vam nič ne pride na misel?
Čisto nič?
Pravkar sem vas slišal reči,
da je v oddelku C 24 pacientov.
In 42 jih je v oddelkih A in B,
kar pomeni, da jih je skupaj 66?
To je točno, ja.
Zdi se, da je
Rachel Solando namigovala,
da imate tudi
67. pacienta, doktor.
A bojim se, da ga nimamo.
To je smešno. -Kaj počnete tukaj?
-Opravljava svoje preklemano delo.
Vam McPherson
ni povedal dobre novice?
Ne, kakšna je ta
dobra novica, doktor?
Rachel smo našli.
Tu je.
Živa in zdrava.
Niti ene praske nima.
Kdo sta ta moška?
Zakaj sta v mojem domu? -Policista sta,
Rachel. Imata nekaj vprašanj.
Gospa.
Znanega prevratniškega komunista
so tod opazili deliti literaturo.
Tukaj?
V tej soseski?
-Ja, bojim se, da res.
Če bi nam lahko povedali,
kaj ste počeli včeraj, kje ste bili,
bi nam to resnično
pomagalo zožiti iskanje.
Ja, ...
No, jaz ...
Jimu in otrokom
sem pripravila zajtrk,
nato sem ...
Jimu za na pot pripravila
kosilo in je odšel.
Nato sem otroke
poslala v šolo.
In nato ...
Odločila sem se
za daljše plavanje v jezeru.
Razumem ...
In potem?
Potem ...
Mislila sem nate.
Oprostite, gospa,
ne vem, o čem govorite.
Veš, kako osamljena sem, Jim?
Ni te več ...
Mrtev si.
Vsako noč jočem.
Kako naj preživim?
O, bog ...
Rachel, vse bo v redu.
Zelo mi je žal, ampak ...
Vse bo v redu, prav?
Pokopala sem te.
Pokopala sem prazno krsto.
Tvoje telo so bili le koščki mesa,
obgrizeni od morskih psov.
Moj Jim je mrtev.
Kdo si torej ti, jebenti?
Kdo si ti, jebenti?
Kdo si? Kdo si ti?
Opravičujem se za to.
Nisem hotel prekinjati. Mislil sem,
da vam bo kaj povedala, a ...
Našli smo jo doli pri svetilniku,
kjer je metala žabice.
Ne vemo, kako je prišla ven.
Prosil vaju bom, da odideta v klet.
Tam imamo hrano, vodo
in zložljive postelje.
Med divjanjem orkana
je najbolje biti tam.
Ste dobro? Videti ste bledi.
-V redu sem, samo ...
Šef, si dobro?
-Tu je tako presneto svetlo, ni?
Občutljivost na svetlobo, glavoboli.
Šerif, imate migreno? -V redu bom.
Kaj je narobe z njim?
Popijte. Čez nekaj ur se boste zbudili
z jasno glavo. -Kaj mu je? -Migrena.
Kot bi mu nekdo glavo napolnil
z britvami in jo nato močno stresal.
Popijte tablete. -Nočem jih.
-Pregnale bodo bolečino. Vzemite.
Moral bo leči.
Previdno. Tako.
Kdo je to? -On?
To je upravnik.
Ne skrbite glede njega, prav?
Videti je kot nekdanja vojaška rit.
-Glede tega vam ne bom nasprotoval.
Moral bi me rešiti.
Vse bi nas moral rešiti.
Zdravo, kolega.
Laeddis.
Ja.
Zdravo, kolega.
Saj ni zamere, ne?
Brez zamer.
Nekaj malega za pozneje.
Ker vem,
kako zelo jo potrebuješ.
Čas teče, prijatelj moj.
Zmanjkuje nama časa.
Priskoči mi na pomoč.
Lahko bi zašel v težave.
Sem mrtva?
Tako zelo mi je žal.
Zakaj me nisi rešil?
Poskušal sem, hotel sem, a ko
sem prišel, je bilo že prepozno.
Vidiš?
Kaj niso lepi?
Zakaj si vsa mokra, ljubica?
Laeddis ni mrtev.
Ni izginil.
Še vedno je tu.
Vem.
Najti ga morava, Teddy.
Najdi ga in ga ubij.
Je že v redu.
Si dobro, šef?
Ta presneta migrena!
Rezervni generator je zatajil.
Vsi so ponoreli.
Kaj boš naredil?
Misliš, da je scvrlo celoten
električni sistem? -Zelo verjetno.
Elektronski varnostni sistem,
ograje, zapornice, vrata.
Lep dan za sprehod, se ti ne zdi?
Recimo do oddelka C.
Mogoče naletiva
na Andrewa Leaddisa.
Tip, o katerem sem ti govoril,
George Noyce?
Povedal mi je,
da tu zadržujejo tiste najhujše.
Take, ki se jih celo
ostali zaporniki bojijo.
Ti je Noyce kaj povedal
o razporeditvi? -Ne ravno.
Spomni se le, da ljudje noč in dan
kričijo, ni oken, povsod so rešetke.
Zaboga!
-Prvič na oddelku C, kaj?
Ja. -Ja. Slišala sva zgodbice ...
-Verjemi, sine, en drek sta slišala.
Večino tega mrčesa smo polovili,
a nekaj jih je še na prostosti.
Če katerega vidite,
ga ne skušajta zadržati sama.
Ti norci vaju lahko ubijejo.
Jasno? Dobro, pojdita.
Tukaj je.
Laeddis.
Lahko ga čutim.
Ti loviš!
Ted!
Hej! Hej!
Teddy!
Poslušaj me!
Poslušaj! Nočem oditi od tu.
Zakaj bi sploh kdo hotel?
Tu slišimo stvari o zunanjem svetu.
O dogodku na atolu.
O preizkušanju vodikovih bomb.
Veš, kako deluje vodikova bomba?
-Z vodikom. -Zelo smešno. -Šef!
Ostale bombe eksplodirajo.
A ne vodikova bomba.
Ta implodira. Nastane tisočkrat,
milijonkrat močnejša eksplozija.
Razumeš? -Ja, ja! -Mar res?
-Razumem, razumem! -Spusti ga!
Kaj počneš?
Za božjo voljo, Teddy. Ljubi bog!
-Sta ujela Billingsa?
Kaj je narobe z vama, jebenti?
Morata jih ujeti, ne ubiti!
Napadel naju je. -Pomagajte mi.
Odvesti ga moram v ambulanto.
Prekleto. Ne, vi ne.
Sprehodite se. Dajmo!
Cawley me bo zaradi tega
za jajca ...
Laeddis ...
Laeddis ...
Prosim ... Moj bog ... Ustavi me,
preden jih ubijem še več.
Laeddis ...
Rekel si mi,
da me boš osvobodil tega kraja.
Obljubil si.
Lagal si.
Laeddis?
Laeddis!?
To je prekleto smešno.
Tvoj glas ...
-Ga ne prepoznaš?
Po vseh najinih pogovorih?
Po vseh tvojih lažeh?
-Naj vidim tvoj obraz.
Pravijo, da sem sedaj njihov.
Pravijo, da nikoli
ne bom odšel od tu.
Vžigalica ti bo izgorela.
Pokaži mi že svoj obraz! -Zakaj?
Da mi boš lahko še bolj lagal?
Tu ne gre za resnico. -Ja, gre.
Gre za razkritje resnice. -Zate gre!
In za Laeddisa.
Vedno je šlo le za to.
Jaz sem bil le
postranskega pomena.
Pot noter.
George? George Noyce?
Ne, to ni mogoče.
Ne moreš biti tukaj.
Ti je všeč?
Kdo ti je to naredil, George? -Ti.
-Kaj, hudiča, misliš s tem?
Vse te tvoje jebene besede!
Tu sem zaradi tebe!
George, kako so te spravili
iz Dedhama?
Kakorkoli že je do tega prišlo, našel
bom način, da to popravim, razumeš?
Nikoli ne bom prišel ven.
Uspelo mi je enkrat.
Drugič mi nikoli ne bo.
Povej mi, kako so te spravili sem?
-Vedeli so! Kaj ne razumeš?
Vse, kar si nameraval.
Tvoj celoten načrt.
To je igra. Vse to je zate.
Ničesar ne preiskuješ.
Jebena podgana
v labirintu si.
George, motiš se.
Res? Si bil kaj sam,
odkar si prišel sem?
S svojim partnerjem sem.
-Nikoli prej nisi delal z njim, ne?
Zvezni šerif je. -Nikoli prej
nista delala skupaj, kajne?
George, poslušaj ...
Poznam ljudi. Njemu zaupam.
Potem so že zmagali.
Pizda!
Odpeljali me bodo
v svetilnik.
Rezali mi bodo v možgane.
In tu sem samo zaradi tebe!
George, spravil te bom od tu.
Ne boš šel v svetilnik.
Ne moreš istočasno izkopati
resnice in ubiti Laeddisa.
Odločiti se moraš,
saj razumeš, kajne?
Tu nisem, da bi ubijal. -Lažnivec!
-Ne bom ga ubil, prisežem! Prisežem!
Mrtva je.
Pozabi jo.
Pozabi jo.
Povej mu, Teddy.
Povej mu, zakaj.
To moraš storiti.
Drugega načina ni.
Pozabi jo. -Povej mu o dnevu,
ko si mi prinesel medaljon. -Moraš!
Povedala sem ti, da se mi trga srce
in vprašal si me zakaj. -Za - zaj ...
Zajebava te v glavo. -Rekla sem ti,
da od sreče. -Ubila te bo.
Želiš odkriti resnico?
Njo moraš pozabiti.
Ne morem. -Moraš jo pozabiti!
-Ne morem! Ne morem!
Potem pa nikoli ne boš
zapustil tega otoka.
Dolores?
Ni ga na tem oddelku.
Premeščen je bil stran.
Če ga ni na oddelku A, obstaja le
eno mesto, kjer bi lahko bil.
Svetilnik.
Ej!
Bog ti pomagaj.
Šef, težave imamo.
McPherson in Cawley sta v stavbi.
Izvedeli so, da se je strežnik
znesel *** pacientom.
Povsod ga iščejo. Namenjeni so na
streho. Izginiva od tu. V to smer.
Samo hodiva naprej.
Spadava sem.
Kaj se ti je zgodilo?
-Kaj to misliš?
Kje si bil? -Ko sva onega
odpeljala v ambulanto,
sem šel gledat arhive
pacientovih kartotek.
Si našel Laeddisa?
-Ne. Nisem ga našel.
Imam drugo najboljšo stvar.
Njegov sprejemni list.
Edina stvar v njegovi kartoteki.
Ni zaznamkov o seansah ali izgredih.
Ni slik. Samo tole.
Bilo je čudno. Izvoli, poglej.
Pozneje bom pogledal.
Kaj je narobe, šef?
-Pozneje bom pogledal, to je vse.
Ashecliffe je v to smer.
-Ne grem v Ashecliffe.
Do svetilnika grem. Izvedel bom,
kaj se dogaja na tem otoku.
Tukaj je.
Prekleto! Preveč južno sva.
Morala bova nazaj.
Ni mogoče, da bi lahko
prečkala tiste skale.
Morda bi lahko šla
za tistimi drevesi.
Mogoče obstaja pot okoli skal,
ki vodi do svetilnika. Pridi.
Kaj počneva?
Imava sprejemni list.
To je dokaz obstoja 67. pacienta,
za katerega pravijo, da ne obstaja.
Šel bom do svetilnika,
me razumeš?
Kaj naj ti rečem, da te ustavim?
-Zakaj bi me hotel ustaviti?
Ker je plezanje tja dol v temi
korak od samomora. -Dobro.
Mogoče bo bolje,
da tokrat ne greš zraven.
Ti si me zvlekel v to, šef.
In sedaj sva ujeta na tem otoku.
Samo drug na drugega
se lahko zaneseva.
Sedaj pa se vedeš kot ...
-Kako? Kako? Kako se vedem?
Kaj, za vraga, se je zgodilo
v tistih celicah, Ted?
Kakšno misliš, da je vreme
v Portlandu, Chuck?
Iz Seattla sem.
Iz Seattla?
Naprej grem. Sam.
S tabo grem, šef.
-Rekel sem, da grem sam.
Prav.
Prekleto!
Prekleto!
Vedel sem, da ne bo trajalo dolgo,
a zaradi plime nisem mogel priti tja.
Chuck!
Chuck!
Daj že!
Chuck!
Kje si, Chuck!
Chuck!
Chuck!
Kdo ste?
Teddy Daniels.
Policist sem.
Šerif ste.
Tako je.
Bi lahko pokazali roke?
-Zakaj? Zakaj?
Prepričati se želim, da me s tistim,
kar držite, ne boste ranili.
Tole bom obdržala,
če nimate nič proti.
Meni je prav.
Vi ste Rachel Solando.
Resnična Rachel Solando.
Ste umorili svoje otroke?
Nikoli nisem imela otrok.
Nikoli nisem bila poročena.
In preden sem postala pacientka,
sem tu delala.
Bili ste bolničarka?
Bila sem zdravnica, šerif.
Mislite, da sem nora? -Ne, ne, ...
-In če rečem, da nisem nora ...
To komajda
kaj pomaga, kajne?
To je kafkovska
genialnost tega.
Ljudje svetu povedo,
da si nor,
in vsa tvoja nasprotovanja
le potrjujejo njihove besede.
Ne sledim vam. Žal mi je.
Ko si enkrat
razglašen za norega,
so vsa tvoja dejanja
zaznamovana s tem.
Upravičeni ugovori so zanikanja.
Utemeljeni strahovi so paranoja.
Nagon po preživetju
je obrambni mehanizem.
Pametnejši ste kot izgledate.
To verjetno ni dobro.
Povejte mi nekaj ... -Ja?
Kaj se vam je zgodilo?
Začela sem spraševati o velikih
pošiljkah natrijevega amatola
in opijevih halucinogenov.
-Psihotropična zdravila.
Spraševala sem tudi
o operacijah.
Ste kdaj slišali za
transorbitalno lobotomijo?
Pacientu najprej
dajo elektrošoke,
nato pa mu skozi oko
vstavijo šilo za led
in ven povlečejo
nekaj živčnih vlaken.
Pacienti postanejo
veliko bolj poslušni. Vodljivi.
To je barbarsko.
Brezvestno.
Veste, kako bolečina
vstopi v telo, šerif. Veste?
Odvisno od tega, kam si ranjen.
-Ne, ni odvisno od 'mesa'.
Možgani nadzorujejo bolečino.
Nadzorujejo strah, empatijo,
spanec, jezo, lakoto, vse.
Kaj, če bi jih
lahko nadzoroval?
Možgane? -Preustvariš človeka,
da ne čuti bolečine.
Ali ljubezni. Ali sočutja.
Človeka, ki ga ne moreš zaslišati,
ker nima spominov, ki bi jih priznal.
Človeku nikoli ne moreš
odvzeti vseh spominov. Nikoli.
V S. Koreji so ameriške vojne jetnike
uporabljali za poskuse pranja možganov.
Vojake so spreminjali v izdajalce.
To počnejo tukaj.
Ustvarjajo prikazni,
ki bi jih poslali v svet
in počeli stvari, ki jih
razumni ljudje nikoli ne bi ...
Da bi pridobili take zmožnosti
in taka znanja, bi trajalo leta ...
Leta raziskav, stotine pacientov,
na katerih lahko delajo poskuse.
Čez 50 let se bodo ljudje
ozrli nazaj in govorili,
da je to kraj,
kjer se je vse skupaj začelo.
Nacisti so uporabili Žide, Sovieti
zapornike v svojih gulagih. In mi ...
Mi smo delali poskuse na pacientih
s Shutterjevega otoka.
Ne, ne bodo.
Ne.
Saj razumete, ...
... da vam ne morejo dovoliti,
da odidete?
Zvezni šerif sem.
Ne morejo me ustaviti.
Bila sem cenjena psihiatrinja
iz ugledne družine.
Ni bilo pomembno.
Naj vas nekaj vprašam.
Ste v preteklosti doživeli
kakšen duševni pretres?
Ja.
Zakaj?
Zakaj bi to bilo pomembno?
Tako lahko s prstom pokažejo
na dogodek iz vaše preteklosti
in rečejo, da je to vzrok,
da ste izgubili razum.
Ko vas bodo sprejeli sem, bodo vaši
prijatelji in sodelavci rekli:
"Seveda se je zlomil. Kdo se pa ne bi,
po tem, kar se mu je zgodilo."
To lahko rečejo čisto za vsakogar.
-Ampak rekli bodo za vas.
Kako je z vašo glavo?
Z mojo glavo? -Imate zadnje čase
čudne sanje? Težave s spanjem?
Glavobole?
Nagnjen sem k migrenam.
-Ljubi bog!
Saj niste vzeli
kakšnih tablet, kajne?
Niti aspirina ne?
-V aspirin podtikajo? -Ljubi bog!
In jedli ste hrano v menzi,
ter pili kavo, ki so vam jo dali.
Recite, da vsaj kadite
svoje cigarete.
Ne.
Ne. Ne, jih ne.
36 do 48 ur traja, da nevroleptični
narkotik v krvi doseže primeren nivo.
Najprej pride do paralize.
Najprej prstne blazinice,
sčasoma pa celotna roka.
Ste v zadnjem času videli
kakšno živo grozo, šerif?
Povejte mi,
kaj se dogaja v svetilniku?
Povejte mi.
Operacije na možganih.
"Odprimo mu glavo in poglejmo,
kaj se zgodi, če potegnemo tole."
Teko kot se naučili
od nacistov.
Tako ustvarjajo prikazni.
Kdo ve za to?
Na otoku mislim. Kdo?
Vsi. -Dajte no. Bolničarke,
strežniki? Ne morejo vedeti. -Vsi.
Ne morete ostati tukaj.
Mislijo, da sem utonila. Bojim se,
da me najdejo, če bodo iskali vas.
Žal mi je, a oditi morate.
Vrnil se bom po vas. -Ne bo me tu.
Vsak večer si najdem nov prostor.
Ampak lahko bi vas
odpeljal z otoka.
Niste slišali niti besede tega,
kar sem vam povedala?
Edina pot z otoka je trajekt
in oni ga nadzorujejo.
Nikoli ne boste odšli od tod.
Imel sem prijatelja.
Včeraj sva bila skupaj,
a potem sva se ločila.
Ste ga videli?
Šerif ...
Nimate prijateljev.
Tukaj ste.
Spraševali smo se,
kdaj se boste prikazali.
Prisedite.
Dajte.
Ste šli na lagoden sprehod, kaj?
Samo razgledoval sem se.
Ste uživali v zadnjem Božjem darilu?
Kaj? -Božje darilo.
Nasilje.
Ko sem v svoji hiši zagledal drevo,
je seglo k meni kot božja roka.
Bogu je nasilje všeč.
Nisem opazil. -Seveda ste.
Zakaj bi ga sicer bilo tako veliko?
V nas je. To je naše bistvo.
Vojskujemo se, žrtvujemo, plenimo,
ropamo in morimo svoje brate.
In zakaj? Ker nam je Bog dal nasilje,
da se vojskujemo njemu na čast.
Mislil sem, da nam je Bog
dal moralne zapovedi.
Ni je jasnejše moralne zapovedi,
kot je ta nevihta.
Moralnih zapovedi sploh ni.
Gre samo za vprašanje ali moja
nasilnost lahko premaga vašo.
Jaz nisem nasilen.
-Seveda ste.
Nadvse ste nasilni.
To vem, ker sem tudi jaz tak.
Družbeni pritiski
so nas prisilili v razvoj,
a če bi vam stal na poti do hrane,
bi me ubili in pojedli.
Ni tako?
Cawley misli, da ste neškodljivi
in vodljivi, a jaz vem, da ni tako.
Ne poznate me. -Pa vas.
-Ne pa me ne. -Poznam vas.
Že stoletja se poznava.
Če bi vam zobe zasadil v oko, bi me
lahko ustavili, preden vas oslepim?
Poskusite.
To je pravi duh.
Kje ste bili? -Taval sem naokrog,
si ogledoval otok.
Pozabil sem, da odhajate,
sedaj ko smo Rachel našli.
Seveda, ja.
Pomemben sestanek? -Ja.
Kaže, da je bil včeraj
na oddelku C neznan moški.
Spretno je ukrotil zelo
nevarnega pacienta. -Kaj res?
Dolgo se je pogovarjal s paranoidnim
shizofrenikom, Georgeom Noycem.
Ta Noyce, kot ste rekli,
da mu je bilo ime, je blodnjav?
Zelo.
Biti zna precej neprijeten.
Pred dvema tednoma
se je neki pacient tako razburil
zaradi neke Noyceve zgodbe,
da ga je pretepel.
Cigareto?
Ne, hvala. Prenehal sem.
Torej, boste odšli s trajektom?
-Ja, seveda.
Mislim, da smo dobili vse,
zaradi česar smo prišli.
"Mi", šerif?
Ko sva že pri tem ...
Ste ga videli, doktor? -Koga?
Mojega partnerja, Chucka.
Nimate partnerja, šerif.
Prišli ste sami.
Tu sem zgradil
nekaj dragocenega.
In dragocene stvari so v svojih
časih pogosto nerazumljene.
Vsi bi vedno radi hitre rešitve.
Poskušam narediti nekaj,
česar ljudje, tudi vi, ne razumejo.
In ne bom se predal
brez boja.
Vidim.
Povejte mi še enkrat
o tem partnerju.
Katerem partnerju?
Šerif ...
Greste kam?
-Ne, samo proti trajektu grem.
Bojim se, da je v drugo smer.
Če počakate, bom poiskal koga,
ki vas lahko odpelje do doka.
Kaj je to, doktor? Kaj je to?
-Samo pomirjevalo.
Previdnostni ukrep.
-Previdnosti ukrep?
Kaj boste naredili? Me ubili?
Šerif. -Mislite, da si to zaslužite?
Zakaj? Zaradi provociranja?
Oprostite, a kaj vas ne provocira?
Opazke, besede. -Nacisti. -Tudi.
In seveda spomini, sanje ...
Ste vedeli, da beseda travma
izhaja iz grške besede za "rana"?
In kako se v nemščini reče sanjam?
"Traum". "Ein Traum."
Rane lahko ustvarijo pošasti.
In vi, vi ste ranjeni, šerif.
Ko vidiš pošast, jo moraš ustaviti,
se strinjate?
Strinjam se. -Ja ...
Kaj delaš, dragi?
Na trajekt moraš.
-Ne. Ne, ne.
Če svet misli, da je Chuck mrtev,
je popoln za njihove poskuse.
Samo en kraj je,
kamor bi ga odpeljali.
Če greš tja, boš umrl.
Moj parter je. Če ga zadržujejo proti
njegovi volji, moram to razkriti.
Nikogar več ne morem izgubiti.
Ne hodi tja. Prosim,
ne počni tega, Teddy. Ne hodi.
Žal mi je, ljubica.
Všeč mi je,
ker si mi jo ti dala,
a resnica je,
da je to ena
presneto grda kravata.
Ne.
Ne premikajte se!
Ostanite na mestu!
Me boste ubili?
Ne. Ne bom vas ubil.
Zakaj si ves moker, ljubček?
Kaj ste rekli? -Natančno veste,
kaj sem rekel.
Mimogrede, puška ni nabita.
Sedite.
Zaboga, posušite se,
saj se boste še prehladili.
Prav.
Kako močno
ste poškodovali stražarja?
Ne vem, o čem govorite.
Ja, tukaj je.
Naj dr. Sheehan pregleda vašega
človeka, preden ga pošljete gor.
Torej je dr. Sheehan prišel
z jutranjim trajektom. -Ne ravno.
Razstrelili ste mi avto.
Resnično mi je bil všeč.
Žal mi je, da to slišim.
Drhtavica se slabša.
Kako je s prividi?
Zbeži stran, Teddy.
Ta kraj te bo pokopal.
Niso hudi.
-Poslabšali se bodo. -Vem.
Dr. Solando
mi je povedala za nevroleptike.
Res? Kdaj pa? -Našel sem jo
v skalni votlini. A vi je ne boste.
O tem ne dvomim,
glede na to, da ni resnična.
A vaši prividi so hujši,
kot sem predvideval.
Ne jemljete nevroleptikov.
Pravzaprav ne jemljete ničesar.
Kaj je pa potem tole, jebenti?
-Odvajanje. -Odvajanje? Od česa?
Odkar sem na tem otoku nisem spil
niti kapljice. -Klorpromazin.
Nisem pristaš zdravil,
a v vašem primeru ...
Kloro ... prom... kaj?
- Klorpromazin.
Isto zdravilo, ki smo vam ga
dajali zadnjih 24 mesecev.
Zadnji dve leti mi je v Bostonu
nekdo podtikal zdravila?
Ne v Bostonu. Tukaj.
Dve leti ste že pacient
te ustanove.
Po vsem,
kar sem tu videl, doktor,
res mislite, da me lahko
prepričate v to, da sem nor?
Veste, s kakšnimi ljudmi se vsak dan
srečujem? Zvezni šerif sem, zaboga.
Bili ste šerif. Tu je kopija
vašega sprejemnega obrazca.
Vdrli ste na oddelek C zaradi
dokaza o obstoju 67. pacienta.
Če bi uspeli priti na kopno,
bi razkrinkali to mesto.
A nekako še niste našli časa,
da bi to pogledali. Preberite ga zdaj.
Kar izvolite.
Pacient je zelo inteligenten in močno
blodnjav. Odlikovan vojni veteran.
Prisoten
pri osvoboditvi Dachaua.
Nekdanji zvezni šerif.
Znana nagnjenost k nasilju.
Ne kaže obžalovanja za svoj zločin,
ker zanika njegov obstoj.
Visoko razvite in izmišljene zgodbe
ga odvračajo od soočenja z ...
Sit sem teh bedarij. Kje je
moj partner? Kje je Chuck? Kje je?
Poskusiva drugače. Dekliški priimek
vaše žene je bil Chanal, imam prav?
Sploh je ne omenjajte!
-Bojim se, da moram.
Opazite, kaj imajo ta štiri imena
skupnega? Vaše 'Pravilo štirih'.
Andrew, kaj vidite? -Če ste kaj
naredili mojemu partnerju,
je to kršitev ...
-Zberite se, Andrew. Kaj vidite?
Imena so sestavljena
iz istih črk.
Ime Edward Daniels vsebuje
istih 13 črk kot Andrew Laeddis.
Enako Rachel Solando in Dolores Chanal.
Imena so medsebojni anagrami.
Vaše taktike na meni ne bodo delovale.
-Prišli ste odkrit resnico. Tule je.
Vaše ime je Andrew Laeddis.
Vi ste 67. pacient v Ashecliffu.
Bedarija. -Pred 24 meseci ste bili
sprejeti na podlagi sklepa sodišča.
Vaš zločin je tako zelo strašen,
da si ne morete odpustiti,
zato ste ustvarili svoj drugi jaz.
Vrniva se k dejstvom. -V svoji
zgodbi niste morilec, ampak junak.
Še vedno ste zvezni šerif
in tu ste samo zaradi primera.
Razkrili ste zaroto,
zato da lahko vse,
kar vam povemo o vas in vaših
dejanjih, zavržete kot laži, Andrew.
Ime mi je Edward Daniels.
Že dve leti poslušam to izmišljotino,
poznam vsako podrobnost.
Pacient številka 67. Nevihta.
Rachel Solando.
Vaš izginuli partner.
Sanje, ki jih sanjate vsako noč.
Bili ste v Dachauu, a niste mogli
ubiti nobenega stražarja.
Res si želim, da bi vas lahko pustil
živeti v vašem izmišljenem svetu.
A ste nasilni, izurjeni in nevarni.
Ste naš najnevarnejši pacient.
Poškodovali ste strežnike,
stražarje in ostale paciente.
Pred dvema tednoma ste napadli
Noycea. -Ne, ne, razkril sem vas.
Vi ste dali Noycea pretepsti.
-Seveda nisem.
Povejte mi en razlog,
zakaj bi se ga jaz sploh dotaknil.
Ker vam je rekel Laeddis, vi pa
bi naredili vse, da ne bi bili on.
Imam prepis vajinega
včerajšnjega pogovora.
"Zate in za Laeddisa gre.
Vedno je šlo le za to."
Ne, ne, piše,
da "gre zame IN za Laeddisa".
Ko ste ga vprašali, kaj se je zgodilo
z njegovim obrazom, je rekel, citiram:
"Ti si mi to naredil."
-Ne, ne.
S tem je mislil, da je bila moja
krivda ... -Skoraj ste ga ubili.
Upravnik in nadzorniki so odločeni,
da je treba ukrepati. Odločeno je.
Če vas takoj ne spravimo k razumu,
bodo uvedeni dokončni ukrepi,
ki bodo zagotavljali, da nikoli več
ne boste mogli nikogar poškodovati.
Naredili vam bodo lobotomijo,
Andrew. Razumete?
Ja, razumem.
Čisto dobro razumem.
Če ne bom sodeloval
v tej vaši igrici,
me bo dr. Naehring spremenil
v enega od svojih prikazni.
Kaj pa moj partner? Boste šerifovemu
uradu rekli, da je obrambni mehanizem?
Pozdravljen, šef.
Kaj se tu dogaja, jebenti?
Delaš zanj? -Žal ni šlo drugače.
Nekdo te je moral varovati.
Nadzoroval si me, kajne?
Nadzoroval si me vsako minuto.
Kdo si? Kdo si? Povej mi.
-Me ne prepoznaš, Andrew?
Zadnji dve leti
sem bil tvoj glavni psihiater.
Sem Lester Sheehan.
Povedal sem ti za svojo ženo. -Vem.
-Čez čeri sem plezal, da bi te rešil.
Zaupal sem ti. Vse sem tvegal,
ko sem prišel sem pote. Vse!
Vem, šef.
-Zmanjkuje nam časa, Andrew.
Odboru nadzornikov sem prisegel,
da lahko ustvarim najbolj
radikalno in vrhunsko igro vlog
v zgodovine psihiatrije,
in da vas bo ta ozdravila. Če vam
pustimo to odigrati, sem si mislil,
boste lahko sprevideli,
kako neresnično in nemogoče je to.
Dva dni smo vam dovolili,
da si vse ogledujete.
Povejte, kje so nacistični poskusi,
satanistične operacijske dvorane?
Andrew, poslušaj me.
Če nam pri tebi spodleti,
potem bo vse, kar smo tu poskušali
narediti, izgubilo veljavo. Vse.
Na prvi bojni črti smo,
prijatelj dragi.
In sedaj je vse na vas.
Ne ganita se!!! -Andrew, ne, ne!
-Ime mi je Edward Daniels.
Ta je nabita, čutim že po teži.
-Ste prepričani, da je to vaše orožje?
Vgravirane ima moje začetnice in
na cevi udrtino od strelnega napada.
Ne boste me jebali v glavo. -Torej
streljajte. Le tako boste odšli od tu.
Andrew, prosim, nikar.
Moja pištola ...
Kaj ste naredili z mojo pištolo?
-Igračka je, Andrew.
Govoriva ti resnico.
Dolores je bila nora. Manično-
depresivna. Nagnjena k samomoru.
Ti si pil, odhajal,
nisi se menil za besede drugih.
Preselili ste se ob jezero, potem ko
je zažgala vaše mestno stanovanje.
Andrew, Andrew, prenehajte!
Govorite same laži!
-Andrew, vaši otroci, vaši otroci.
Simon, Henry ... -Nisem imel otrok.
-Vaša žena jih je utopila v jezeru.
In tale deklica,
o kateri sanjate vsako noč.
Nisem imel deklice. -Znova in znova
vam ponavlja, da bi jo morali rešiti.
Rešiti njih vse. Vaša hčerka ...
Ime ji je bilo Rachel.
Boste zanikali tudi to,
da je ona kdajkoli živela?
Andrew, mar boste?
Tako mi je žal, srček.
Sem ti rekla, da ne hodi sem.
Da bo to tvoj konec.
Vrnil sem se.
Ujeli smo ga tik za Oklahomo.
Do Tulse sem se moral ustaviti v
10 krajih. Ves teden bi lahko spal.
Dolores?
Dolores?
Dolores?
Dolores?
Ljubica ...
Zakaj si vsa mokra?
Pogrešala sem te.
Rada bi šla domov.
Saj si doma.
Kje so otroci?
V šoli so.
Sobota je, ljubica.
Ob sobotah ni šole.
Moja šola je.
O, mojbog!
O, mojbog!
O, mojbog!
O, mojbog, ne!
Daj no, daj no!
Ne, prosim, bog ...
Prosim, bog, ...
Ne!!!!!!
Ne!
Ne!
Ne!
Posadiva jih za mizo, Andrew.
Posušila jih bova,
jih preoblekla.
Najine žive lutke bodo.
Jutri jih lahko odpeljeva
na piknik.
Če si me kdaj ljubila,
Dolores ...
Prosim, prenehaj govoriti.
Ljubim te.
Osvobodi me.
Ljubica ...
Okopala jih bova.
Ljubim te. -Tudi jaz te ljubim.
-Tako zelo ... -Ljubim te ...
Andrew ...
Andrew, me slišiš?
Rachel ...
Rachel ... Rachel ...
Rachel?
Katera Rachel?
Rachel Laeddis ...
Moja hčerka.
Zakaj ste tu?
Ker sem ubil svojo ženo.
-In zakaj ste to storili?
Umorila je najine otroke.
Rekla mi je,
naj jo izpustim.
Kdo je Teddy Daniels?
-Ne obstaja.
Niti Rachel Solando.
Izmislil sem si ju. -Zakaj?
Slišati moramo iz vaših ust.
Po tem, ko se je prvič
poskušala ubiti,
mi je Dolores povedala,
da ima žuželko,
ki živi v njenih možganih.
Lahko jo je čutila,
kako ji je udarjala
po lobanji,
jo za šalo vlekla za žičke.
Povedala mi je.
Povedala mi je,
a je nisem poslušal.
Tako močno sem jo ljubil.
Zakaj si si ju izmislil?
Ker ne morem prenesti spoznanja,
da je Dolores ubila najine otroke.
Jaz sem jih ubil,
ker ji nisem poiskal pomoči.
Jaz sem jih ubil.
Moja teorija je taka, Andrew.
Pred 9 meseci si že doživel preboj,
a se nato vrnil v prejšnje stanje.
Tega se ne spomnim. -Vem.
Ponovno se zaganjate, Andrew.
Kot trak, ki se znova in znova
vrti v neskončni zanki.
Upam, da je to, kar smo naredili,
dovolj, da se ne bo več ponovilo.
A vedeti moram,
da ste sprejeli resničnost.
Šli ste za mano, doktor.
Poskušali ste mi pomagati,
ko mi nihče drug ni hotel.
Ime mi je Andrew Laeddis
in spomladi leta 1952
sem umoril svojo ženo.
Kako smo kaj to jutro? -Dobro.
In ti? -Ne morem se pritoževati.
Kaj bo najin naslednji korak?
Ti mi povej.
Oditi morava s te skale, Chuck.
Se vrniti na kopno.
Karkoli že se tu dogaja, je zlo.
Ne skrbi, partner.
Ne bodo naju ujeli.
Tako je.
Prepametna sva zanje.
Ja, sva, ni tako?
Veš, ta kraj mi daje misliti.
Ja? Kaj pa, šef?
Kaj bi bilo huje?
Živeti kot pošast,
ali umreti kot dober človek.
Teddy?