Tip:
Highlight text to annotate it
X
Orkan Katrina na satelitski...
Neurje se pomika proti zahodu.
Kaj gledaš, Caroline?
Veter, mama.
Pravijo, da se bliža orkan.
Na barki sem.
Odnaša me tok.
Ti lahko kako pomagam?
Malce olajšam?
Ljubica,
nič več ne moreš storiti.
Je, kar je.
Vedno težje imam odprte oči.
Usta imam suha.
Takole, ga. Daisy.
Do krvi se boste opraskali.
Mama, želiš več morfija?
Zdravnik pravi,
da ga lahko dobiš.
Ni potrebe, da bi trpeli.
Prijateljica je rekla, da se ni imela
priložnosti posloviti od matere.
Hotela sem...
- Je že dobro.
Hotela sem ti povedati,
da te bom pogrešala.
Oh, Caroline.
Se bojiš?
Radovedna sem.
Kaj sledi?
Leta 1918 so naredili
železniško postajo.
Moj oče je bil na otvoritvi.
Rekel je,
da je igral
orkester tub.
Najboljši urar na celem Jugu
je izdelal
prečudovito uro.
G. GATEAU - URAR
Ime mu je bilo
g. Gateau.
Gospod Torta.
Poročen je bil s kreolko
iz evangelinske župnije.
Imela sta sina.
G. Gateau je bil od rojstva
povsem slep.
Ko je bil dovolj star,
se je sin pridružil vojski.
Molila sta,
naj Bog pazi nanj.
Več mesecev
je sestavljal uro.
Nekega dne
pa je prispelo pismo.
G. Gateau, ki je končal
delo za tisti dan,
je šel sam v posteljo.
Njun sin je prišel domov.
Pokopala sta ga
v družinski grob,
kjer bosta skupaj z njim,
ko bo napočil njun čas.
G. Torta je sestavljal uro,
garal je,
da bi jo končal.
Tisto jutro je bilo posebno.
Oče je rekel,
da je bilo polno ljudi.
Celo Teddy Roosevelt je prišel.
V obratno smer teče!
Tako sem jo izdelal,
da bi se lahko fantje,
ki so padli v vojni,
morda le vrnili domov.
Da bi kmetovali,
delali,
imeli otroke.
Da bi živeli dolgo
in zadovoljno.
Morda se bo spet vrnil
tudi moj sin.
Žal mi je,
če sem koga užalil.
Upam, da vam je
moja ura všeč.
In nikoli več ga niso videli.
Nekateri pravijo,
da je umrl od žalosti.
Drugi, da je odšel na morje.
Oprostite? Smem poklicati?
Otroka imam v varstvu.
Seveda.
Upam, da te nisem razočarala.
Le kako bi me lahko?
No, ja.
Vem, da nimam
veliko pokazati.
Poišči mojo temno aktovko.
Dnevnik je v njej.
Ta?
Prosim, beri mi ga.
Si to želiš?
Stokrat sem ga
skušala prebrati.
Mama, ni ravno...
Rada bi poslušala tvoj glas.
Prav.
Začne se s 4. aprilom 1985.
"New Orleans" piše.
"To je moja oporoka.
Za mano ne bo ostalo kaj dosti.
Nekaj stvari in nič denarja.
Odšel bom, kot sem prišel na
ta svet: sam in brez vsega.
Le svojo zgodbo imam
in rad bi jo zapisal,
dokler se je še spomnim.
Moje ime je Benjamin.
Benjamin Button."
Rodil sem se
v nenavadnih okoliščinah.
Prva svetovna vojna
se je končala
in menda je bil posebej
dober večer za prihod na ta svet.
Hvala bogu, konec je!
Zmagali smo!
Vojne je konec!
Kaj pa vi tukaj?
- Thomas.
Bojim se,
da bo umrla.
Kaj?
Dovolj!
Vsi proč od nje!
Prišel sem takoj, ko sem mogel.
Ulice so polne ljudi.
Thomas,
obljubi mi, da boš skrbel zanj.
Ja.
Svoje življenje
je dala zame.
In za to sem ji
večno hvaležen.
G. Button.
Thomas!
Thomas!
Thomas! Kam greš?
Kaj počneš tam?
Kaj držiš v rokah?
Daj no, Quennie. Saj bo v redu.
- G. Weathers.
Nehaj. Dobro veš,
da imam veliko dela.
Vzemi si malo časa zame.
- Nehaj s temi neumnostmi.
Ah, čas.
Zrak je sladkoben.
Čedna si nocoj, Queenie.
Lepša kot kdaj koli.
Rjava se prilega tvojim očem.
Nehaj, no!
Poglejva.
Tudi sam si kar čeden.
Hambert se je vrnil.
Vrnil se je brez nog,
a je vsaj doma.
Vem, da ti je bil všeč.
Bolj kot si je zaslužil.
Ga. Simone se je ponečedila.
Ojoj, nehati mora,
drugače bo dobila plenice.
Takoj pridem, ga. Jameson!
Daj no, Queenie.
- Queenie bo takoj prišla.
Lepo je tu zunaj.
Stopi za hip z mano ven,
pozabi na delo.
Poreden si.
Kaj za božjo voljo?
- Kaj pa je?
Vsemogočni je nekaj storil.
Upam, da ga nisem ranil,
ko sem stopil nanj.
Raje pokličiva policijo.
Ubogo dete.
Šel bom.
Očitno ga nekdo ni hotel.
Pridi, dete.
Queenie? Kje si?
Počakajte!
Pa ti skrbi zanje.
Pojdi zdaj.
Kmalu se vrnem.
Queenie,
spet se je ponečedila!
Jane, natoči ji kad!
In brigajte se zase, ga. Duprey.
Kmalu bo tudi vam ušIo.
Nekdo mi je ukradel ogrlico.
Takoj pridem, ga. Hollister.
Kar gor pojdite.
Grd si kot grešna duša,
a si vseeno božji otrok.
Queenie, Apple se noče
skopati brez tebe.
Ljubi bog.
Takoj pridem!
Tukaj me počakaj. Prav?
Sestra mi je dala to ogrlico.
Nikjer je ne najdem.
Nekdo mi jo je ukradel.
Tu jo imate. vidite?
Okoli svojega lepega belega vratu.
Zdaj pa se pomirite.
Je doktor Rose še tu?
- Ne vem.
Močno srce imate.
Le napora se izogibajte.
Upam, da bodo gospe ubogale.
Nekaj vam moram pokazati.
Lahko pridete?
Nisem še videl česa takega.
Slep je zaradi očesne mrene.
Ne vem, če sploh sliši.
Kosti je prizadel
hud artritis.
Koža ni več elastična
in udje so otrdeli.
Vse znake in bolezni ima,
a ne novorojenca,
temveč starca tik pred smrtjo.
Umira?
- Telo mu odpoveduje,
še preden je zaživel.
Od kod je prišel?
Sestrin otrok je iz Lafayetta.
Ponesrečilo se ji je.
Ubožec, usoda mu ni naklonjena.
Rodil se je bel.
Ustanove imamo
za take nezaželene otroke.
Tu ni prostora
za še ena lačna usta.
Za Nolanov sklad
so takšni domovi
kljub dobrim namenom
odvečna nadloga.
Rekli ste, da ne bo dolgo.
Queenie, nekaterim bitjem
ni usojeno preživeti.
Ta otrok je brez dvoma čudež.
A ne takšen,
kot si ga ponavadi želimo.
Posluh.
Prisluhnite!
Nekaj časa bomo imeli gosta.
Sestra je rodila,
a ne more skrbeti za otroka.
Ime mu je
Benjamin.
Benjamin.
Bolan je, zato bomo morali
dobro skrbeti zanj.
Deset otrok sem rodila.
Znam skrbeti zanje. Pokaži ga.
Ljubi bog.
Tak je kot moj pokojni soprog.
Prehitro se stara.
Dr. Rose pravi,
da mu ni ostalo veliko časa.
No, ni edini.
Smehlja se!
Hambert te pozdravlja.
Se ti je zmešalo?
Vem, da sama ne moreš
imeti otrok,
toda ne moreš ga kar obdržati.
Mogoče sploh ni čIovek.
G. Weathers, pridi nazaj.
Prosim.
ČIovek ne ve,
kaj mu je namenjeno.
Očitno sem našel dom.
Je to sploh res?
Čudovit glas imaš.
Mama, star žeton za tramvaj.
Ura pa je tekla in tekla.
Leto
za letom.
A nisem vedel,
da sem otrok.
Vsak dan isti drek.
Mislil sem,
da sem podoben ostalim.
Starec v zatonu življenja.
Reci mu, naj neha.
Ne tolci z vilico.
Z njo se ne igraš, ampak ješ.
In uporabi prtiček,
g. Benjamin.
Queenie!
Dečko!
Vedno sem bil radoveden.
Kaj se skriva više na ulici
ali za vogalom.
Daj ga!
Benjamin, nevarno je!
Pridi nazaj!
Pri miru bodi, otrok.
Rad sem jo imel.
Bila mi je mati.
Mama.
Mama.
Včasih se počutim drugače,
kot sem se dan prej.
Vsi se po svoje
počutimo drugače.
Vendar pa gremo v isto smer.
Le da vsak po svoji poti.
Tudi ti greš po svoji poti.
Mama, koliko bom še živel?
Hvaležen bodi za vsak dan.
Že tako živiš dlje,
kot naj bi.
Včasih sem moral
spati sam.
A me ni motilo.
Prisluškoval sem
dihanju hiše.
Spečim ljudem.
Počutil sem se varno.
V hiši je vladal red.
G. Winslow!
Vsako jutro ob pol šestih,
ne glede na vreme,
je upokojeni general Winslow
dvignil zastavo.
Ga. Sybil Wagner,
nekoč priznana operna pevka,
je pela Wagnerja.
Daj, srček.
Razmigati morava
te tvoje zobotrebce.
Da boš shodil in mi pomagal.
No, daj.
Večerja je bila vedno
točno ob pol šestih zvečer.
Melasa.
Melasa.
Melasa.
Pri petih sem se naučil brati.
Ded je bil kostumograf
slavnega igralca.
Vsako igro je prinesel domov,
da sem jo prebral.
"Prijazni čuvaji
moje starosti,
naj si umirajoči
Mortimer zdaj odpočije.
Kot mož, ki bi ga
zvezali na natezalnico,
tako je moje ude
utrudila ta ječa.
In sivi prameni,
glasniki smrti,
napovedujejo konec
Edmunda Mortimerja."
Mislil si,
da nič ne vem, kajne?
Ded je delal za igralca
Johna Wilkesa Bootha.
Abrahama Lincolna je ubil.
Nikoli ne veš,
kaj ti je namenjeno.
Mama me je ob sobotah zvečer
vozila v cerkev.
Benjamin!
Amen!
Kako ti lahko
pomagam, sestra?
Njeni organi so zmaličeni,
zato ne more roditi otrok.
Gospod, odpusti tej ženski
njene grehe,
da bo njena
maternica plodna.
Ven, prekleta bolezen!
Hvaljen Gospod!
Aleluja!
Kaj pa daje tega starca?
Vrag mu jezdi na hrbtu,
da bi ga spravil v prerani grob.
Ven, hudobec!
Ven, Belcebub!
Koliko si star?
Sedem, a sem videti starejši.
Bog te blagoslovi.
Sedem let je star.
Ta mož
ima srce polno optimizma.
In dušo polno vere!
V božjih očeh
smo vsi otroci!
Aleluja!
Spravili te bomo iz stola,
da boš hodil.
Je že dobro.
V imenu božje slave,
vstani!
- Ja.
Daj.
Hodi.
Daj, sinko.
Poskusi.
Bog ti bo pomagal naprej.
Temu starcu bo pomagal
hoditi brez bergel ali palice.
Pomagal ti bo, da boš hodil
z močjo vere in božjega navdiha!
To!
Amen!
Hodi!
- Daj.
Pustite ga.
Vstani, starec.
Vstani kot Lazar.
- Hvaljen bodi Bog!
Vstani, sem rekel!
Ja.
Daj!
Recite aleluja.
Aleluja!
Hodi.
Hodi! Ja.
To, Benjamin.
Če pomislim,
je bil to čudež.
A saj veste:
Bog da in Bog vzame.
Slava bogu na višavah!
Ljubi Jezus!
Veliko rojstnih dni je bilo.
Varčevali smo s svečami,
da jih ni zmanjkalo.
Veš, da ne maram praznovanj
in še manj torte.
Smrt je bila reden gost.
Ljudje so prihajali in odhajali.
Vedel si, ko nas je kdo zapustil,
saj se je hiša ovila v tišino.
S YBIL WAGNER, 1847 - 1925
PEVKA
Lepo je bilo odraščati tam.
Bil sem z ljudmi, ki so se
otresli skrbi iz mladosti.
Ukvarjali so se z vremenom
in temperaturo vode v kadi,
s sončnim zahodom.
Za vsakim, ki je umrl,
je prišel novi gost.
Petkrat sem bil poročen.
S prvo ženo so naju ujeli
kanibali iz sosednjega plemena.
Ljubi bog!
- Pobegnila sva čez reko.
Ker ni znala plavati,
so jo žal pojedli.
Strašno!
Druga žena je stopila
na kobro in umrla.
Poroka z mano
ji je prinesla smolo.
To je g. Oti,
znančev znanec.
Naslednje poletje...
- Pigmejec je.
...so nas zajeli bojevniki.
Pri Američanu so nas zamenjali
za prašiče, čevlje in pivo.
Menda nisi toliko star,
kot si videti. Vlečeš nas za nos.
Kaj pa je? Si dobil madžembe?
Kaj pa je to?
Gliste.
Mislim, da nimam glist.
Takšen pač sem.
Ste danes vzeli zdravilo?
- Ne.
Pridi, greva na mrzlo pijačo.
Pod blazino
sem našla tableto.
Ne smem iz hiše,
nevarno je.
Kdo to pravi?
Pridi, mali mož.
Zdravo, otroci.
Počakajte, prosim!
Nato sem živel v opičji kletki
v živalskem vrtu.
Prvi dan si me je
ogledalo tri tisoč ljudi.
Poglej.
PIGMEJEC V OPlČJI KLETKI
Kako je živeti v kletki?
Zoprno.
Toda opice...
Precej trikov znajo.
Metal sem kopje,
se ruval s Kowali.
Orangutanko.
Drugače so hoteli, da pritečem
k rešetkam in kažem zobe.
Kaj si storil potem?
Odšel sem in se potikal
tu in tam. Pohajkoval.
Si bil čisto sam?
Večino časa si sam.
Tako je, če si drugačen,
tako kot midva.
Zaupal ti bom skrivnost.
Debeli, suhi, visoki,
beli ljudje
so prav tako sami.
Le da jih je na smrt strah.
Razmišljam o reki,
kjer sem odraščal.
Lepo bi bilo spet sedeti
na njenem bregu.
Pridi, zmenek imam.
Tu je moj pritlikavček.
Si pripravljen, srček?
Vedno, vedno.
Filamena, g. Benjamin.
Me veseli, gospod.
- Enako, gospa.
Saj boš znal sam domov, ne?
Do Napoleonove pojdi
s tramvajem.
Hej!
Za božjo voljo, kje si bil?
Hitro noter!
Dihati nisem mogla!
Kako me je skrbelo zate!
To je bil najlepši dan
v mojem življenju.
Kako diha?
- Plitko.
Menda bo v nekaj urah tu,
zato moram odpeljati
otroka k sestri.
Pravijo,
da je v bolnišnici varno.
Sestre so tu.
Ste dobro?
Ja, berem.
Čez kakšno uro bom nazaj.
Je bil kdo tu?
Dorothy je odšla.
Nadaljuj.
"Ob sobotah so hodile
na obisk družine."
Bil je zahvalni dan
leta 1930.
Srečal sem osebo,
ki mi je spremenila življenje.
No, Benjamin.
Reči moram,
da si videti nadvse mladosten.
Pozdravljeni, ga. Fuller.
Ena palica,
hrbet raven kot puščica.
Kakšen eliksir pa piješ?
Hvala.
Babica, poglej me!
To pa je izjemno.
Pridi sem.
To je moja vnukinja Daisy.
To pa je gospod...
Benjamin, žal ne poznam
tvojega priimka.
Benjamin bo v redu.
Nikoli nisem pozabil
njenih modrih oči.
Dragi moji,
večerja je na mizi.
Hvala za zdravje in hrano,
za prijatelje
in vse božje darove.
Amen.
Okusno je videti.
Veš, da purani niso prave ptice?
Zakaj ne?
Med fazane sodijo
in skoraj ne morejo leteti.
Žalostno, ne?
Ptica, ki ne more leteti.
Jaz pa imam rad take ptice.
Ker so nadvse okusne.
Strašno.
Nekaj vam moram povedati,
ko se že zahvaljujemo za darove.
Čudež se je zgodil.
Gospod je uslišal mojo molitev.
Kako je uslišal
njeno molitev?
Hvala.
Otroka bo dobila, tepček.
Tako je rekla mama,
ko naj bi dobila bratca.
Vendar ni dolgo živel,
ker ni mogel dihati.
"...popoldne, ko je dobil
svoje krasne zadnje tace,
tako kot je obljubil
veliki bog Nguong."
Vidita, da je ura pet,
ker kaže tako
Nguongova ura.
Ni čudovito?
Še enkrat preberi.
- Ja, še enkrat, prosim.
Prav, potem pa morata
v posteljo.
Obljubim.
"Stari kenguru..."
Spiš?
Kdo je to?
Jaz sem, Daisy.
Zdravo.
Pridi.
Kam pa greva?
Pridi.
Sem.
Prižgi jo.
Ne smem
se igrati z vžigalicami.
Ne bodi strahopetec.
Prižgi jo.
Povem ti skrivnost,
če mi jo boš tudi ti.
Prav.
Videla sem mamo,
kako se je poljubljala z moškim.
Rdeča lica je dobila.
Ti si na vrsti.
Nisem tako star,
kot je videti.
Saj sem vedela.
Ne zdiš se star.
Tako kot moja babica.
- Saj nisem.
Si bolan?
Slišal sem šepetati
mamo in Tizzyja.
Rekla sta, da bom kmalu umrl,
ampak mogoče pa ne bom.
Čuden si.
Drugačen od vseh,
kar sem jih srečala.
Smem?
Prav.
Kaj počneta tam spodaj?
Takoj zlezi ven
in nazaj v posteljo!
Čez polnoč je!
Ne smeta se igrati skupaj.
Prav.
Zdaj pa pojdi v posteljo.
Premlada si, da bi se
ponoči sama potepala okoli.
Tebe pa je lahko sram.
Drugačen otrok si.
Odrasel.
Srček, ljudje ne bodo razumeli,
da si drugačen.
Kaj je narobe z mano?
Pridi sem.
Bog še ni povedal vsega.
Zdaj pa zlezi v posteljo
in bodi priden.
Hitro pomoli.
Sem ti povedal, da me je
sedemkrat zadela strela?
Enkrat, ko sem popravljal streho.
Enkrat, ko sem šel
čez cesto po pošto.
Nisem pozabil njenih...
"...modrih oči."
Mama?
Si razumela, da se je Benjamin
zaljubil vate na prvi pogled?
Le redkim se to zgodi.
Naj berem dalje?
Nekaj je prečrtal.
Ko se je rodil otrok,
se je marsikaj spremenilo.
Otroci so se rojevali,
ljudje umirali.
Veliko ljudi je šlo
skozi staro hišo.
Poslovit sem se prišel.
Odhajam.
Odhajaš?
Kam pa?
Ne vem še,
a ti bom
poslal razglednico.
Kaj pa tvoja prijateljica,
tista visoka?
Nisva več prijatelja.
Tako je včasih z visokimi ljudmi.
Torej...
Zbogom.
Tisto leto sem bil
veliko sam.
Zdravo?
Zdravo.
- Danes se selim sem.
Dobrodošli.
Pričakujemo vas.
Pokaži ji sobo
gospe Rousseau.
Žal psom ne dovolimo v hišo.
Stara je kot zemlja.
In skoraj slepa.
Ne bo več dolgo živela.
Prav, če le ne bo v napoto.
Kar za mano.
Naj se še toliko trudim,
se ne spomnim imena.
Ga. Lawson ali Hartford.
Ali pa Maple.
Zanimivo, kako včasih tisti,
ki se jih ne spomnimo,
naredijo na nas
najgloblji vtis.
Spomnim se,
da je nosila diamante.
In vedno se je lepo oblačila,
kot da gre ven.
Čeprav ni šla nikoli
in je tudi nihče ni obiskal.
Učila me je igrati klavir.
Ne gre za tehniko.
Pomemben je občutek,
ko igraš.
Poskusi tole.
ČIovek se kar preda glasbi.
Precej sprememb je bilo.
Opaznih in neopaznih.
Na vseh mogočih mestih
so mi začele rasti dlake.
In še druge reči.
Kar dobro sem se počutil.
Ljubica, boli.
Takoj bom poklicala sestro.
Poglejte ta vrtinec.
Za ogromen orkan gre.
Za počasen orkan
z močnimi vetrovi...
Je slabo?
Nihče ne ve,
ali je pametno ostati ali ne.
Jaz bom počakala, da mine.
Tako, zdaj vam bo odleglo.
Ste se uspeli posloviti?
Oče je čakal več ur
na mojega brata.
Ni mogel umreti
brez slovesa.
Prijetna ženska se zdi.
Nisem preživela
toliko časa z njo, kot bi...
Pomoč potrebujem.
- Oprostite.
Seveda.
"Queenie je dovolila, da sem
šel na obrežje..."
Kjer sem opazoval barke.
To so bili težki časi.
Sem ti povedal, da me je
sedemkrat udarila strela?
Enkrat, ko sem
pasel krave.
Četrti mornar
se ni prikazal.
Bi rad kdo zaslužil
dva dolarja za dan dela?
Kaj pa je?
Noče nihče pošteno delati
za pošteno plačilo?
- Ker ne plača.
Nihče noče dela?
Jaz ga hočem.
Si navajen zibanja, starec?
Mislim, da.
Zame je to dovolj.
Spravi se na palubo,
pa bomo kmalu videli.
Bil sem srečen
kot še nikoli.
Prostovoljca rabim!
Vse bi počel.
Ja, kapitan!
Postrgaj ptičji drek!
Takoj.
In še plačali so mi tisto,
kar bi počel tudi zastonj.
To je bil kapitan
Mike Clark.
Od sedmega leta
je delal na vlačilcu.
Loti se dela.
Pridi sem.
Se še vedno
spraviš pokonci?
Vsako jutro.
Stari drog?
Dolg in trd?
Pa že.
Kdaj si bil
nazadnje z žensko?
Nikoli.
- Nikoli?
Ne da bi vedel.
Počakaj malo.
Hočeš reči,
da živiš že ne vem koliko let,
pa še nisi bil z žensko?
Presneto, česa tako
žalostnega pa še ne.
Nikoli?
Ne.
Ljuba duša,
potem pa greš z mano.
S čim se je ukvarjal tvoj oče?
Nisem ga poznal.
Srečnež.
Očetje te samo zatirajo.
Na očetovi barki sem delal
po dve izmeni na dan.
Prasec zavaljeni.
Vlačilni Irec
so mu rekli.
Končno sem zbral pogum
in mu povedal:
"Nočem biti vse življenje
na vlačilcu.
Razumeš?"
Nočeš biti vse življenje
na vlačilcu.
Seveda!
Tako je!
Veš, kaj je odvrnil oče?
Rekel je:
"Kaj si pa misliš, da si?
Kaj pa misliš,
da lahko delaš?"
In sem mu povedal.
"Če me že vprašaš,
rad bi bil umetnik."
Smejal se je.
"Umetnik?
Bog je hotel,
da delaš na vlačilcu, kot jaz.
In tako tudi bo."
A sem postal umetnik.
Tetovaž!
Čisto vse sem si naredil sam.
Odreti me moraš,
če mi hočeš vzeti mojo umetnost.
Ko bom umrl,
mu bom poslal roko.
Tole.
Ne dovoli,
da ti kdo ukazuje.
Delaj, kar ti je namenjeno.
Meni je namenjeno,
da sem umetnik.
Ampak saj si
kapitan vlačilca.
Kapitan Mike?
Pripravljeni sva na vaju.
Pojdiva, stari.
Zdaj boš izgubil svoj krancelj.
Zdravo, ljubice.
Hej, kapitan.
Zdravo.
Gabi se mi.
Ta že ni zame.
Kako si nocoj, dedek?
Take noči ne pozabiš.
Kaj ti je? Si *** Tracy?
Oddahniti si moram.
Še enkrat.
Hvala.
- Hvala tebi. Lep večer ti želim.
Boš jutri tu?
- Vsak dan, razen nedelje.
Tako sem spoznal
vrednost denarja.
Lahko noč.
Pridi še kdaj.
Kaj si lahko kupiš z njim.
Slabo vreme je.
Te lahko kam peljem?
Res prijazno od vas, gospod.
Thomas sem.
Thomas Button.
Jaz pa sem Benjamin.
- Benjamin.
Me veseli.
Bi šel kam na pijačo?
Prav.
Dober večer, g. Button.
Kaj želita?
Enako kot on.
Sazerac za oba.
Z viskijem, ne vinjakom.
Ne piješ, ne?
Nocoj je marsikaj prvič.
- Kako?
Tudi v bordelu
še nisem bil prej.
Zanimiva izkušnja.
- Nedvomno.
Za vse je enkrat čas.
- Res je.
Pijača.
Nočem biti nevljuden,
toda ali te bolijo roke?
Rodil sem se
z neko boleznijo.
Kakšno boleznijo?
Rodil sem se star.
Žal mi je.
- Zakaj?
Nič ni narobe s starostjo.
Žena mi je umrla
že pred leti.
Žal mi je.
Umrla je ob porodu.
Na otroke.
Na matere.
S čim se ukvarjate,
g. Button?
Z gumbi. Buttonovi gumbi.
Vse gumbe izdelujemo.
Naš največji tekmec je Goodrich
s svojimi vražjimi zadrgami.
Bi še kaj spila?
Še enega za na pot?
Le če bom smel plačati.
S čim pa se ukvarjaš ti?
Na vlačilcu delam.
Užival sem v pogovoru s tabo.
Jaz pa v pitju z vami.
Benjamin?
Bi te lahko tu in tam obiskal?
Kadar koli.
Lahko noč, g. Button.
Lahko noč, Benjamin.
Pelji.
Kje si bil?
Nič.
Neke ljudi sem spoznal.
Poslušali smo glasbo.
Ljubi bog!
Odraščanje je hecna reč.
Preseneti te.
Človeka nenadoma
zamenja nekdo drug.
Ni bila več prekla.
Benjamin, pridi!
Prav.
Užival sem v koncih tedna,
ko je prespala pri babici.
Daisy.
Daisy.
Ti nekaj pokažem?
A ne smeš nikomur povedati.
Obleci se, zadaj te počakam.
Pridi.
Znaš plavati?
Znam vse, kar znaš ti.
Obleci tole.
Pohiteti morava.
Je bolan?
Kapitan?
Kapitan Mike?
Dobro jutro.
Naju peljete ven?
Veš, kateri dan je?
Nedelja?
Veš, kaj to pomeni?
Da sem bil sinoči pijan.
Vsako noč ste pijani.
Je to dekle?
Prijateljica.
Rad bi ji pokazal reko.
Ne smem hoditi
na izlete s civilisti.
Ob dovoljenje sem lahko.
Kaj še čakaš?
Popravili so jo,
poškodovano revo.
Zdaj pa leti.
Hej, mornar!
Rada bi šla z njimi.
Si kaj rekla, mama?
Vedno huje postaja.
Mama, me slišiš?
Čas je spolzel iz mene.
"Stvari so se
hitro spreminjale."
Ne vem, kako je mogoče,
a očitno imaš več las.
Kaj, če bi vam rekel,
da se ne staram,
temveč da postajam
vedno mlajši?
No, ja.
Hudo bi mi bilo zate,
ker bodo vsi ljubljeni
pomrli pred tabo.
To je strašna odgovornost.
Nikoli prej nisem tako
razmišljal o življenju in smrti.
Benjamin, namenjeno
nam je izgubiti ljubljene.
Drugače ne bi vedeli,
koliko nam pomenijo.
Nekega jesenskega dne je na
vrata potrkala stara znanka.
Greste z mano v trgovino?
Naučila me je igrati klavir.
Amen.
In naučila me je tudi,
kaj pomeni pogrešati.
Pridi.
Šel sem v bordel.
Spil sem prvo pijačo.
Se poslovil od prijatelja
in pokopal prijateljico.
Leta 1936, proti koncu
svojega 17. leta življenja
sem pobral svoje reči
in se poslovil.
Zbogom, Benjamin.
Vedel sem, kakšno je življenje
in da jih verjetno ne bom več videl.
Zbogom, g. Benjamin.
Vso srečo, sinko.
- Hvala.
Rad te imam, mama.
- Tudi jaz te imam rada.
Vsak večer pomoli, prav?
Pazi nase.
Benjamin!
Kam pa greš?
Na morje.
Poslal ti bom razglednico.
Od vsepovsod.
Piši mi od vsepovsod.
Si predstavljaš?
Poslal mi je razglednico
od vsepovsod,
kamor je šel.
Kjer koli je delal.
Z Nove Fundlandije,
iz Baffinovega zaliva.
Iz Glasgowa, Liverpoola,
Narvika.
Šel je s kapitanom Mikom.
Kapitan Mike je
podpisal pogodbo
z reševalno službo
bratov Moran.
Stara barka je dobila
dizelski motor in nov vitel.
Šli smo okoli Floride
in ob atlantski obali.
Zdaj nas je bilo sedem.
Midva s kapitanom Mikom,
Piškotek, Prentiss Mayes
iz Wilmingtona,
dvojčka Brody, Rick in Vic,
ki sta se na morju razumela,
na kopnem pa se
nista mogla prenašati.
Vsaka osma ladja
se ne vrne v pristanišče.
John Čemernež,
ki mu je ime res ustrezalo.
Vse mornarje vzame morje.
Iz Belvederja v Južni Dakoti.
In lepi Curtis iz Ashevilla
v Severni Dakoti.
Z nikomer ni spregovoril besede,
razen s seboj.
Ves ta čas sem mu pisala.
Povedala sem, da so me
povabili na avdicijo v New York
za Ameriško baletno šolo.
Ostani.
Hvala, hvala.
Lahko ostaneš.
Vendar so me določili
v baletni zbor.
Še ena plešoča ciganka.
Benjamin!
Kako je mogoče,
da ko si prišel,
nisi bil večji od priveznika
in z eno nogo že v grobu,
zdaj pa ali pijem
veliko več, kot se mi zdi,
ali pa si mlajši.
V čem je tvoja skrivnost?
No ja, kapitan,
res veliko piješ.
Nastanili smo se v majhnem hotelu
z velikim imenom: "Zimska palača."
Nimate pojma.
Kolibri ni navaden ptič.
Srce mu bije
s 1200 utripi na minuto.
80-krat na sekundo
zamahne s krili.
Če ne bi mogel mahati s krili,
bi poginil v desetih sekundah.
To ni navaden ptič.
Ampak klinčev čudež.
Na filmu so upočasnili
njegova krila
in veste,
kaj so videli?
S konicami dela takole.
Veste, kakšen matematični
simbol je osmica?
Za neskončnost.
Za neskončnost.
Čisto vsi,
ne glede na razlike,
ne glede na jezik
ali barvo kože,
so imeli nekaj skupnega:
vsak večer so bili pijani.
Tretje, prosim.
Prosim, počakajte naju.
Najlepša hvala.
Dober večer.
Elizabeth Abbott je bila.
Ni bila lepa.
Prazen obraz je imela.
Meni pa se je zdela
lepa kot slika.
Kaj gledate?
Če vas zanima, imava dogovor,
da ne greva spat trezna.
Kajne, dragi?
- Kakor rečeš, draga.
Njen mož je bil
Walter Abbott.
Bil je glavni poslanik britanske
trgovske misije v Murmansku
in tudi vohun.
Draga.
- Hvala, dragi.
Ključ, draga.
- Takoj.
Peta se mi je odlomila.
Drugače nimam navade
hoditi bosa.
Dnevi so se vlekli.
Noči pa še bolj.
Neke noči nisem mogel spati.
Oprostite.
Nisem mogel spati.
Čaj bom skuhal.
Bi ga tudi vi?
Ne, hvala.
Z mlekom ali medom?
Z medom, prosim.
Upam, da imate radi muhe v medu.
Morda pa ne.
Naj se še malo namaka.
Namaka?
- V vodi.
Reči hočem, da imamo
recept za kuhanje čaja.
Tam, od koder sem jaz,
je pomembno le, da je vroč.
Seveda.
Pomorščak ste.
- Mornar.
Nočem biti nevljudna,
a vas moram vprašati.
Niste malce stari
za delo na barki?
Nimajo starostne omejitve,
samo da lahko delaš.
In daje vas nespečnost?
Nisem mislil, da me.
Ponavadi spim kot dojenček.
Nekaj mi ne da spati.
Moj oče je bil pri 80-ih
tako prepričan,
da bo umrl v spanju,
da se je omejil le
na popoldanski dremež.
Odločil se je
preslepiti smrt.
Pa je?
- Če je kaj?
Umrl v spanju?
Umrl je v svojem
najljubšem naslonjaču
med poslušanjem
najljubše radijske oddaje.
Očitno je nekaj slutil.
Mož je poslanik trgovske misije.
14 mesecev sva že tu.
Ljubi bog.
- Šla naj bi v Peking,
a se očitno ni obneslo.
Ste bili na Daljnem vzhodu?
Ne, dejansko nisem bil nikjer.
Mislim razen v pristaniščih.
In od kod ste?
Iz New Orleansa v Louisiani.
Nisem vedela,
da je še kje kakšen.
Pripovedovala je o krajih,
kjer je bila, kaj je videla.
Pogovarjala sva se do zore.
Vrnila sva se vsak v svojo sobo
in k svojemu življenju.
Toda vsako noč
sva se dobila v veži.
Hotel je ponoči čaroben.
Miš teka sem in tja.
Radiator piska.
Zavese migajo.
Pomirja,
celo tolaži te misel,
da tvoji ljubljeni
spijo v postelji,
kjer se jim ne more
zgoditi nič hudega.
Z Elizabeth
sva pozabila na čas
do tik pred zoro.
Mislim, da dajem napačen vtis.
Kako?
Poročene ženske
ponavadi ne posedajo
sredi noči
po hotelih s tujci.
Ne bi vedel,
kaj počnejo poročene ženske.
Lahko noč.
Murmansk.
"Spoznal sem nekoga
in se zaljubil."
Mama?
To je bilo pred 60 leti.
Si ga ljubila?
Kaj pa ve dekle o ljubezni?
No, ja.
Nisem oblečen.
Takšen si čudovit.
V Murmansku ne trati
časa z vinom in sirom,
saj nista nič posebnega.
Kaviar in ***
pa sta čudovita
in v obilju.
Torej...
Poskusi.
Ne pojej vsega naenkrat.
Kajti potem
ni pravega užitka.
Zdaj pa srkni malce vodke,
dokler ga imaš še v ustih.
Nisi imel veliko žensk, kajne?
Ne ob nedeljah.
In tudi kaviarja nisi poskusil?
Nisem.
Ko sem imela 19 let,
sem skušala postati prva ženska,
ki bi preplavala Rokavski preliv.
Res?
Toda tok je bil
tistega dne premočan.
Za vsak zamah
me je odneslo dva nazaj.
32 ur sem bila v vodi.
Ko sem bila tri kilometre
od Calaisa,
je začelo deževati.
Tako, ja!
Kar naprej!
In ko nisem mogla več naprej,
sem se ustavila.
Ustavila sem se.
Vsi so me vprašali,
ali bom še poskusila.
Le zakaj ne bi?
A nisem.
Pravzaprav nisem po tem
nič več storila v življenju.
Raskave roke imaš.
Čutim veter na tvojem licu.
Bojim se, da moram nazaj.
Takrat me je prvič
poljubila kakšna ženska.
In tega ne pozabiš nikoli.
Na zdravje.
- Ob tebi se počutim mlajši.
Tudi jaz se ob tebi počutim mlajša.
Ko bi le res bila.
Marsikaj bi spremenila.
Popravila bi vse svoje napake.
Kakšne napake?
Ves čas sem čakala.
Upala sem, da bom nekako
spremenila svoj položaj.
Kaj ukrenila.
Kakšna potrata.
Ki je ne nadomestiš.
Izgubljeni čas.
Če se bova spustila v razmerje,
me čez dan ne smeš pogledati.
In pred zoro se bova ločila.
In nikoli si ne bova rekla,
da se ljubiva.
To so pravila.
Te zebe?
- Premražen sem.
Res si ves premražen.
Jaz pa postopam v tem krznu.
Kako sem sebična!
Bila je prva ženska,
ki me je ljubila.
Naj kaj preskočim?
Ne, vesela sem,
da ga je nekdo grel.
"Komaj sem čakal,
da jo bom spet videl."
Vsako noč sva se dobila.
Vedno v isti sobi.
A vsakič se je zdelo
novo in drugače.
Pridi sem.
Elizabeth.
Lahko noč.
Do tiste noči.
Včeraj, 7. decembra 1941,
tega zloglasnega dne...
Sestanek glede vaše prihodnosti.
In morda še več.
Sprememba načrtov, fantje.
Kot veste, ali pa ne,
so Japonci
bombardirali Pearl Harbor.
Roosevelt nas je prosil,
naj opravimo svojo nalogo.
Chelsea bo služila
v mornarici Združenih držav.
Popravljala bo in reševala.
Če kdo noče v vojno,
naj pove zdaj.
Ko boste stopili na barko,
boste v mornarici.
Mike, hotel sem se
pogovoriti s teboj.
Ženi slabo kaže.
Še zadnjič bi jo rad videl.
Lahko greš domov, če želiš,
g. Mayes.
Kdo bo potem kuhal?
Največkrat je vzrok za smrt mornarjev
zastrupitev s hrano.
Sledi pa neprimerna varovalna oprema.
Jaz lahko kuham.
Vse življenje to počnem.
Kaj pa vem.
Malce muhast si za vojno.
Pa kaj.
Vsakega vzamem, ki se hoče
lotiti Japoncev in švabov.
Pripravite svoje stvari.
V vojno gremo, gospodje.
Pustila je sporočilo.
Napisala je:
"Lepo, da sem te spoznala."
To je bilo vse.
Takšne vojne ni pričakoval nihče.
Vlekli smo uničene ladje,
dejansko kupe železja.
Če je bila res vojna,
je mi nismo videli.
Določili so nam moža.
Topničar je imel rad mornarico.
Predvsem pa je ljubil Ameriko.
Ni je takšne dežele na svetu.
Ko rečeš Amerika...
To je bil Dennis Smith,
čistokrvni Čeroki.
...rečeš svoboda.
Njegovi so bili Američani
že več kot 500 let.
Ti mirovniki.
Ne bodo se borili
zaradi vesti.
Kje bi bili,
če bi se vsak odločil
ravnati po svoji vesti.
Utihni že.
Hej!
Opazoval sem te.
Zanesljiv se mi zdiš.
Če se mi kaj zgodi,
pošlji tole moji ženi.
Dal mi je vso svojo plačo.
Niti ficka ni porabil.
Naj moja družina ve,
da sem mislil nanje.
Vsi na palubo!
Spravite gor svoje lene zadnjice!
Vojna nas je končno našla.
Ustavi!
Lepi, primi reflektor.
Torpedo je razčesnil
transportno ladjo s 1300 možmi.
Prvi smo prišli k njej.
Ugasni motor!
Ustavi!
Samo nas se je slišalo.
Fantje!
Podmornica!
Teh klincev pa res
ne moremo prehiteti.
Na bojne položaje!
Hvala, topničar.
Kaj je?
Je ta zadnji?
Kapitan!
Razstrelili so mojo sliko.
Daj mi roko.
Vse bo v redu, kapitan.
Lepo mesto v nebesih te čaka.
Lepo mesto.
Lahko si jezen kot pes na to,
kar se dogaja.
Lahko kolneš,
preklinjaš usodo,
a ko pride konec,
moraš pozabiti.
Kapitan?
Tistega dne je umrlo 1328 mož.
Poslovil sem se od Čerokija
Dennisa Smitha,
Johna Čemerneža,
ki je vedel, da bo umrl.
Ženi Lepega Curtisa
sem poslal denar.
Poslovil sem se od dvojčka
Vica Brodyja.
In od Mika Clarka,
kapitana vlačilca Chelsea.
Poslovil sem se tudi od drugih,
ki so imeli svoje sanje;
ki so želeli postati zavarovalniški
agenti ali zdravniki,
odvetniki ali pa indijanski poglavarji.
Tega ne moreš popraviti.
Tu se smrt ni zdela naravna.
Ne prej ne pozneje
nisem tako daleč na morju
videl kolibrija.
Maja 1945,
ko sem imel 26 let,
sem se vrnil domov.
Sem že.
Že grem.
Sem že.
- Že grem, ga. Alfalina.
Queenie?
- Ja.
Ljubi Jezus!
Doma si!
Vrnil si se!
Naj si te ogledam.
- Kdo je to?
To je tvoj brat Benjamin.
- Nisem vedela, da je moj brat.
Še marsičesa ne veš, otrok.
Pometi do konca.
Umij si roke
in pripravi mizo.
Obrni se.
Tak si, kot bi se znova rodil.
Mlajši kot pomlad.
Tisti duhovnik ti je najbrž dal
še eno življenje.
Ko sem te prvič videla,
sem vedela, da si poseben.
Veš, kaj?
Kolena me bolijo,
ker sem vsak večer
molila h Gospodu.
Rekla sem:
"Bog, naj se varno vrne domov."
Se spomniš, kaj sem ti rekla?
Da ne veš,
kaj ti je namenjeno.
Tako je. Sedi.
Si se naučil česa koristnega?
Marsikaj sem videl.
Tudi bolečino.
Pa veselje?
Seveda sem.
- To hočem slišati.
Poglej se.
Kje je Tizzy?
O, srček.
G. Weathers je lanskega aprila
umrl v spanju.
Žal mi je, mama.
- Nič ne skrbi.
Zdaj jih je ostalo le še par.
In še ti so novi.
Tudi ti čakajo svoj čas,
tako kot mi vsi.
Vesela sem, da si se vrnil.
Poiskati ti moramo ženo
in novo službo.
Pomagaj mi pripraviti mizo.
Benjamin.
Čas zapravljaš.
Gluha je.
Spal boš v sobi ge. DeSeroux.
Prevelik si,
da bi si delil sobo.
Vrnitev domov je hecna.
Vse je videti isto, diši isto,
zdi se isto.
Sem ti že povedal,
da me je sedemkrat udarila strela?
Enkrat, ko sem sedel v avtu
in se brigal zase.
Nato ugotoviš,
da si se spremenil ti.
Nekega dopoldneva,
kmalu po moji vrnitvi...
Hvala.
Zdravo.
Oprostite, je Queenie tu?
Daisy?
Jaz sem, Benjamin.
Benjamin?
Ljubi bog.
Seveda si ti!
Benjamin.
Kako si?
Dolgo te nisem videla.
Vse bi rada vedela.
Kdaj si se vrnil?
Pred nekaj tedni.
- S Queenie sem govorila.
Rekla je, da si bil v vojni,
nekje na morju.
Skrbelo nas je zate.
- Dobro sem.
Poglej se, no.
Čudovita si.
Nehal si mi pisati.
"Ko sem odhajal,
je bila še deklica.
Zamenjala pa jo je ženska.
Najlepša ženska,
kar sem jih kdaj videl."
Lepa.
"Najlepša."
Se spomniš babice Fuller?
- Ja.
Umrla je.
Slišal sem.
Žal mi je.
Ne morem verjeti, da sva tukaj.
To je usoda.
Kako že rečejo?
Kizmet.
Veš za Edgarja Cayceja,
jasnovidca?
Mislim, da ne.
Pravi, da je vse v naprej določeno,
sama pa imam raje usodo.
Ne vem, kaj je,
a sem vesel, da se je zgodilo.
Si bil na Manhattnu?
Tam čez reko živim.
Če stopim na posteljo,
vidim nebotičnik Empire State.
Kaj pa ti? Kje si bil?
Vse mi povej.
Nazadnje si mi pisal iz Rusije.
Od nekdaj si želim
obiskati Rusijo.
Je res tako hladno, kot pravijo?
Še dvakrat bolj.
Ljubi bog.
Vedno smo pravili,
da si drugačen.
Ampak očitno si res.
Pisal si,
da si spoznal žensko.
Se je obneslo?
ŠIo je svojo pot.
Se spomniš tega?
"To je slika starega kenguruja
ob petih popoldne."
Bi šla na večerjo z mano?
Sem povedala,
da sem plesala za Balanchina?
Slaven koreograf.
Rekel je, da imam čudovito držo.
Nekoč je na vaji
padla plesalka.
In to je vključil v delo.
Si predstavljaš?
Sredi klasičnega baleta
plesalka namerno pade.
Zdaj imamo povsem nov slog.
Abstrakten.
Ni edini koreograf.
Lincoln Kirstein
in Lucia Chase.
In seveda Agnes de Mille.
Pomedla je s starimi rečmi,
z ravno držo in podobnim.
Bistvo ni v obliki plesa,
temveč v občutkih plesalca.
Pripovedovala mi je o novem svetu.
O imenih,
ki mi niso pomenila nič.
Nisem si kaj dosti zapomnil.
Novo in sodobno.
Ameriško.
Razumejo našo silo in telo.
Ojoj, ves čas samo govorim.
Uživam v poslušanju.
Nisem vedel, da kadiš.
Dovolj sem stara.
Za marsikaj sem dovolj stara.
V New Yorku smo vso noč pokonci.
Opazujemo sonce,
ki vzhaja *** skladišči.
Vedno se kaj dogaja.
Jutri se moram vrniti.
Tako kmalu.
- Rada bi ostala.
Plesalci ne potrebujemo več
kostumov in scenografije.
Predstavljam si,
kako plešem popolnoma gola.
Si bral D. H. Lawrencea?
Njegove knjige so prepovedali.
Besede so kot ljubljenje.
V našem poslu
si moramo zaupati.
Spolnost
je njegov del.
Veliko plesalk je lezbijk.
Neka ženska
je želela spati z mano.
Te to kaj moti?
Kaj?
Ker je hotela spati z mano.
Privlačna ženska si.
Rekel bi,
da si želi večina spati s tabo.
Vrniva se v hišo.
Lahko pa najameva sobo.
Lahko razgrneva suknjič.
Kaj pa vem, Daisy.
Saj ne, da ne bi rad kaj počel.
A bi te najbrž razočaral.
Benjamin, saj sem že bila
s starejšimi moškimi.
Zjutraj se vračaš v New York.
S prijatelji bi morala biti.
Samo enkrat si mlada.
- Dovolj sem stara.
Daisy, ne nocoj.
Lahko greva poslušat glasbo.
Naše življenje oblikujejo priložnosti.
Tudi tiste, ki jih zamudimo.
Čeden je bil.
Ugleden.
Pravijo, da nas bo orkan zgrešil.
Krasno.
- Ostala bom pod odejo z mamo.
Pravi, da ne bo...
Benjamin?
"Stvari so se zame spremenile."
Vedno manj sem imel sivih las
in rasli so kot plevel.
Imel sem močnejši voh
in ostrejši sluh.
Lahko sem hodil
dlje in hitreje.
Medtem ko so se drugi starali,
sem sam postajal mlajši.
In sam.
Naprej.
Benjamin.
Se me spomniš?
- Seveda, g. Button.
Kaj se vam je zgodilo?
Noga se mi je vnela.
Dobrodošel doma, prijatelj.
Vidim, da še vedno pijete
sazerac z viskijem.
Navada.
Še vedno obiskujete hišo
na ulici Bourbon?
Že dolgo ne.
Zanimivi časi so.
Od 40000 gumbov na dan
smo prišli do pol milijona.
Desetkrat več delavcev imamo.
Delamo dan in noč.
Sramota.
Vojna je koristila
proizvajalcem gumbov.
Veš,
bolan sem.
Ne vem, koliko časa še bom.
Žal mi je, g. Button.
Ne...
Nimam družbe.
Zase se držim.
Kadar bi lahko,
bi rad užival v tvoji družbi.
Potrudil se bom.
Benjamin, se spoznaš kaj na gumbe?
Družina ima v lasti tovarno
že 124 let.
Ded je bil krojač.
V Richmondu je imel krojaštvo.
Po državljanski vojni
se je preselil v New Orleans,
kjer je začel oče
izdelovati lastne gumbe.
Z njegovo pomočjo
je krojaštvo zraslo v tole.
Sam pa ne znam
narediti niti šiva.
Res zanimivo.
Dobro ste se znašli.
Kako vam lahko pomagam,
g. Button?
Benjamin,
moj sin si.
Žal mi je,
da ti nisem povedal prej.
Rodil si se na večer,
ko se je končala Velika vojna.
Tvoja mati je umrla pri porodu.
Mislil sem, da si pošast.
Tvoji materi sem obljubil,
da bom poskrbel zate.
Ne bi te smel zapustiti.
Moja mati?
Pri koči na jezeru Pontchartrain.
Kot deček sem se rad zbujal prvi,
stekel k jezeru
in opazoval, kako se je delal dan.
Zdelo se je, kot bi bil edini na svetu.
Na prvi pogled sem se zaljubil vanjo.
Materi je bilo ime Caroline Murphy.
V dedovi kuhinji je delala.
Iz Dublina je bila.
Leta 1903 se je z brati in sestrami
preselila
v New Orleans.
Izmišljeval sem si izgovore,
da sem hodil v kuhinjo
in sem jo gledal.
25. april 1918,
moj najsrečnejši dan.
Dan, ko sem se poročil
s tvojo materjo.
Zakaj mi nisi povedal?
Nameravam ti vse zapustiti.
Iti moram.
- Kam?
Domov.
Kaj si pa misli?
Da se kar tako prikaže,
pa bo vse v redu?
In naj bi bili prijatelji?
Ampak ne bo tako, kot pričakuje.
Bog mi je priča, da ne bo tako.
Našla sem te z 18 dolarji.
Z 18 ušivimi dolarji
in z umazano plenico.
Lahko noč, mama.
Lahko noč, srček.
Sem ti že povedal,
da me je sedemkrat zadela strela?
Enkrat, ko sem sprehajal psa ob cesti.
Na eno oko sem slep,
komaj slišim.
Trzam in tresem se.
Vedno pozabim, kaj govorim.
A veš, kaj?
Bog me nenehno opominja,
da sem srečen, ker sem živ.
Nevihta se bliža.
Po stopnicah, prva spalnica.
Zbudi se.
Obleci se.
Vstani.
Hvala.
Lahko si jezen kot pes na to,
kar se dogaja.
Lahko kolneš, preklinjaš usodo.
A ko pride konec,
moraš vse pozabiti.
Lep pogreb je.
Pokopan bo ob tvoji materi.
Ti si moja mama.
Moj srček.
Nisem še videl New Yorka.
Oprostite, Daisyjin prijatelj sem.
Kar semle.
Daisy ima obisk.
Daisy?
- Ja?
Garderobo potrebujemo.
Me kdo išče?
Benjamin.
- Zdravo.
Kaj pa ti tu?
Obiskat sem te prišel.
Če boš imela kaj časa zame.
Škoda, da nisi poklical.
Presenetil si me.
Lahko jih vržeš proč.
- Ne.
Hvala, lepe so.
Nisem mogel odvrniti pogleda od tebe.
Očarala si me.
Hvala, lepo od tebe.
Obleči se moram. Na zabavo gremo.
Bi šel z nami?
Povedali so mi za restavracijo,
ki bi ti bila všeč.
Za vsak primer sem rezerviral mizo.
Po predstavi gremo plesalci
skupaj ven.
Prav.
- Lahko pa greš z nami.
Oblekla se bom.
Koreografinja ruskega baleta je.
Božanska.
Izjemna si bila.
Srček.
To je David.
Z nami pleše.
To pa je Benjamin.
Pripovedovala sem ti o njem.
- Aja.
Kako si?
Po pijačo grem.
Hvala.
Babičin prijatelj si bil, ne?
Ali nekaj takega.
Nekaj takega.
Dovoli.
Pridi.
Hej.
Nisem vedela,
da boš prišel.
Za božjo voljo, Benjamin.
Kaj si pričakoval?
Naj bi kar vse pustila?
To je moje življenje.
Punči, greš v center?
Pridi.
Zabaval se boš. Veliko bo
glasbenikov, zanimivih ljudi.
Ni se treba siliti.
Jaz sem kriv.
Poklicati bi moral.
Mislil sem,
da mi boš kar padla v objem.
Daisy, pridi.
Pojdiva.
- Takoj pridem.
Prijeten se zdi.
Ga ljubiš?
Verjetno.
Vesel sem zate.
Morda se vidiva doma.
Prav.
Užival sem v predstavi.
Prišel mi je povedat,
da mu je umrl oče.
Nisi mogla vedeti.
23 let sem imela.
Ni mi bilo mar.
Kaj si naredila potem?
Fotografije.
V sivi torbici.
Takrat sem bila
na višku kariere.
Pet let
sem plesala povsod.
V Londonu, na Dunaju,
v Pragi.
Teh nisem nikoli videla.
Mama.
Nikoli nisi govorila o plesu.
Bila sem edina Američanka,
ki so jo povabili v Bolšoj.
Ljubica,
veličastno je bilo.
Vendar pa sem vedno
mislila na Benjamina.
In zalotila sem se reči:
"Lahko noč, Benjamin."
"Lahko noč, Daisy."
Je to rekel?
"Življenje ni bilo zapleteno.
Lahko bi rekli,
da sem nekaj iskal."
Benjamin,
ga. La Tourneau je umrla.
Pismo za Benjamina Buttona.
Zame je.
Hvala.
Gdč. Daisy Fuller.
Trenutek.
Prosim, sedite.
Seveda.
Včasih nas čaka trk,
a se tega sploh ne zavedamo.
Naj je po nesreči ali namenoma,
ničesar ne moremo spremeniti.
Ženska v Parizu
je hotela po nakupih.
Pozabila je plašč,
zato se je vrnila.
Nato je zazvonil telefon.
Oglasila se je
in nekaj minut govorila.
Medtem ko je ženska govorila,
je Daisy vadila
za predstavo v pariški operi.
V tem času je ženska,
ki je odložila telefon,
poklicala taksi.
Taksist je malo prej
odložil stranko,
zato je šel na kavo.
Ves ta čas je Daisy vadila.
Taksist, ki je prej odložil stranko
in je šel na kavo,
je pobral gospo,
ki je hotela po nakupih
in je zamudila prejšnji taksi.
Taksi se je ustavil zaradi možaka,
ki je šel v službo pet minut pozneje
kot ponavadi,
ker si je pozabil
nastaviti budilko.
Medtem ko je možak
prečkal ulico,
je Daisy končala vajo
in se je tuširala.
Ko se je Daisy tuširala,
je taksi čakal, da je ženska
vzela v butiku zavoj,
ki pa ni še bil zavit,
ker je prodajalka
prejšnji večer pustila fanta
in je zato pozabila.
Ko je bil zavoj zavit,
je ženski, ki je sedla v taksi,
zaprl pot dostavni kombi.
Takrat se je Daisy oblačila.
Kombi se je umaknil
in taksi je lahko odpeljal,
medtem ko je Daisy,
zdaj oblečena,
čakala prijatelja,
ki se mu je strgala vezalka.
Medtem ko je taksi
čakal pri semaforju,
je Daisy s prijateljem
odšla skozi zadnji izhod.
Če bi se le eno od tega
zgodilo drugače,
če se vezalka ne bi strgala
ali bi kombi odpeljal prej
ali bi bil zavoj že pripravljen,
ker trgovka ne bi pustila fanta,
ali če bi možak nastavil budilko
in vstal pet minut prej
ali taksist ne bi šel na kavo
ali bi se ženska spomnila na plašč
in bi prej sedla v taksi,
bi Daisy s prijateljem
prečkala ulico
in taksi bi odpeljal mimo.
A ker je življenje takšno, kot je,
vrsta prepletajočih se dogodkov,
*** katerimi nima nihče moči,
taksi ni odpeljal mimo
in je taksista nekaj zamotilo.
Daisy!
- Taksi je zadel Daisy.
Daisy! Na pomoč!
In zdrobila si je nogo.
Daisy?
Kako veš?
- Prijatelj je poslal telegram.
Lepo, da si prišel tako daleč pogledat,
kako je z mano.
Tudi ti bi to storila zame.
Mojbog.
Poglej se.
Popoln si.
Bolje bi bilo, če ne bi prišel.
Nočem, da me vidiš takšno.
Nogo je imela zlomljeno
na petih mestih.
Čez čas bi lahko s pomočjo terapije
morda spet hodila.
Plesala pa ne bo več.
Domov te bom odpeljal.
Rad bi skrbel zate.
- Ne grem nazaj v New Orleans.
Potem bom ostal v Parizu.
Ne razumeš,
da nočem tvoje pomoči.
Vem, da se smilim sama sebi,
a nočem biti s teboj.
V New Yorku sem ti skušala povedati,
a ne poslušaš.
Lahko bi si premislila.
Nisva več otroka, Benjamin.
Ne vpletaj se v moje življenje.
Strašno kruta sem bila.
Ni razumel.
Ni me smel videti takšne.
"Nisem takoj odšel.
Nekaj časa sem ostal v Parizu
in pazil nanjo. "
Nisem vedela.
Ljubica, pokliči sestro.
Znova sem se naučila hoditi.
Z vlakom sem šla v Lurd.
Poglejva.
Normalno je.
Utrip se upočasnjuje.
Vedno težje bo dihala.
Boste v redu?
- Ja.
Piše: "Vrnil sem se domov."
In potem je iztrganih več strani.
"Poslušal sem zvok hiše."
Mislim, da sem to že prebrala.
Nekaj je polil po besedilu,
zato se slabo vidi.
Nekaj o jadranju.
Se kaj spomniš?
Jadrati sem se naučil
z očetovo jadrnico.
Ne bom lagal.
Užival sem v družbi
ženske ali dveh.
Morda treh.
Ne vem, zakaj se trudiš.
Jutri bo spet tu.
Mama?
In spomladi leta 1962
se je vrnila.
Bi rad vedel, kje sem bila?
Ne.
Zakaj nisi nič pisala?
Kar izginila si.
To sem morala storiti zase.
Nikoli se mi nisi zdela sebična.
Upam, da se ne motim.
Ponavadi prav ocenim ljudi.
Lahko noč, mama.
- Lahko noč, srček.
Lepo se imejta.
Komaj par besed si spregovoril.
Nočem pokvariti tega.
Boš spal z mano?
- Seveda.
Povabil sem jo,
naj odide z mano.
Plula sva v Zaliv
do Floridskega otočja.
Vesela sem, da nisva bila skupaj,
ko sem imela 26 let.
Zakaj?
Premlada sem bila.
Ti pa si bil star.
Zgodi se, ko je namenjeno.
Užival bom v vsakem trenutku,
ki ga bom preživel s teboj.
Dlje zdržim kot ti.
Ne moreš.
Komaj kakšno gubico imaš.
Jaz pa jih imam vsak dan več.
Ni pošteno.
Rad imam tvoje gube.
Obe.
Kako je,
če si vsak dan mlajši?
Ne vem.
Vedno sem gledal
skozi svoje oči.
Me boš še ljubil,
ko bom starikava in povešena?
Boš ti mene,
ko bom imel mozolje?
Ko bom močil posteljo?
Ko se bom bal, kaj je pod stopnicami?
Kaj?
O čem razmišljaš?
Da ni nič večno.
In kakšna škoda je to.
Nekatere stvari so večne.
Lahko noč, Daisy.
Lahko noč, Benjamin.
Mama?
Kdaj si spoznala očka?
Enkrat po tem.
Si mu povedala za Benjamina?
Dovolj je vedel, ljubica.
Mama?
Queenie?
Halo?
Zdravo, ga. Carter. Benjamin.
Kje so vsi?
Benjamin, Queenie je umrla.
Žal mi je.
Pogrešala te bom, Queenie.
Moje sožalje.
Čudovita ženska je bila.
Moje sožalje.
Hvala.
Pokopali smo jo
ob njenem ljubem g. Weathersu.
In da bi lahko imela svoje spomine,
sva prodala očetovo hišo
na Esplanadi.
Čudovita hiša, ljubi.
Presrečna bova tu.
Dolgo zgodovino imate.
Del hiše so.
Pridite.
Poglejva spalnico.
Kupila sva si
dvostanovanjsko hišo.
Oboževala sem jo.
Po drveh je dišala.
Beri...
Beri dalje, ljubica.
"To so bili moji najsrečnejši časi."
Nič pohištva nisva imela.
V dnevni sobi
sva imela piknike.
Jedla sva, ko se nama je zahotelo.
Vso noč sva lahko bila pokonci.
Prisegla sva, da ne bova imela reda,
da ne bova vstajala ob uri.
Živela sva na tisti žimnici.
Najina soseda, ga. Van Dam,
je bila fizioterapevtka.
Štiri ulice od bazena sva živela.
Morda bi imela še nekaj let.
Toda izbrala si nekaj
tako posebnega in edinstvenega,
da si to lahko počela
le kratek čas.
Tudi če se ne bi nič zgodilo,
bi bila še vedno, kjer si zdaj.
Nerada se staram.
Preveč klora je v vodi.
Obljubim, da se ne bom nikoli več
predala samopomilovanju.
Mislim, da je
v tistem trenutku spoznala,
da ni nihče od nas
večno popoln.
PLESNA ŠOLA
Našla je mir.
Odprla je šolo,
kjer je učila dekleta plesati.
In tendu.
Po drugi strani nazaj.
Odlično!
Lepo je bilo.
Lahko noč, ga. Daisy.
- Lahko noč.
Prelepa si.
Bistvo plesa je v drži.
V drži telesa.
Slej ko prej jo izgubiš
in nikoli več se ne vrne.
Rodil si se leta 1918,
pred 49 leti.
Jaz jih imam 43.
Skoraj iste starosti sva.
Našla sva se na sredini.
Končno sva se ujela.
Počakaj.
Rad bi si naju zapomnil takšna,
kot sva zdaj.
Noseča sem.
Prisežem, da je sestri ušIo,
da je deček.
Vendar mislim, da bo punčka.
Vem, da se bojiš.
Saj ne skrivam.
Prav.
Česa se najbolj bojiš?
- Da bi se rodil kot jaz.
Potem ga bom imela še raje.
Prav.
Kako bom oče,
če grem v drugo smer?
Ni pošteno do otroka.
Nikomur nočem biti v breme.
Ljubi, vsi končamo v plenicah.
Uspelo nama bo.
Želim si, in to s teboj.
Hočem, da imaš vse, kar si želiš.
A ne vem,
kako naj se sprijaznim s tem.
Bi rekel slepcu,
da ne sme imeti otrok?
Izvolite.
Oče boš tako dolgo,
kot boš mogel.
Zavedam se posledic.
Sprejela sem jih.
Ljubezen do tebe mi pomeni vse.
Lulat moram.
Najstarejša plavalka
čez Rokavski preliv
je prispela v Calais.
- Obdržite drobiž.
Plavala je 34 ur,
22 minut in 14 sekund.
68-letna Elizabeth Abott
je prispela ob 5.38h GMT.
Izčrpana, a srečna.
Ga. Abott, kako bi opisali ta dosežek?
Očitno je
vse mogoče.
Dobro?
Si pripravljen?
- Hvala.
Hvala vsem.
Res ste prijazni.
Spomladi, na čisto običajen dan...
Čez eno uro se vrnem.
Ljubica?
Rešilca pokliči.
Rodila bom.
Rešilca potrebujem.
Rodila bom.
Tako, ja.
Dihajte.
Globoko dihajte.
Pritisnite.
Še enkrat. Dihajte.
Tako, ja.
Obe sta dobro.
Zdravo punčko imate.
Ljubica?
Rodila je 2300 gramov težko deklico.
Si preštela prste?
Popolna je.
"Ime sva ji dala
po moji materi Caroline."
Ta Benjamin je moj oče?
In mi takole poveš?
Oprosti.
... lahko se razvije hudo neurje,
morda celo pete stopnje.
Vem, da je hudo,
a tu ne smete kaditi.
Nihče ne ve, kam bo šel.
Zbrali bomo čim več podatkov
in vam jih posredovali.
"Rasla si, kot je obljubil zdravnik.
Bila si normalna in zdrava."
Poiskati ji boš morala
pravega očeta.
Kaj pa govoriš?
Z nekom se bo morala postarati.
Sprejela bo, kar koli bo.
Rada te ima.
Ljubica, očeta potrebuje,
ne prijatelja za igro.
Sem kriva jaz?
- Kje pa.
Te motijo moja leta?
- Kje pa.
Mi hočeš to povedati?
Ne moreš skrbeti za naju oba.
Bil je tvoj prvi rojstni dan.
Pripravili smo ti zabavo.
Hiša je bila polna otrok.
Kako si?
Preden se zaveš,
bodo v srednji šoli, na zmenkih.
Prodal sem kočo ob jezeru.
In tovarno gumbov.
Prodal sem jadrnico.
Vse sem dal na hranilno knjižico.
Tako da bi z mamo lahko živeli.
Odšel sem,
preden bi si me lahko zapomnila.
"Vzel sem samo to,
kar sem imel na sebi."
Nočem zdaj brati tega.
Povej, kam je šel.
Pravzaprav ne vem.
Zame je.
1970.
Dve leti sem imela.
"Vse najboljše!
Rad bi te poljubil za lahko noč."
Vse so zame.
Pet. "Želim si, da bi te
peljal prvič v šolo."
Šest.
"Želim si,
da bi te učil igrati klavir."
1981, 13 let.
"Rad bi ti povedal,
da ne preganjaj fantov.
Da bi te objel,
ko bi bila žalostna.
Želim si,
da bi ti lahko bil oče.
Nič ne more nadomestiti tega."
Očitno je šel v Indijo.
"Če lahko rečem,
ni nikoli prepozno,
ali v mojem primeru
prezgodaj..."
... da postaneš to, kar si želiš.
Nobenega roka ni.
Začni, ko si želiš.
Lahko se spremeniš ali ostaneš ista.
Za to ni pravil.
Iz življenja lahko dobiš vse
ali pa nič.
Upam, da boš videla reči,
ki te bodo osupnile.
Da boš čutila tisto,
česar nisi še nikoli.
Upam, da boš srečala ljudi
z drugačnim mnenjem.
Upam, da boš ponosna
na svoje življenje.
In če boš ugotovila, da nisi,
upam, da boš zbrala moč...
"...in začela znova."
Dolgo ga ni bilo.
Prihodnji četrtek se vidimo.
Lahko noč.
- Lahko noč, ljubica.
Žal zapiramo.
Želite?
Ste prišli po koga?
Zakaj si se vrnil?
Mami?
Mami?
Si pripravljena?
Mami, kaj je?
Slišala sem žalostno zgodbo
o skupnem prijatelju,
ki ga dolgo nisem videla.
Caroline, to je Benjamin.
Poznala si ga,
ko si bila še dojenček.
Zdravo.
Hej!
Mislil sem, da si končala.
To je družinski prijatelj.
Benjamin Button,
to je moj mož Robert.
Pozdravljen.
Me veseli.
Veselilo me je.
V avtu bova počakala.
- Prav.
Nasvidenje.
Zaklenila bom.
Prelepa je.
Tako kot mama.
Pleše?
Ne preveč dobro.
- Torej ima to po meni.
Čudovito dekle je.
Zdi se malce izgubljena.
Kdo pa ni pri 12-ih?
Marsikaj pri njej
me spominja nate.
Moj mož je vdovec.
Bil je vdovec.
Izjemno prijazen, pameten,
drzen čIovek.
In čudovit oče.
Dobro.
Precej mlajši si.
Samo na zunaj.
Prav si imel.
Ne bi mogla vzgajati obeh.
Nisem dovolj močna.
Kje si se nastanil?
Kaj nameravaš?
V hotelu na Aveniji sem.
Ne vem, kaj bom.
Toda...
Čakata me.
Spomnim se tega.
Je bil to on?
- Poglejmo satelitsko sliko.
Orkan je spremenil smer.
Kopnemu se bliža.
Moram kaj narediti?
Preselili naj bi ljudi.
Ne, ostali bova.
Sporočila bom, če bo kaj novega.
"Ko sem tistega večera premišljeval,
zakaj sem se vrnil,
sem zaslišal trkanje."
Vstopi.
Si dobro?
Oprosti.
Ne vem, zakaj sem prišla.
Nič ni večno.
Vedno sem te ljubil.
Benjamin, zdaj sem stara ženska.
Nekaterih stvari ne pozabiš.
Redki vedo,
da si bil v zaporu.
Tudi sam sem sit tega.
Če ti mislijo dati nagrado,
naj te zbrišejo s seznama
nekdanjih zapornikov,
kar pa se mi ne zdi pošteno.
Lahko noč, Benjamin.
Lahko noč, Daisy.
Vedel sem,
da jo bom gledal odhajati.
To je napisal zadnje.
Po smrti tvojega očeta
sem dobila klic.
Prosim?
Pri telefonu.
Žal ne razumem.
Hiša na vogalu.
Kar naprej.
Daisy Fuller sem.
- David Hernandez
iz socialne službe New Orleansa.
V zgradbi,
namenjeni rušenju, je živel.
Policija je našla to pri njem.
In naslov.
Veliko vas omenja.
Hudo je bolan.
Peljali so ga v bolnišnico.
Očitno ne ve, kdo je in kje.
Zmeden je.
G. Hernandezu sem povedala,
da je Benjamin naš.
Če potrebuje prebivališče,
lahko ostane tu.
Benjamin.
Lepo igraš.
Ne mara dotikanja.
Včasih ve, kdo ste, drugič ne.
Zdravnik pravi,
da zgleda skoraj
kot začetek demence.
Se me spomniš?
Daisy sem.
Benjamin.
Me veseli, Benjamin.
Smem sesti k tebi?
Rada bi te poslušala igrati.
Te poznam?
Zajtrk bi rad.
Vsak dan sem ga obiskala,
da bi videla, ali je dobro.
Ravno si jedel.
- Nisem.
Ravno si pojedel, Benjamin.
Dobro vem, kaj počneš!
Prekleti lažnivci ste!
Ne verjame,
da je ravno pozajtrkoval.
Takole.
Poglejva,
če bi lahko počel kaj drugega.
Občutek imam,
da sem veliko stvari pozabil.
Kaj pa, srček?
Kot bi
preživel celo življenje,
ki pa se ga ne spomnim.
Nič hudega.
Nič hudega, če kaj pozabiš.
Velikokrat je pozabil,
kdo je in kje.
Na strehi je.
Ni bilo lahko.
Benjamin.
Vse vidim od tod,
celo reko!
Tako je, vse vidiš.
Vidim pokopališče,
kjer je pokopana mama.
Pridi dol.
Kaj, če bi lahko letel?
Poznala sem moža,
ki je letel.
Če prideš dol,
ti bom pripovedovala o njem.
Naj gre kdo ponj.
Pet let je imel,
ko sem se vselila.
Skoraj toliko,
kot ko sem ga spoznala.
"To je slika starega kenguruja
ob petih popoldne,
ko je dobil čudovite zadnje tace."
Dnevi so minevali
in gledala sem,
kako je pozabil hoditi,
govoriti.
- Kako mi je ime?
Daisy sem.
Lahko rečeš Daisy?
Leta 2002 so na železniški postaji
obesili novo uro.
Spomladi leta 2003
pa me je pogledal
in vedela sem, da me je prepoznal.
Nato je zaprl oči,
kot da bi zaspal.
Želim si, da bi ga poznala.
Zdaj ga.
Mama, pogledat grem,
kaj se dogaja.
Lahko noč, Benjamin.
Pričakujejo hitre poplave.
Zalilo je deveti oddelek.
Nekateri se rodijo,
da sedijo ob reki.
Druge zadene strela.
Nekateri imajo uho za glasbo.
Spet tretji so umetniki.
Nekateri plavajo,
drugi se spoznajo na gumbe.
Eni znajo Shakespeara,
drugi so matere.
Nekateri pa plešejo.
Nenavaden primer Benjamina Buttona
[SLOVENIAN]