Tip:
Highlight text to annotate it
X
Rad bi vam povedal nekaj malega o svojem pisanju.
Rad se poglobim v svoje teme.
V temo se spustim in postanem nekakšen človeški poskusni zajček.
Na svoje življenje gledam kot niz poskusov.
Torej, delam pri reviji Esquire in pred nekaj leti
sem napisal članek "Moje življenje v najemu,"
za katerega sem v Bangaloru v Indiji najel skupino ljudi,
ki so živeli namesto mene.
Odgovarjali so na mojo e-pošto,
javljali so se na telefon,
namesto mene so se pričkali z mojo ženo in sinu so brali pravljice za lahko noč.
Bil je najboljši mesec mojega življenja
ker sem se lahko enostavno sprostil, bral knjige in gledal filme.
To je bila res čudovita izkušnja.
Nedavno pa sem za Esquire tudi napisal članek
o radikalni iskrenosti.
To je gibanje ki --
vse se je začelo s psihologom iz Virginije,
ki pravi, da ne smemo nikoli, ampak res nikoli, lagati.
Razen mogoče med igro pokra ali golfa, ki sta njegovi edini izjemi.
Poleg tega naj bi ubesedili vse,
kar imamo v mislih.
Zato sem za mesec dni poskusil tudi to.
To je bil najhujši mesec mojega življenja.
(Smeh)
Tega sploh ne priporočam.
Naj vam dam primer svoje izkušnje.
Članek je imel naslov "Debela se mi zdiš".
(Smeh)
Torej je bilo to kar težavno.
Moja najnovejša knjiga -- predhodna knjiga je imela naslov "Pametnjakovič".
V njej je opisano eno leto, ki sem ga preživel z branjem celotne zbirke
Enciklopedije Britanike z namenom, da se naučim vse kar je na svetu za vedeti.
Ali bolj natančno, vse od "aak", ki je vrsta vzhodnoazijske glasbe,
vse do "Zwyiec", ki je -- no, nočem pokvariti konca.
(Smeh)
Ima zelo razburljiv konec z zapletom, kot O. Henryjeva novela, zato ga ne bom pokvaril.
Ta poskus mi je bil všeč,
ker je pokazal koliko informacij so
človeški možgani dejansko možni sprejeti.
Čeprav si med poslušanjem Kevina Kellyja ne rabiš zapomniti nič.
Vse lahko enostavno poiščeš na googlu.
Torej sem s tem zapravil nekaj časa.
Obožujem te poskuse,
ampak mislim, da najbolj globokoumen
in občuten poskus, ki sem ga opravil,
je moj najnovejši poskus, za katerega sem eno leto
živel po napotkih pravil iz Biblije.
"Leto bibličnega življenja".
Tega sem se lotil iz dveh razlogov.
Prvi je bil ta, da sem odraščal brez verskega vpliva.
Kot sem opisal v knjigi, Žid sem v tolikšni meri,
kot je veriga restavracij "Olive Garden" italijanska.
(Smeh)
Torej, ne zelo.
Toda vera me je zanimala vedno bolj.
Sem mnenja, da je ena izmed bolj pomembnih sodobnih tem,
če ne celo ena najbolj pomembnih.
Imam tudi sina in hočem vedeti kaj ga učim.
Zato sem se zadeve lotil z glavo naprej in poskusil živeti Biblijo.
Drugi razlog za podvig pa je bila moja
zaskrbljenost zaradi povečevanja moči fundamentalizma,
verskega fundamentalizma in ljudi,
ki pravijo, da jemljejo Biblijo dobesedno, kar je po anketah sodeč
kar 45 ali 50 odstotkov ljudi v Ameriki.
Zato sem se odločil Biblijo zares vzeti dobesedno.
Želel sem priti do logičnega zaključka
in vse v Bibliji vzeti dobesedno,
brez prebiranja.
Prvo sem zbral kup Biblij.
Imel sem krščanske Biblije,
in židovske Biblije.
Kolega mi je poslal tako imenovano hip-hop Biblijo,
v kateri se 23 psalm začne z "Gospod je glavn',"
kar sem jaz poznal v obliki "Gospod je moj pastir."
Potem sem prebral več različic
in si zapisal vsako pravilo, ki sem ga našel.
Seznam je bil zelo dolg -- več kot 700 pravil.
Med njimi so bila tista najbolj znana, za katera sem že slišal.
Deset božjih zapovedi, ljubi svojega bližnjega, bodi rodoviten in se množi.
Zato sem se želel ravnati po teh.
In svoje projekte vzamem resno,
saj sem v tistem letu dobil dvojčka.
Torej, svoje projekte jemljem zelo resno.
Želel pa sem se tudi ravnati po vseh stotih
manj razvidnih in nepoznanih pravilih, ki jih najdemo v Bibliji.
V Levitiku je pravilo
"Ne krajšaj konca svoje brade!"
Ker nisem vedel, kje se moja brada konča,
sem se odločil, da jo bom kar pustil rasti.
In na koncu sem izgledal tako.
Kot si lahko predstavljate, da sem na letališčih veliko časa preživel med varnostniki.
(Smeh)
Žena me zadnja dva meseca ni želela poljubiti.
Torej je bil tudi precejšen izziv.
Biblija tudi pravi, da ne smeš nositi oblek iz mešanih tkanin.
Mislil sem si: "Sliši se čudno, ampak bom poskusil."
Samo ko nekaj poskusiš, vidiš kako je.
Znebil sem se vseh kratkih majic mešanih iz poliestra in bombaža.
Biblija pravi, če se dva moška stepeta
in žena enega zagrabi moda drugega moškega,
se ji odreže roko.
Zato sem se želel ravnati tudi po tem pravilu.
(Smeh)
Po njem sem se ravnal samodejno
in se nisem stepel z moškim z ženo ob sebi, ki je dajala vtis,
da ima močan prijem.
(Smeh)
Tu je še ena fotografija moje brade.
Bilo je res neverjetno leto,
ker mi je res spremenilo življenje in je bilo zelo velik izziv.
Dve vrsti pravil sta bili še posebej zahtevni.
Prva je bilo izogibanje manjšim grehom, ki jih delamo iz dneva v dan.
Ni bilo težko preživeti eno leto brez ubijanja,
ampak eno leto brez obrekovanja, poželenja, laganja --
veste, živim v New Yorku in sem novinar.
Vse to je sestavljalo 75, 80 odstotkov mojega vsakdana.
Toda, bilo jo zelo zanimivo, ker sem lahko nekoliko napredoval
in ker nisem mogel verjeti koliko
je moje obnašanje spremenilo moje mišljenje.
To je bil eden izmed največjih naukov tistega leta.
Poskusil sem se pretvarjati biti boljša oseba
in sem tako postal malo boljša oseba.
Vedno sem govoril: "Svoje obnašanje spremeniš, ko
spremeniš način mišljenja," ampak pogosto je ravno obratno.
Prvo spremeniš svoje obnašanje, potem šele način mišljenja.
Če želite postati bolj sočutni, morate torej
obiskati obolele v bolnišnici
in postali boste bolj sočutni.
Ko darujete denar za dober namen,
se mu s tem tudi približate čustveno.
Res sem izkusil kognitivno psihologijo,
veste -- kognitivno disonanco.
Biblija v bistvu tudi govori o kognitivni psihologiji,
zelo prvobitni obliki kognitivne psihologije.
V Pregovorih pravi, ko se boš nasmejal, boš postal srečnejši.
Kar je, kot vsi vemo, res.
Druga vrsta pravil, ki jo je bilo prav tako težko ubogati,
so bila pravila, ki te bodo v Ameriki 21. stoletja
spravila v težave.
In najbolj nazoren primer bi bilo kamenjanje prešuštnikov.
(Smeh)
Ampak je velik del Biblije,
zato sem se lotil tudi tega.
Uspelo mi je vreči kamen v enega prešuštnika.
To se mi je zgodilo -- bil sem v parku, oblečen v biblična oblačila.
Torej sem imel sandale in nekakšno belo haljo,
ker, saj veste, zunanjost vpliva na vzdušje.
Zanimalo me je, kakšen vpliv imajo biblična oblačila na moje mišljenje.
In do mene stopi ta moški in me vpraša:
"Zakaj si tako oblečen?"
Zato mu razložim svoj projekt.
Reče mi: "No, jaz sem prešuštnik, misliš okamenjati mene?"
In mu odgvorim: "To bi bilo super!"
(Smeh)
In dejansko sem iz žepa vzel pest kamenja,
ki sem ga imel pri sebi več tednov,
in sem čakal na takšno priložnost. Bili so majhni kamenčki.
Vzel mi jih je iz roke.
Bil je starejši moški v srednjih sedemdesetih letih, samo da veste.
Vseeno pa je bil prešuštnik in tudi precej jezen.
Vzel mi jih je iz roke
in mi jih vrgel v obraz. Zato sem si mislil
"oko za oko" in sem mu lahko vrnil, zato sem vrgel en kamen nazaj v njega.
No, to je bila moja izkušnja kamenjanja, kar mi je pomagalo
spregovoriti o teh zadevah tudi na malo bolj resen način.
Kako je Biblija lahko na nekaterih mestih tako barbarska
in kljub temu na drugih tako poučna?
Kako moramo gledati na Biblijo?
Jo moramo interpretirati po principu izvornega namena,
kot na njo gleda Antonin Scalia?
Kako je bila Biblija napisana?
In ker je občinstvo bolj tehnično,
govorim v knjigi tudi o tem, kako me Biblija spominja
na Wikipedijo, ker je čez več stoletij
imela toliko avtorjev in urednikov.
S tem se je nekako razvijala.
To ni knjiga, ki je bila enostavno napisana in je padla z neba.
Zaključiti bi želel z nekaterimi
pomembnejšimi lekcijami, ki sem jih odnesel
od izkušnje v tistem letu.
Prva je, ne jemlji Biblije dobesedno.
To mi je postalo zelo jasno zelo zgodaj.
Če boš to dejansko storil, se boš na koncu obnašal kot norec
in kamenjal prešuštnike ali pa -- imam še en primer.
No, to je nek drugi. Dejansko sem nekaj časa pasel ovce.
(Smeh)
Je zelo sproščujoče opravilo in ga toplo priporočam.
Toda ta -- Biblija pravi, da se med določenimi meseci ne
smeš dotikati žensk. Ne samo to,
prav tako ne smeš sedeti, kjer je sedela ženska z menstruacijo.
Moja žena je menila, da je to zelo žaljivo,
in se je usedla na vsak sedež v stanovanju.
Zato sem velik del leta preživel stoje,
dokler si nisem kupil lastnega stola, ki sem ga nosil s seboj.
Dobil sem se tudi s kreacionisti.
Obiskal sem v kreacionistični muzej.
Nihče ne jemlje stvari bolj dobesedno kot oni.
Bilo je zelo fascinantno, ker sploh niso neumni.
Stavim, da je njihov IQ na isti ravni z IQ-jem povprečnega evolucionista.
Toda, njihovo prepričanje v
dobesedno interpretacijo Biblije je tako močno,
da vse podatke spremenijo do te mere da ustreza njihovemu vzorcu.
To pa poskusijo doseči s pomočjo teh neverjetnih miselnih akrobacij.
In moram omeniti, da je muzej čudovit.
Zelo so se potrudili.
Če boste kdajkoli v Kentuckyju,
si lahko ogledate film o vesoljnem potopu,
kjer imajo na stropu nameščene škropilnike,
ki te med prizori povodni poškropijo.
Vseeno kakšno mnenje imate o kreacionizmu -- jaz menim, da je traparija --
Dobro so se odrezali.
(Smeh)
Druga lekcija je bila, hvali dan.
To je bila pomembna lekcija zato, ker sem molil
na zahvalni dan, kar je za agnostika zelo nenavadno.
Zahvaljeval sem se ves čas, vsak dan,
kar je spremenilo moj pogled.
Začel sem se zavedati vseh malenkosti,
ki se tekom dneva dobro iztečejo, in jih prej nisem opazil.
Imel sem jih za samoumevne in se osredotočal
na dve ali tri stvari, ki so mi šle narobe.
Torej, po mojem je to pot do sreče.
Ob prihodu na konferenco
se moj avto ni prevrnil in na poti po stopnicah se nisem spotaknil.
To je res nekaj neverjetnega.
Tretjič, boš častil.
To je bila nepričakovana lekcija, ker sem leto začel
kot agnostik in ob koncu leta sem postal
kar nek kolega imenuje častiteljski agnostik, kar mi je zelo všeč.
Iz tega poskušam tudi ustvariti gibanje.
Torej, če se kdorkoli želi pridružiti,
osnovna zamisel je ta, da ne glede ali obstaja Bog ali ne,
je predstava o svetosti še vedno nekaj pomembnega in lepega
in naši rituali so lahko sveti.
Gospodov dan je lahko svet.
Gospodov dan je bila ena izmed boljših izkušenj v letu,
ker sem deloholik, in je ta en dela prost dan
zelo spremenil moje življenje.
Torej, ta predstava o svetosti, ne glede na obstoj Boga.
Ne boš sodil po stereotipih.
Do te lekcije sem prišel
z obiskovanjem raznih verskih skupnosti
po celi Ameriki, ker sem želel, da bi bila
izkušnja o nečem več kot mojem potovanju.
Želel sem, da bi se nanašala na vero v Ameriki.
Zato sem preživel nekaj časa z evangeličani, hasidijskimi Judi in amiši.
Na to sem zelo ponosen,
ker mislim, da sem edina oseba v Ameriki,
ki se je o Bibliji želela pogovarjati bolj dolgo kot jehova priča.
(Smeh)
Po treh urah in pol je pogledal na uro
in rekel: "Iti moram."
(Smeh)
Hvala, najlepša vam hvala.
Hvala. Bog vas blagoslovi.
Bilo je zelo zanimivo,
ker sem pred tem imel te različne predstave o na primer
evangeličanstvu in sem ugotovil,
da je zelo obsežno in raznoliko gibanje,
ki ga zelo težko posplošimo.
Obstaja skupina, s katero sem se dobil, ki se imenuje Kristjani Rdečega Pisma
in se osredotočajo na besed v Bibliji, obarvane rdeče,
ki jih je izrekel Jezus.
Tako so jih tiskali v starejših Biblijah.
Njihov argument je, da Jezus nikoli ni govoril o homoseksualnosti.
Imajo to brošuro na kateri piše:
"Jezus je o homoseksualnosti rekel to,"
ko jo odpreš, ni napisano nič.
Pravijo pa, da je Jezus veliko govoril o podpiranju izobčencev
in pomaganju revnim.
To me je zelo navdihnilo.
Predlagam vam Jima Wallisa in Tonyja Campola.
Oba sta zelo čudovita voditelja, čeprav se z marsičem,
kar pravita, ne strinjam.
Prišel sem tudi do ugotovitve, upoštevaj kar je neracionalno.
Ta je bila zelo nepričakovana,
ker sem odraščal z znanstvenim pogledom na svet,
in sem bil presenečen *** tem, kolikšen del mojega življenja
je pod nadzorom iracionalnih sil.
In v bistvu, če niso škodljive,
potem jih ne smemo popolnoma zavreči.
Naučil sem se -- med vsemi temi
rituali, med temi bibličnimi rituali,
ločevanjem volne in lanenega platna, sem vprašal vernike:
"Zakaj bi Bog to zahteval od nas? Zakaj bi mu bilo mar za to?"
In so mi odgovorili: "Ne vemo,
toda ti rituali nam dajejo pomen."
In se odzovem: "Ampak, to je noro."
In mi odvrnejo: "Ja, kaj pa ti?"
Ti na torti upihneš sveče.
Če bi prišel nekdo z Marsa in videl nekega moškega,
ki ugaša ogenj s sveč na torti
in nekoga, ki nosi obleke iz mešanih vlaken.
Kaj ne bi Marsovec rekel: "Ta, drugi, mi deluje normalen,
prvi pa je zmešan."
Zato sem mnenja, da so rituali že v osnovi iracionalni.
Odločilno je torej, da izberem ustrezne rituale,
ki niso škodljivi -- toda ritualov nasploh
ne smemo zavračati.
In končno, naučil sem se tudi, da moraš biti izbirčen.
Tega sem se naučil skozi poslanstvo,
da bom sledil vsem kar je zapisano v Bibliji.
In to neuspešno.
Ker je nemogoče.
Moraš biti izbirčen. In kdorkoli, ki se ravna po Bibliji,
bo prebiral.
Pomembno je, da izberemo prave dele.
Obstaja izraz samopostrežna vera,
ki ga fundamentalisti uporabljajo kot žaljivko.
Tako rečejo: "Ah, to je samopostrežna vera,
ker prebiraš."
Toda, jaz pa pravim: "Kaj je narobe s samopostrežnimi restavracijami?"
V nekaterih sem se že prav dobro najedel.
Imel sem pa tudi obroke po katerih se mi je hrana dvigala.
Moramo torej izbirati dele v Bibliji, ki govorijo o sočutju,
toleranci, ljubezni do soseda,
in ne delov, ki pravijo, da je homoseksualnost greh,
kot tudi nestrpnost in nasilje,
kar je tudi prisotno v Bibliji.
Če želimo v tej knjigi najti pomen,
potem se moramo v njo zakopati in se z njo spopasti.
Zaključil bom še z nekaj fotografijami.
Tukaj berem Biblijo.
Tako sem klical taksiste.
(Smeh)
Dejansko. In deluje!
To ovco sem najel
in sem jo zjutraj moral vrniti, toda mi je dobro služila.
Kakorkoli, hvala za vašo pozornost.