Tip:
Highlight text to annotate it
X
Sonce sije.
Ptički žvrgolijo.
Kaže, da se začenja še en čudovit dan.
Sprehajaš se po parku, ko zaslišiš: "Ačih!"
Mimoidoči te je poškropil s slino in sluzjo iz nosu.
Čutiš, kako kapljice pristanejo na tvoji koži,
ne čutiš pa tisočev ali celo milijonov
mikroskopskih klic, ki so na skrivaj pristale
na tvojih oblačilih, rokah in obrazu.
Čeprav ta scenarij zveni odurno,
smo pravzaprav pogosto izpostavljeni škodljivim mikrobom,
česar pa se največkrat niti ne zavedamo.
Mikrobi se nahajajo na vseh površinah, s katerimi pridemo v stik.
Ko govorimo o mikrobih,
pravzaprav mislimo na različne vrste mikroorganizmov.
Vključno z bakterijami, glivami,
praživalmi in virusi.
Njihova skupna lastnost je, da lahko vplivajo na naše telo,
na njegovo delovanje in naše počutje.
Raziskovalci infekcijskih bolezni, se že desetletja sprašujejo,
zakaj so nekateri mikroorganizmi neškodljivi,
drugi pa imajo lahko uničujoče ali celo smrtonosne posledice.
Te uganke še vedno nismo rešili.
Vemo pa, da je stopnja škodljivosti oziroma virulenca mikroorganizma
posledica evolucije.
Kako pa lahko enak evolucijski proces
pripelje do mikroorganizmov, ki so različno škodljivi?
Odgovor leži v načinu prenosa mikroorganizma.
To je strategija, ki jo le-ta uporabi za prenašanje med gostitelji.
Pogost način prenosa je po zraku,
na primer s kihanjem.
Mikroorganizmi, ki se tako prenašajo, so na primer rinovirusi,
ki se razmnožujejo v zgornjih dihalih,
in povzročajo kar polovico vseh prehladov.
Predstavljaj si, da po kihu
ena izmed treh hipotetičnih različic rinovirusa,
ki jih bomo imenovali "preveč", "premalo" in "ravno prav",
pristane na tebi.
Glavni cilj virusov je pomnoževanje,
ki zaradi genetskih razlik v virusih poteka različno hitro.
"Preveč" se pomnožuje hitro,
zato je kratkoročno zelo uspešen.
Vendar pa je ta uspeh slab za gostitelja.
Virus, ki se hitro podvaja, v tvojem telesu povzroči večjo škodo,
zato so simptomi prehlada hujši.
Če si prešibek, da bi zapustil dom,
virus nima priložnosti, da bi prešel na novega gostitelja.
Če pa je bolezen smrtna,
se bo virusov življenjski krog zaključil hkrati s tvojim.
"Premalo" pa se podvaja zelo počasi
in gostitelju ne povzroča velike škode.
Čeprav se dovolj dobro počutiš za druženje s potencialnimi novimi gostitelji,
je prehlad tako blag, da mogoče sploh ne kihaš,
ali pa imaš v nosni sluzi premalo virusov, da bi okužil še koga.
"Ravno prav" pa se podvojuje s primerno hitrostjo,
tako da imaš v telesu toliko virusov, kot jih potrebuje za širjenje,
vendar pa nisi prešibek, da bi vstal iz postelje.
Tak virus je najbolj uspešen
pri širjenju na nove gostitelje in razmnoževanju.
Prej opisan princip je ena izmed različic virulenčne hipoteze.
Izvira iz zgodnjih osemdesetih let 20. stoletja
in predvideva, da bodo mikrobi dosegli največji uspeh,
če v razvoju stremijo k ravnovesju med podvajanjem v gostitelju,
kar povečuje virulenco, in prenosom na nove gostitelje.
V primeru rinovirusa
hipoteza predvideva, da bodo evolucijsko uspešnejše manj virulentne oblike,
saj je za okužbo naslednje žrtve potreben tesen stik.
Idealen prenašalec rinovirusa je torej aktiven gostitelj,
kar opazimo tudi v naravi.
Kljub temu, da ima večina ljudi nahod, kašelj in kihanje,
je prehlad blago obolenje in traja le kakšen teden.
Na žalost se zgodba tu še ne konča,
saj se klice prenašajo tudi drugače.
Parazit malarije, plazmodij, na primer prenašajo komarji.
Za razliko od rinovirusov, plazmodij ne potrebuje aktivnega prenašalca
in ima lahko celo korist od naše škode,
saj komar lažje piči bolno in nepremično osebo.
Mikrobi, ki so manj odvisni od gostiteljevega gibanja,
na primer tisti, ki z prenašajo z insekti, vodo ali hrano,
torej povzročijo hujše simptome.
Kaj pa lahko storimo, da zmanjšamo škodljive posledice okužb?
Evolucijski biolog dr. Paul Ewald
predlaga, da bi usmerjali evolucijo mikroorganizmov
z enostavnimi pristopi za nadzor bolezni.
S hišami zavarovanimi pred komarji, z oskrbo s čisto vodo,
z ostajanjem doma, ko smo prehlajeni,
lahko oviramo prenos škodljivih mikroorganizmov
in povečamo njihovo odvisnost od gibanja gostitelja.
Klasične metode, s katerimi poskušamo izkoreniniti mikroorganizme,
dolgoročno povzročijo razvoj odpornosti,
ta inovativen pristop za spodbujanje razvoja blažjih oblik mikroorganizmov,
pa bi lahko bil prava rešitev.
(Kašelj)
Vsaj v večini primerov...