Tip:
Highlight text to annotate it
X
ČUDEŽ PRI SV. ANI
Ne slišim.
Zaradi zvonov.
Deset ur so mi doneli pri ušesih.
Bim bam bom.
Vodnik, kje je major Lance?
–Poveljstvo je v kamniti hiši.
Pokliči ga. Polkovnik je tu.
DOBRODOŠLI
Stoj.
Polkovnik, kako sem vas vesel.
Snemite trupla.
Zakaj jih puščate? Snemite jih.
Streljali so na nas.
–Kaj mi mar.
Snemite jih.
Ne smejo ostati tam.
Vem samo, da bomo obranili
mesto vse do združitve.
Čeprav prej zmrzne pekel.
Že zaradi njih.
Vojna ni od muh.
–Služiti z vami je velika čast.
Če bo Bog dal,
bomo opravili svoje poslanstvo.
Pripravljeni smo.
Naprej.
Tudi mi smo se
borili za to deželo.
Pet znamk, prosim.
Hvala in vesel božič.
–Tudi vam.
Hvala lepa.
Letalska pošiljka
za Kingston na Jamajki.
SAMO POŠTNE ZNAMKE
Samo znamke?
Tečnoba!
Znamke za dvajset centov.
Oprostite, znamke
za dvajset centov.
Rodolfo.
–Ti!
ZAPRTO
Kam greste?
–Novinar.
Ste vi detektiv Ricci?
–Ja.
Veliko sem slišal o vas.
–Potem bi morali menjati prijatelje.
Ime mi je Tim Boyle. Daily News.
Kaj se je zgodilo?
Preberite v časopisu,
pred dvema urama so odšli
z vsemi možnimi TV-hišami.
Priložnost zamujena, ne vrne se nobena!
Poišči si oporo in jokaj.
Zgubil sem se.
–Ko si prihajal? Menjaj službo.
Moj prvi dan je.
–In zadnji.
Dobrodošel v New Yorku.
Lahko storiš kot Rockefeller.
Istočasno prihajaš in odhajaš.
Mi znate kaj povedati?
–Lahko ti dam eno veliko praznino.
Storilec je v Bellevueju
v 8. nadstropju,
žrtev pa je trda
kot zmrznjena riba.
Kaže, da je bil takšen tudi živ.
Moja naslednja služba bo
iskanje trupel na Staten Islandu.
Spomni me, da pridem voliti.
Tam živim, kot tudi večina kifeljcev.
Pojdi domov, poba.
Pomagajte mi, prosim.
Dam vam nasvet pri konjskih stavah,
za policijsko zabavo
se oblečem v Božička,
predstavim vam prelepo Kitajko,
ki vam bo pripravila odlične svaljke
ali pa napišem članek o vas:
"Dober policaj pomagal zelencu."
Pravi junak bi izpadli.
Nočem več pisati osmrtnic.
Ju vidiš? Ne obračaj se.
Pregledati gresta hišo storilca.
Ne vidita naslova,
četudi bi se zaletela vanj.
Mogoče ti bo uspelo kaj najti.
Samo, nikar ju ne posnemaj.
Haggerty! Dillard!
Vzemita fanta s seboj.
Hvala.
Gremo.
Začeli bomo v dnevni sobi.
Zapri vrata za seboj.
Tip je bil zelo veren.
–Nič ni narobe, če se razumeš z Gospodom.
ŠKRLATNO SRCE – odličje za ranjenca
Tudi vojaški junak je. Poglej odličje.
–Keith, poglej. Brown Bomber.
Mohammed Ali bi ga zmlel,
ampak prehiter za Joe Louisa.
Lahko beži,
ne more pa se skriti.
Kaj je to? –Kaj si našel?
–Ne vem, je pa težko.
Kar koli je, se zdi pomembno.
Drago se zdi. Žena gleda
za takimi stvarmi vsaki vikend.
To ni normalno.
–Gotovo.
Umakni se!
–Oprosti.
Profesor Brooks.
Veliko tega dobivam.
Kamne, starine.
Vsak butec tega sveta,
ki najde zarjavelo puščico,
me zamenja z Iris. Odložite sem.
Iz grške mitologije,
Iris je zvest glas Zevsa.
Leti od kraja do kraja
in zahteva spoštovanje
od smrtnikov in ne …
Nesmrtnikov.
Kje ste jo našli?
–Pri nekem kriminalcu.
Na drugi strani je znak.
–Ne dotikajte se!
Stara je več kot 450 let!
To je izgubljena
"Primavera" svete trojice.
Sveta Nina, Pinta
ali sv. Maria?
Za božjo voljo, detektiv!
To je najstarejši
eliptični most na svetu.
Nahaja se v Firencah v Italiji.
Zgradili so ga "ammannati".
To je eden izmed štirih
spomenikov, ki so stali na njem.
"La Primavera", kar pomeni pomlad.
Manjka vse od l. 1944,
ko so nacisti razstrelili most.
Mojbog, to je zlata jama!
Bogastvo!
MORILEC MARMORNE GLAVE
KIP NAJDEN V NJEGOVEM STANOVANJU
Tim Boyle vam
želi vesel božič.
Pametnjakovič.
G. Hector Negron.
RIM, ITALIJA
Dragi, vrni se v posteljo.
–Dovolj, rabim malo počitka.
Slišim, da že dva dni
ne jeste in ne govorite.
Silili vas bodo jesti,
stradanje vam ne bo pomagalo.
G. Negron, po celem
New Yorku povprašujem o vas.
Govoril sem s policijo, vašo sestro,
celo z vašim bratrancem v San Juanu.
Čisti ste kot solza.
Brez otrok, dolgov, sovražnikov.
Štiri leta ste služili,
"Škrlatno srce", 25 let zakona,
dokler se srce
vaše žene ni vdalo.
Zakaj ste torej streljali v tipa
tri mesece pred upokojitvijo?
Tisti kipec bi bil na
črnem trgu vreden 5 mio dolarjev.
Kaj je počel v vaši omari?
Grozi vam
od 25 let do doživljensko.
Če si ne morete priskrbeti
zelo dobrega odvetnika,
vas bodo do konca življenja
basali z depresivnimi tabletami.
Moj članek vam lahko pomaga.
In vi pomoč rabite.
Enrico, zakaj te zanimajo
umetnije o nacistih?
Ker se dobro zasluži.
Vi Američani imate
raje denar kot ljubezen.
Ljubi, me ignoriraš?
Ne, Pina, ne hodi sem.
Enrico, rekel si samo 10 minut.
Moram se ažurirati, mogoče bo
konec sveta in jaz sploh ne bom vedel.
Svet je še vedno tukaj.
Midva prav tako. –Ne sedaj.
Tako. Oprosti mi.
Mojbog, kako paše!
Ubijaš me.
–Noro te ljubim.
UMETNOST, UMOR IN SKRIVNOST V NEW YORKU.
ANTIČNI ROČNI IZDELEK IZGUBLJEN LETA '44
NAJDEN V HIŠI
OBTOŽENEGA UMORA
Kaj ste rekli?
Vem …
–Kaj?
Vem, kdo je speči človek!
Kaj veste?
–Kdo je speči človek.
REKA SERCHIO, TOSKANA, ITALIJA
JESEN, 1944
92. PEHOTNA DIVIZIJA BUFFALO
ENOTA GEORGE
92. PEHOTNA DIVIZIJA BUFFALO
ENOTA FOX
Ubijte me!
Domov k mami hočem!
Domov hočem, ubijte me!
Kristus, svojo mamo hočem!
Hector, utišaj ga.
–Razumem.
Domov hočem!
–Utihni!
Nas hočeš vse pobiti?
Puška je tvoja mama.
Smo dovolj daleč?
–Kar naprej, dobro ti gre.
Bog, pomagaj mi.
Glej kod hodiš!
–Bishop, Train, zamenjajta se.
Bishop na notranjo,
Train na zunanjo stran.
Kaj? –Na notranjo stran.
–Kaj? –Dajmo, zamenjajta strani.
Bishop, zakaj moramo
prečkati tole reko?
Na drugi strani
prodajajo pogačo in pivo.
Moj predmet mi daje moč.
Tisti kamen,
ki si ga našel v Firencah?
Niti krožnik juhe
ne bi dobil zanj.
Veliko več je vreden!
Hector, ti govoriš italijansko,
je kaj vredna tista glava?
Ne vem, Portoričan sem.
–Prenehajta in hodita naprej.
NACISTIČNI KRATKOVALOVNI ODAJNIK
BERLIN, NEMČIJA
Nemčija kliče.
Dobro jutro, 92. divizija,
vojaki buffalo. Dobrodošli v vojni.
Čakali smo vas.
Ste vedeli, da Nemci
že šest mesecev kopljejo
bunkerje na gotski liniji?
Vaši beli poveljniki
vam tega seveda ne povedo,
ker jih ni mar za vašo smrt.
Nemci nimajo nič
proti temnopoltim ljudem,
zato vas opozarjam iz srca:
Rešite se, črni bratje.
Zakaj umreti za državo,
ki vas ne mara?
Za nacijo,
ki ravna z vami kot sužnji.
Sem rekla sužnji?
Tako je!
Zakaj ne utihne?
–Kaj govori?
Namesto, da bi nam poslali juho,
dobivamo iz Berlina takšne neumnosti.
Ko ukažem,
samo posamično streljanje.
Streliva imamo za
eno uro. Morda dve.
Ozrite se okoli?
Vidite okoli kaj belih vojakov?
So danes poslali kaj belih
vojakov umreti z vami?
Previdno. Hitlerjevo maslo.
Ne verjemite ničemur.
Prasec nas ima
za opice, podljudi.
Pokažimo mu.
Pomislite na svoje otroke.
Vaši domači doma trpijo.
Belci vam doma
posiljujejo žene in otroke.
Prav ta trenutek se izživlja
z vašo ženo,
hčerko in celo vašim sinom!
Kdo ga bo ustavil,
če umrete danes?
Mislite, da je ljudem
v Washingtonu mar za vaše otroke?
Ne mislijo na njih.
Oni so doma.
Spijo v topli postelji.
Pomislite na žrtvovanje,
ki ga opravljate,
da bi doma imeli privilegij biti
drugorazredni državljani.
Kje lahko volite?
Pridite na stran zmagovalca
in naučite nas vaših plesov kot
sta "lindy hop" in "black bottom".
Vojna je neumnost.
Najboljše je odvreči orožje,
se predati in zaplesati!
Pridite iz tiste mrzle reke.
Imaš še kakšnem keks?
–Ne.
Kaj drugega?
–Nič zate.
Plačam ti ga.
–Prosi črnuhe.
Kaj pa ti, si zamenjava?
65. korpus.
–Mislil sem, da zmrzujete v Rusiji.
Imaš kakšen keks?
–Ne. –Nekaj so ti morali dati …
Če umrem si lahko pobereš
vse moje obroke, samo utihni!
Prazen želodec imam.
Pridite k nam,
čutite toplino nemškega naroda.
Nič ne slišim čez
to blebetajočo prasico!
Imamo toplo hrano,
pečenega piščanca, zelenjavo
in pravkar pečene kekse,
prav takšne, kot so mamini.
Fantje, prav tukaj imam
za vas dva velika, bela keksa.
Vojaki buffalo,
vroči mačkoni,
nekaj posebnega imam za vas
in dobite ga lahko po mili volji.
Ta prasica bo
povzročila rasni upor.
Je belka?
Kako ti je ime, vojak?
–Poročnik Birdsong, gospod.
Kdo je ona?
–Poznate Tokyo Rose?
To je švabska verzija, Axis Sally.
Včasih pride na obisk.
Je Američanka?
–Ne vem, gospod.
Ste kdaj občutili svobodo?
Kako je biti samostojen
in pokončno stati?
Po celi reki bi ji
razsipal možgane.
Nič ne vidim.
Poišči mi nov daljnogled.
Takoj! In kozarec vode.
–Razumem.
Ji misli eno primazati?
Postavi se kilometer in pol pred fronto
in se pritožuje, da ne vidi nič.
Vedeti bi se moral
kot pravi poveljnik.
Ni dovolj dolgo na poziciji,
da bi že vse obvladoval.
Tudi ti ne boš,
če ga boš poslušal.
Belec neumni.
Pohiti! Dajmo, prekleto.
Sveža voda, gospod.
Vojaki buffalo,
naredite prvi korak.
Imamo najboljše, najlepše …
Pridrži. –Ja, gospod.
Naslednjič odvij pokrovček.
–Razumem.
Nemke imajo rade
močne črne lizike.
Norimo za njimi.
Ona prodaja vaflje in pivo?
–Meša se ti.
Prenehajta že enkrat.
Umik!
Umik!
Gremo, Train! Proč morava!
Ogenj!
Enota George prosi za
topništvo na 4, 7, 9 in 1–6.
Kje, za vraga, ste? –Čez reko.
–Kaj? –S švabi smo.
Topništvo na 4, 7, 9 in 1–6!
Ni mogoče,
da ste na drugem bregu.
Huggs kliče? –Vaša pozicija?
–Huggs je mrtev, Stamps tukaj.
Pošljite topništvo! Takoj!
Zapišite to ime: Stamps.
Stamps. Je prečkal?
Laže.
Streljajte na 2–3, 2–4 in 2–5.
To je Rudden, iz enote Fox.
Kaj pa enota George,
je že prečkala?
Tudi če sem nov, ne mislim
razpravljati s črnim podporočnikom.
Se razumemo, vojak?
Da, gospod.
Ogenj na pozicije
2–3, 2–4 in 2–5.
Ogenj na pozicije
2–3, 2–4 in 2–5. Konec.
Ogenj na pozicije
2–3, 2–4 in 2–5.
Adolf Hitler, to je zate.
Kaj, za vraga!
Radio.
–Umik! Umaknimo se!
Prenehajte s streljanjem!
Popravite koordinate!
Ponavljam, popravite koordinate.
Zahtevamo topništvo
na 4, 7, 9 in 1–6!
Namerite!
Ogenj!
Krij me!
Do tistega drevesa morava.
Prav? Greva.
Greva!
Na tla!
Gospod! K tebi prihajam,
spoznaj me, Jezus!
Bishop, tudi tebe so dobili!
–Ne! –Po nas je!
Sva mrtva?
–Ne, bil si mrtev.
Oživel sem te. Ne umri,
preden mi vrneš 1.400 dolarjev.
Pojdi pregledati
tisti senik. Premika se.
Kaj, za vraga?
Arturo, kje si?
Arturo!
Lepa! Kje si jo našel?
Poglej kakšen met!
Črni obrazek, mala Abisinka,
počakaj in upaj,
ker trenutek prihaja.
Ko bomo prišli,
boš dobila novo kraljevino
in novega kralja.
Arturo, tudi jaz sem star 9 let.
Pojdi!
Dobro, mogoče jih
imam samo osem.
Ljubi bog!
–Čokoladni velikan.
Pomagaj mi, čokoladni velikan.
Dobil boš banano.
Oprosti, ampak uporabil sem
vso moč, ki jo premorem.
Uporabi vrv, čokoladni velikan.
Jezus te čaka, mali.
Ta svet ni nič vreden.
Prosim te, ne hodi stran.
Boli me.
Mali?
Dihaš?
Nisi čokoladen!
Ne streljaj.
Ne moreš me ubiti,
neviden sem!
Greva.
Train!
Kje je Train?
Ni mu uspelo.
Veš, da je neumen,
in ti ga pošlješ čez hrib?
Nisem mu rekel, naj se žrtvuje.
–Nihče ni kriv, tip hribovec.
Za mano.
COLOGNORA
TOSKANA, ITALIJA
Posebna pošiljka za firerja!
Sveta Marija!
Train!
Train, bedak neumni!
Mislil sem, da si mrtev!
Sem ti rekel,
da bo prišel čez hrib.
Počakamo, da se zmrači
in prečkamo nazaj.
To sranje je težko kot prasica.
Bishop!
Kam greš?
–Če želite, kar prečkajte reko.
Edini srečnež tukaj, je on.
Poleg tega mi je dolžan 1.400
dolarjev, ki bi mi uredili življenje,
čeprav se mi bo končalo danes.
K vragu s tem,
dovolj imam vsega.
Jesse Owens.
–Jack Johnson.
Pojdi se pogovoriti s tvojo gospo.
V celem življenju se
nisem počutil tako osamljenega.
Ogromno sem sanjal.
Tvoje sanje me ne zanimajo preveč,
svoj klinčev denar hočem nazaj.
Imam stvar,
ki je vredna veliko več.
Naredi te nevidnega
in da ti moč petih ljudi!
Mislim, da se ti meša.
Nikoli se ne bom žrtvoval
za kakšnega belega mulca.
Saj si mi rekel!
–Rekel sem, da nas ne pobiješ!
Obleka nič ne spremeni.
To je vojna belcev,
z nami nima nobenega opravka.
Deček ne bo imel nobenega
življenje. –Zakaj?
Ker niso izbirali dobrega
življenja za njihove otroke.
Glej me.
Biblija pravi,
pregovor 22,6:
"Vzgajaj otroka primerno njegovi poti,
tudi ko se postara,
ne bo krenil z nje."
Vzgajan je bil, da sovraži.
Njegovo življenje je ničvredno.
Poslušaj me.
Deček ti ni nič storil.
Že prej si bil zmešan, kajne?
Kam greš, Sam Train?
–Stamps, gremo ali ne?
Počakali bomo do noči.
Z Bishopom bova na straži prva,
Hector in Train bosta naslednja.
Pomagajta otroku.
V kaj nas boš še spravil, Diesel?
S tabo je vedno nekaj.
Te boš potreboval.
Daj, poba. Jej.
Noče zdravila.
Daj sem.
Bi malo čokolade?
Ne naveži se preveč,
čez teden dni bo že mrtev.
Še nikoli nisem
bil tako blizu belca.
Nikoli se ga nisem dotikal,
niti mrtvega.
Če umre, ti podarim
piščalko kot tolažilno nagrado.
Misliš, da bo umrl?
–Ne skrbi, čez uro bomo lahko vsi.
Zakaj ga vedno poljubljaš?
–Spomni me, kdo je moj oče.
Jaz dobro vem, kdo je moj oče.
Ime mu je Chester, Chester Train.
Dajva dečku malo vode.
Voda.
Arturo, te lahko nekaj vprašam?
–Kaj hočeš? –Povej mi, kdo sem?
Govoriš italijansko?
Kaj pravi? –Sprašuje,
kdo sem. Komu pa govori?
Vedel sem. Takoj se mu je videlo!
Poglej ga! –Tiho.
Ljubi bog, moč ima!
–Kakšno?
Bog je vedel. V starih časih
je vse govorilo. Drevesa, ptiči …
Če si jih slišal,
si ti imel moč.
Sam Bog pazi nanj.
Hvala, Jezus.
Da si stal za svojimi svetimi besedami.
Aleluja. Hvala, Jezus!
Na mestu odmor.
92. PEHOTNA DIVIZIJA - GENERALNI ŠTAB
GALLICANO, TOSKANA, ITALIJA
General Almond?
–Polkovnik.
Imam fotografije, ki jih morate videti.
–Pozabi nanje.
Kako slabo nam kaže?
–Zelo, gospod.
Ike se jezi, ko mi pošilja same
natakarje za boj proti švabom.
Nemci so se že vkopali.
Tisto orožje v La Spezii nas ubija.
15.000 temnopoltih vojakov.
Eden od štirih je mrtev
in govori se zgolj
o enem topu?
Tudi mi imamo orožje. Poglejte!
Ta temnopolta divizija
je samo poskus.
To so črnci ge. Roosevelt, ne naši.
–Ne strinjam se.
Zato so te poslali sem,
da me vodiš v nov svet.
Darilo od Angležev.
Posneto s 4.000 metrov.
Tukaj na grebenu,
naj bi bilo zbirališče vojakov.
Dva ali trije regimenti.
–Nenaden napad, ki ste skrbi?
Upam, da ne.
Sodelujem pa z enim Italijanom.
Ne moremo se zanesti na vsakega,
potrebovali bi kakšnega švaba.
Delamo na tem.
Stotnik Rudden!
Dober večer, general.
–Kar naprej.
Sporočili so nam, da naj bi
Nemci speljali protiofenzivo
v dolini Serchio. Rabili bi potrdilo.
Imate koga tam doli?
Enota George se
nahaja na tem področju.
Kako to?
–Prečkali so reko.
Zahtevali so topništvo,
da bi uničili Nemce na reki,
vendar stotnik Nokes ni streljal.
–Zakaj?
Ni jih videl in ni verjel,
da so prečkali reko.
Takrat sem imel pri reki
na položaju enoto Fox.
Pravi pekel je bil.
Štirje so se povzpeli na hrib.
Če so še živi,
imajo orožje in radio.
Kdo so?
–Ne bo težko izvedeti.
Eden je najdebelejši črnec,
ki ste ga kdaj koli videli.
Dobro, lahko gresta.
Kristus, dovolj imam.
–Dovolj bo.
Gremo.
–Nekaj moram pojesti.
Nemci odhajajo!
Porini ga, sicer ga ubijem.
–Več ne morem!
Vleci!
–Lačen sem.
Končno nekaj normalnega
za pod zob.
Adijo meso. Ničesar nimamo več.
–Niti oni se ne bodo poredili.
Upam, da so bodo zadušili.
–Utihnita!
Poglejmo, kdaj se bo
vrnil tvoj mož iz Rusije.
Marija, Jožef in Jezus,
povejte, če se vrne ali ne.
Je še vedno živ?
–Moje oči niso več mlade.
Daj no.
–Niti hecati se več ne smemo.
To so neumnosti.
–Vedno si isti.
Ker ima fašistično izkaznico,
misli, da lahko počne, kar hoče.
A tako? Kdo pa je prejšnji
dan vzel Nemcem maslo?
Papež?
–Mogoče, ker mi nismo bili.
Luč! Kako to,
da se je vrnila elektrika?
Oče, pridi z mano.
Kako to, da imamo spet elektriko?
–Nikoli nič ne pove.
Toliko let jih že poznaš.
Lepše bi se lahko obnašal.
Kaj je narobe? Povej mi.
Natalina je kriva.
–Kaj ti je naredila?
Urok je poslala name!
–Še vedno ta zgodba.
Zajce so ti pokradli Nemci,
ne ona.
Čudne stvari se dogajajo tukaj.
Po dveh letih in pol
se je vrnila elektrika.
Ravno to sem te hotela vprašati.
–Hiša je zdaj kot novoletna jelka.
Tako me lahko Nemci
in odpadniki boljše vidijo.
Natalina je kriva,
ker me želi videti mrtvega.
Kaj govoriš?
Vsak dan moli zate!
Veš, kaj ti povem?
Vrni se in se vsem opraviči.
Vsem povej, da ti Mussolini
ni všeč in da nisi več fašist.
Z Ducejem
bi postali svetovna sila.
Zgrešil je,
ker je šel s Hitlerjem.
Celo Italijo je prenesel okrog,
boš videl, kako se bo končalo.
Mlada si še.
Nič ne veš, ampak se boš naučila.
Od koga? Fašista kot si ti?
Ista si kot mater.
Vedno je govorila, da se črno srajco
uporablja samo za skriti umazanijo.
Nemci!
Tvoja hiša je!
–Odpri.
Mati božja.
Počasi!
Vprašaj jih, kdo je glavni
in kje se nahajajo Američani.
Mi smo Američani.
–Američani?
Tudi jaz sem na pol Američanka.
Prav tako moja sestra, Ida.
Pravili smo ji mala Ida. –Obe skupaj
tvoriva celoto, pravo Američanko.
Dolgo vas že čakamo.
–Trenutek.
Hvala.
Kdo je glavni?
Zna kdo govoriti angleško?
Kje so Nemci?
–Povsod.
Ime mi je Renata.
Kje si se naučila jezika?
Pestunja sem bila
pri angleški družini.
Tudi v postelji moraš
biti zelo dobra.
Mene lahko pestuješ, kadar hočeš.
–Dovolj.
Sem vodnik Hubrey Stamps.
Imamo dečka potrebnega oskrbe.
Otroka? Ste slišali?
O, mojbog.
Je živ?
–Položite ga semle. Počasi.
Kje ste ga našli?
–Na gori. Ga poznate?
Ne, lahko pa ostane tukaj
dokler si ne opomore.
Povej jim, da ga peljemo
v bolnico, in da gredo zraven,
ker morajo od tod.
Pospremili jih bomo do doline.
V bolnico gremo.
–Kakšno bolnico, za vogalom je.
Nemci so povsod.
V Torritu, Rontanu, Mezzani.
Vse od Barga pa do Serchia.
Ne vem, kako ste lahko
prišli čez Vergemoli.
Edina pot do Pietrasanta,
kjer bi morali biti Američani,
je tam gori.
Čez goro Spečega človeka.
Pravi, da smo obkoljeni. Ne ve,
kako smo lahko prišli mimo Nemcev
in mogoče lahko najdemo kakšnega
Američana na gori Spečega človeka.
Kaj to pomeni?
–Legenda je.
Pravi, da se je nekoč pastir zaljubil
v dekle, ki pa mu ni vračala ljubezni.
Tako se je ulegel na goro, da bi
jo obvaroval pred vetrom in dežjem.
Še vedno je tam
in nas varuje.
Legenda govori,
da se bo nekega dne zbudil.
Legenda govori
o pastirju, ki se je zaljubil …
Odpočiti si moramo.
Vsaj do zore.
Ostanite tukaj. –Ne!
–Tukaj, ja!
Če bodo govorili s švabi,
pritisnemo na petelina
in v trenutku bo vse v razsulu.
Nismo Nemci, Italijani smo!
Čistokrvni.
–In kaj smo mi? Mešanci?
Nesimo ga v posteljo.
Otrok ostane tukaj. Bolan je.
65. PEHOTNA DIVIZIJA - NEMŠKI GENER. ŠTAB
PRELAZ CROCE, TOSKANA, ITALIJA
Vidim, da smo še vedno pri branju.
–Osebno se zanimam za sovražnika.
Partizani velikokrat uporabljajo
imena iz prepovedanih knjig.
Tako jih bomo lahko izsledili.
–Kdo je pesnik? –Giovanni Pascoli.
Mislite, da je takšno početje
kot je branje, upravičeno?
Zadnjih devet mesecev se je
dejavnost pri partizanih zelo povečala.
Kaj boste storili glede tega?
Polkovnik, v pravem dreku smo.
Moji možje so utrujeni.
Potrebujemo strelivo in hrano.
Hrano? To hočete?
Lahko greste v Rusijo sesati,
kot ste to že počeli.
Mislite, da ste prvi,
ki poveljujete lačnim vojakom?
Nisem želel biti nevljuden.
Zdaj pa me dobro poslušajte.
Nočem se več ponavljati.
Prvič: imamo enega kmeta,
terorista.
Pravijo mu "Veliki metulj"
Same probleme nam povzroča.
V teh gorah se skriva.
Poiščite ga.
Ko ga najdete,
izdajte direktivo "desetkanje"
njemu in njegovim pajdašem.
"Desetkanje"?
–Se sliši mogoče kakšen odmev?
To so navodila generala
Kesselringa, za italijansko republiko.
Po njegovi lastni presoji,
se za vsakega mrtvega Nemca
ubije deset italijanskih civilistov.
Vsaj enkrat v devetih mesecih
bi lahko sami izvršili takšen ukaz.
Z vsem spoštovanjem,
če bi izvršil takšen ukaz,
bi moji ljudje ubijali
nedolžne ljudi.
Bila bi kršitev Ženevske konvencije.
Partizani niso civilisti,
teroristi so.
Niso pod konvekcijsko zaščito!
Desetkanje!
–Prav!
Drugič: nepričakovan
protinapad je še vedno načrtovan.
Povečal bom oskrbo hrane
in streliva.
Tretjič: vprašanje inteligence
naj bo absolutno prednostna naloga.
Pogrešamo desetarja 35. pehote,
2. bataljona 5. enote.
Ime mu je Hans Brandt.
Pred tremi tedni je dezertiral.
Kaj je posebnega pri njem?
To se dogaja vsaki dan.
Midva nisva tukaj,
da bi razglabljala firerjeve ukaze.
Organiziraj iskanje.
Poišči ga in ga ne izpusti.
Ko ga dobite,
mi takoj sporočite.
Gremo!
Če že svetilka nisem,
ki oscilira pred drago Marijo.
Kaj to pomeni?
–Bog pomagaj ubogemu Brandtu.
Kar koli je naredil, ne more
biti slabše od katerega koli drugega.
Začni z iskanjem.
Prvi ga moramo najti
in ga zadržati nekaj dni.
Pflueger ne bo mil z njim.
–Razumem.
Komaj čakam, da se vojna konča.
Želim k svoji družini.
Videl sem te odraščati,
čeprav nisi veliko zrastel.
Pravzaprav …
–Še smejiš se.
Kje si ga dobil?
–Koliko vprašanj, jej.
Daj še meni en kos.
–Se bojiš, da boš ostal brez?
Rasti.
–Podaj mi en orešček.
Smrdiš kot koza.
–Misliš, da ti dišiš? –Saj si klasa.
Užalil se je.
Peppi, kaj počneš?
–Bolj pazljivi morate biti.
Če bi bil Nemec,
bi bili vsi trije mrtvi.
Kmalu sem se zadušil.
Počakajta tukaj.
Prijatelj moj!
Američani so vedno bližje.
Opozoriti bi jih morali o protinapadu.
Že vedo zanj.
Zagotovo.
Kako si?
–V redu.
Ti?
–Še vedno videvam Markov obraz.
Ne skrbi glede tega.
Moj brat je mrtev.
Zdaj ni nikomur več mar.
Meni je. Rad sem ga imel.
Ko bova stala pred Bogom,
seveda, če prideva tja,
misliš, da naju bo prosil
za izkaznico stranke, da …
Misliš, da naju ne bo
spustil noter, ker sva fašista?
Bog ne dela razlike
med nami in njimi.
Preveč vprašanj si postavljaš.
Če boš tako razmišljal, boš znorel.
Kdo bo potem pobijal Nemce?
Stvari se ne da več urediti.
Enota George za 37, konec.
Enota George za 37, konec.
Povejte tisti zverini,
naj se pobere iz moje sobe.
Tišina. Deček ima temperaturo.
Jesti in počivati mora.
Včasih misli tudi na druge.
Arturo, grad čokoladnega
velikana je ogromen.
Večji. Seveda sem ga videl.
Cel je čokoladen.
Odtrgaš kos in ta ponovno zraste.
Seveda sem ti shranil košček.
Nekaj ne bo v redu.
So ga uročili?
Kar koli je, proč mora.
–Kam? –Z Američani.
Mislim, da prinaša srečo.
–To je moj dom. –Tudi moj je.
Natalina, kaj praviš ti?
–Deček komunicira s Hudičem.
Duhovnika bi rabili.
–Neumnost, zdravnika bi rabili.
Duhovnik lahko odžene Hudiča.
Ponj grem.
Train, zbudi se. Naprej moramo.
Oprostite.
Živijo, mali.
Čas je za zdravilo.
Že prihaja.
Hvala.
Pojej malo.
Prej ni hotel jesti.
Priden.
Popackal si se.
Greva.
–Moj čokoladni velikan!
Pripravljena sva.
–Počakaj malo.
Midva? Kam pa hočeš?
Če ga ne bi zasledoval,
sedaj ne bi bili tukaj.
Misliš, da nas Nokes išče?
Odkar smo tukaj,
poskuša Hector popraviti radio.
Kaj je?
Nasvidenje, prekleto.
Hector, vprašaj starca,
če nam pokaže kakšen drugi izhod.
Lahko bi se zbrali na 366.
Ne moremo narediti niti metra,
da ne bi padli v roke Nemcem.
Ljudje so tukaj preživeli tri leta,
brez da bi kdo umrl. Ostanimo tukaj.
Če se želiš tukaj udomačiti,
izvoli. Jaz grem.
Mogoče pozna stari drugo pot.
Plačajmo mu, imamo
ogromno njihovega denarja.
Obstaja kakšna varna pot?
–Ne.
Nemci povsod streljajo.
–Poznaš pot.
Franco je bil poštar,
njega vprašajte. Prestar sem že.
Jaz sem samo pošto raznašal.
Kakšno pošto, starec nori.
–Ti si stari norec.
Jaz jo poznam.
Koga?
–Pot. Jaz vas bom peljala.
Kaj si rekla?
Kaj je rekla moja hčerkica?
–Ne vmešavajte me.
Kaj misliš, Bishop?
Rdeča kapica nas bo
peljala skozi gozd.
Ne vem, vodnik.
Dobra je, res.
Slišal sem, da so
odpeljali tudi go. Mussolini.
Lahko je past.
Hector?
–Ti si šef.
Ni dobro. Jaz grem …
Kar naenkrat pozna jezik.
Se ti je zmešalo?
–Ne vmešavaj se.
Prepovedujem ti.
–Ne rabim tvojega dovoljenja.
Še vedno si moja hči.
Bomo že našli izhod. Gremo.
Pojdite, Američani!
Renata, pojdi proč.
–Ne!
Cigareti, čokolada?
Ne? Goni se nekam!
Vodnik Stamps ne ve,
kateri strani bi se vrnil.
To nič ne pomeni,
zame so vse strani enake.
Arturo pravi, če boš obrnil
glavo tja, bom imel rojstni dan
in bom imel polno igrač
ter sladkarij.
Obrni glavo, prosim.
Prosim te, obrni jo.
Niti besedice ne razumem,
a je v redu tako.
Vsega, kar se dotakneš,
je čarobno.
Vidiš tole? Naredi te nevidnega
in ti da moč petih ljudi.
Nič drugega ne rabiš.
Le verjeti moraš.
Kar daj.
Lahko takole obrneš
svojo glavo?
Bog je to ustvaril
skozi človeško roko,
vendar oblika
in namen sta Gospodova.
Skozi tole stvarco,
nam je Bog dal še nekaj.
Veš kaj? Povem ti.
Skrivnost je. Čudeže.
Poslušaj, čokoladni velikan.
Zdaj me moraš ubogati.
Obrni glavo,
da bom lahko imel rojstni dan.
A hočeš, da za vedno
ostanem pri osmih letih?
Obrni glavo.
Arturo!
Uspelo mi je.
Devet let sem star.
Devet let imam!
Končno. Devet let imam!
–Tako pomembno je bilo?
Uspelo mi je!
Devet let imam!
Prvo gor, potem dol.
Daj mi pet.
Gor.
Višje, daj mi pet.
Daj mi pet.
Gor. Dol.
Prepočasen.
Daj mi pet.
Gor, dol, prepočasen.
Nekaj čokolade imam.
Vam je všeč?
Kaj počnem tu?
Edina pot, kjer ne bo
Nemcev, je gor na gori.
Tukaj je, vidiš? Mislim,
da boste tamle našli vaše ljudi.
Primi, Hector.
Kako veš? Res?
Ja, vem.
S kom se pogovarjaš?
–Z Arturom.
Kdo je on?
–Moj prijatelj.
Kje je?
–Tamle, ga vidiš?
A pred ljudmi ga je sram.
Kaj praviš, Arturo,
mu pomagava?
37 Stampsu.
–Uspelo nama je!
37 Stampsu, konec.
37, Negron tukaj.
Iz enota George, konec.
Našli smo jih, gospod.
Stamps, sem moraš priti.
–Hvalabogu!
Mislim,
da je poba popravil radio.
S kom govorim?
–Vodnik Stamps tukaj.
Vaš položaj?
–Zahodno od vasi Mozzano.
Gledamo na goro
Spečega človeka.
Kaj? Kje je to?
–Zahodno od reke Serchio.
Ne vem, kako ste prišli tja,
a tole bomo izkoristili.
Ste videli kakšnega Nemca?
–Mislite švabe?
Ne, samo Caba Callowayja
s svojim orkestrom.
Ne, vendar mislimo,
da smo obkoljeni.
Dobro. Uloviti morate enega
nacista. Zelo pomembno je.
Takoj moramo zapustiti
trenutni položaj.
Ulovite Nemca in počakajte.
To so ukazi generala Almonda.
–Proč moramo.
Dal sem ti ukaz.
Izpolni ga.
Pokličemo vas jutri ob 4.00.
Ne pustite se ustreliti.
Bishop, pridi z mano.
To je smešno!
Najprej tvoj črnski velikan,
zdaj pa še ta kmet Nokes
hoče ujetnika.
Nekaj nam prikrivajo.
Mislil sem, da ti je Nokes všeč.
–Ne. –Videl sem te se prilizovati.
Čeprav nisem kot ti,
še ne pomeni, da mi je všeč.
Poleg tega, ni najslabši.
–Pustil nas je na cedilu.
Trikrat si mu rekel
naj strelja 105, in ni!
Pač ne zaupa temnopoltim,
kot mi ne zaupamo njim!
Nokes poroča Driscollu.
On je v redu.
Kaj govoriš? Belci so z nami dobri,
ker jih sovražnik premaguje,
njim pa zmanjkuje belcev.
Rekli so, da se ne znamo bojevati.
Da smo samo za kuho in čiščenje.
92. enota je dokazala,
da se zna bojevati.
Tudi naša država je! Skupaj smo
jo gradili. Tu sem zaradi potomcev.
Gre se za napredek!
–Lepo te prosim!
Napredek … Veš kaj?
Vodnik,
se spomniš tega napredka?
SLADOLEDI PRI HERBU
VODENI IN LEDENI
TABOR CLAIBORNE
MERRYVILLE, LOUISIANA, 1943
Povem ti, Lena Horne.
–Kaj pa Satchel Paige?
Dolguje mi 20 dolarjev.
Pohitimo, samo eno uro imamo.
Tudi Driscoll pride pogledati.
–Ni mi mar zanj.
Naj se tekmovanje prične.
Dober dan, fantje.
Tudi švabe imamo tukaj.
Kmalu se bomo vrnili domov.
–Tega več nihče ne verjame.
Samo dekle želi obiskati.
Kaj želite? –Sladoled.
–Pridi zadaj.
Train!
Si tudi njih zadaj postregel?
–Črnuh, postrežem kogar hočem.
Hitlerjevci lahko jedo tamle,
mi pa zadaj kot prašiči?
A te ustrelim?
Odloži pištolo!
–Tukaj smo vsi Američani!
Na kateri strani pa ste?
–Spoštuj uniformo.
Jaz jim častim.
–Na kateri strani pa si ti?
Hočeš zapreti lokal?
–Kar poskusi.
Dobili smo sladoled, fantje.
–Predlagam vam, da se takoj vrnete v bazo.
Jasno?
Vrzi tiste ven.
–Gremo. Dajmo.
Hitro, gremo ven!
Nimam celega dneva!
Nimam časa za te neumnosti.
Na noge, prekleto!
Vas ni firer naučil korakati?
Kaj čakate?
Ste gluhi? Ven!
Zdaj pa ven.
Kar povejte drugim,
lokal je samo za belce!
Opica grda, ven!
Stamps, kaj se je zgodilo?
Bishop? Kje je sladoled?
Kar uči se.
Tako se ravna z živalmi.
Zaradi črnuhov v uniformah
in rumenčkov, ki se potikajo okoli,
je cela država v riti.
Dober dan, kmetavzar.
Hočem svojih pet sladoledov
za mizo, kjer si postregel tiste Nemce.
Umij si roke, če si že imel
opravka s tistimi švabi.
Počasi, prosim. Moj sin
in žena sta tu. Ubogal bom.
Stamps!
Zavij nam za na pot.
Ne mislimo jesti v tej luknji.
Lončke za gospode. –Takoj.
–Dajmo bolj živo.
Koliko vas je? –Pet.
–Vseh pet časti hiša.
Tudi češnjico?
–Ja. –Prav.
ZDA
OSVOBODITELJ
Ugotoviti morava,
kako se bova pogovarjala.
Doma imam bratranca,
ki ne more govoriti.
Roke uporablja.
Tudi midva bova poskusila.
Sledi mi.
En udarec pomeni "Ja".
Dva udarca pomenita "Ne".
Trije udarci pomenijo
"Poskusi".
Štirje udarci pomenijo
"Spiš".
Pet udarcev pomeni,
da moraš vzeti zdravilo.
Šest udarcev -
zelo so pomembni
"Nevarnost, slabo, težave".
En udarec?
–Ja.
Dva udarca?
–Ne.
Trije udarci?
–Poskusi.
Ne vem, če sem prav razumel,
a mislim, da si dojel.
Štirje udarci?
Pet udarcev?
Samo eden je še ostal.
Šest udarcev?
NEMČIJA JE VAŠA
PRAVA PRIJATELJICA
Dobro! –Bi se rad naučil
italijansko. –Poskušam.
Želite tudi vi?
Si poročena?
–Da, Vittorio mu je ime.
Vojak je, kot ti.
Vi črnci ste drugačni
od ostalih Američanov.
V resnici ni nobene razlike.
Različni smo, kjer moramo.
–Kako to misliš?
Naj ti tako povem.
Če bi bila vsaj eno noč
v Harlemu in drugačne barve,
nikoli več ne bi
hotela biti drugačna.
Kaj to pomeni?
Če hočeš, ti pokažem.
–Prenehaj.
Kam greš?
–Tu notri smrdi.
Kadiš? Bi poskusila?
Camel so. Ameriška roba.
Brez filtra, lahke
in odlične kvalitete.
Izvoli.
–V cerkvi se ne bi smelo kaditi.
Vodnik.
–Kaj novega po radiu?
"Situacija normalna,
totalno smo v riti."
Črnci, kot so Bishop, nas bodo
pripeljali štiri stoletja nazaj.
Še v rit 88-letnice
bi ga vtaknil.
In govori meni, da sem hlapec.
–Kaj? –Stric Tom.
Vem, Portoričanov se ne tiče.
–Ne.
Bishop je pač kakršen je,
ti pa si opravil odlično delo.
Tukaj je nekaj narobe.
–Kaj?
Obožujem Italijo.
Tukaj nisem črnuh, samo jaz sem.
Čeprav je peklensko, ne razmišljajo,
da bi se spravili na črnce.
Še nikoli se nisem
počutil tako svobodnega.
Sram me je, da se v tujini
počutim boljše kot doma.
Moja prihodnost temelji
na napredku Amerike.
Uživaj v večeru.
Jutri ga morda ne bo.
Hector, prideš?
Vodnik?
Hvala.
Vino?
–Seveda.
Kaj?
A prvič vidiš ženske prsi?
Nadia, prelepa si.
–Hvala.
Kdo ste?
Kdo ste? –Kdo, za vraga, si ti?
–Partizani? –Kdo si? –Partizani?
Pridi sem.
Prasec!
Gremo, gremo.
Svinja prekleta! Gremo!
On je, kajne?
–Da. –Vedela sem, da se bo vrnil.
Vse je v redu.
–Naj spustijo orožje.
Kaj hočejo?
–Hrano.
Američani?
–Da.
Jih poznaš?
–Da.
Izvoli kruh.
Hvala.
Peppi. Gianni.
Italo.
Kje so papirji?
–Dokumenti?
Preberi.
–Pametnjakovič.
V teku sem skočil …
Kje si bil?
–Dečka sem peljal na svež zrak.
Izredno stanje imamo,
pograbi orožje.
Train, pojdi po orožje!
Vojak, orožje!
Čim prej moramo od tod.
Hector, usedi se za radio.
Ne, ostali bomo tu,
dokler nas Nokes ne pokliče.
Kaj je narobe s tabo?
–Tako nam je ukazal.
Rekel je, da zajamemo
švaba in sedaj ga imamo.
Celo žre kot prašič!
Počakati moramo stotnika.
Takšni so ukazi.
Ne moremo samo čakati,
da se gospe odločijo, katera ti bo dala.
Sinoči si imel priložnost.
–Prebutal te bom.
Prosim.
Kaj pravijo?
–Od kar so prišli, se kregata.
Nemca hočejo.
–On je naš.
Izprašati ga moramo.
Rabimo nekoga, ki govori nemško.
Pravi, da ga morajo izprašati
in potrebujejo prevajalca.
V štabu imamo polno ljudi, ki razumejo
jezik. Z nami naj gredo pa bomo uredili.
V poveljstvu veliko ljudi
govori nemško.
Najprej se bomo pogovorili mi,
kasneje ga pustimo vam.
Dokler ne dobi odgovorov,
ga ne pusti nikamor.
Razumem.
Ne seri!
Poba!
Živ si. Rekel sem ti,
da teci in ti je uspelo.
Priden.
Priden in pameten deček.
Kot moj bratec, Ulrich.
Celo lase imata enake.
Dobro me poslušaj.
Še enkrat boš moral bežati.
Preveč govori.
Takoj bi ga morali ubiti.
Razumeš? Zbeži.
Ponovno zbeži. Čim hitreje teci.
Utihni!
Javi Nokesu,
da imamo ujetnika!
37, tukaj enota George,
imamo Nemca.
Ostanite na zvezi. Javili se bomo.
–Sprejeto.
Zakaj se je vrnila elektrika?
Ne vem,
zgodil se je čudež.
Čudež je ta, da si še živ.
Train, prihaja Nokes.
Sam je.
Nekaj slabega se dogaja.
Vsi mislijo, da deček
ničesar ne vidi. Motijo se.
Vem.
Misliš, da bi ga moral pustiti,
ko se stotnik vrne?
Vem, koliko ti pomeni,
a pri tem ti ne morem pomagati.
Pogovoriti se moram z njim.
Prav.
Torej, kako se počutiš?
Boš čokolado? Dobra je.
Tvojo pomoč potrebujem.
Poba …
Kako ti je ime?
–Angelo Torancelli.
Jaz sem Hector.
Od kod si?
–Iz sv. Anne di Stazzema.
Angelo, poznaš tistega Nemca?
Ja, veliko jih je bilo.
Kaj ti je prejle rekel?
Nekaj mi je ponovil:
naj tečem, kolikor me noge nesejo.
Kdaj? –Prej.
Pri streljanju pri cerkvi.
Kakšnemu streljanju?
Kje sta tvoja starša?
Pusti ga pri miru.
–Samo še eno stvar, prosim.
Zakaj se ga bojiš?
Ne bojim se ga. On je moj
prijatelj. Drugega se bojim. –Koga?
Morilec! Svinja nacistična!
Cvri se v peklu! Izženite ga!
Nazaj!
–Oči mu bomo izpulili!
Metulj!
Kdo je bil?
Vrnite ga nam!
–Takoj ga hočemo!
Gremo, gremo!
Dva dni imajo na razpolago.
Povej mu. –Dva dni imate.
On ostane tukaj.
–Njegova moža bo pustil tu.
Kam gre? –Ne vem.
–Še enega človeka rabim.
Kdaj pride Nokes?
–Kmalu, sam prihaja.
Čim pride, se vsi poberemo.
–Kam?
Oprostiš za trenutek?
Deček pravi, da je videl cerkev,
streljanje in Italijana.
O čem govoriš?
Ne vem,
gotovo pa je videl njega.
Tudi jaz ga vidim.
–Že dneve ni spregovoril.
Vidi tipa in spregovori?
Nekaj ne bo v redu.
Mogoče imaš prav,
a trenutno nimam časa za pogovor!
Pridi sem.
Zberi tiste, ki želijo zraven
in pospremili jih bomo v dolino.
Ne gremo z vami. –Zakaj ne?
–Nacisti so tamle.
Kmalu bo vsega konec.
Ameriška vojska je pred vrati!
V hišah bi morala biti.
Tri leta že čakamo.
Najprej Angleži, Američani.
Naveličani smo čakanja.
Vprašajmo tvojega prijatelja.
Povej mu, naj se povzpne
in pove, kaj vidi.
Pravi, če greš lahko na
vrh in nam poveš kaj vidiš.
Pojdi.
Ne zaupam mu.
–Dober človek je. Partizan.
V dolini je doma.
–Skupaj sta odraščala.
Zaradi me je lahko
Frank Sinatra ali Joe Dimaggio.
Njegov pogled mi ni všeč.
Vojak!
Alessio, če vidiš Hitlerja,
kar zazvoni prekleti zvon.
Še imam čokolade!
Vojak!
In?
Vse v redu?
–Ja, vse je mirno. –Dobro.
Je v redu?
–Ja. –Vzemi si svojega švaba.
Pridi z mano.
Hector, na oba bodi pozoren.
–Ja. Za teboj.
Kaj imaš? –Ne razumem te.
–Kaj je to? –Cigareta.
Ne, to ni cigareta.
Ameriška roba.
Dobre.
–Zelo.
Kako ti je ime?
–Rodolfo. –Jaz sem Hector.
Možje, pokleknite.
Vsemogočni Bog.
Drevo življenja cveti
na obrežju mirujočih voda.
Jezusov obraz je sijoč.
Ne potrebuje sveč, ne svetlobe …
In niti sonca. V tvojem
kraljestvu trpljenje ne obstaja,
zato te prosimo
tvojega odpuščanja …
Do današnjega dne
nismo videli svetlobe.
Naj nam tvoja luč razsvetljuje
pot do tvojega kraljestva.
Mogoče nisem človek,
kakršnega si me želel, o Gospod.
Mogoče nisem niti
kakršen bi moral biti, o Bog.
Vendar smo tvoji ljudje.
Prosimo te, da nas spremljaš
v naših bolečinah in trpljenjih.
Kot država tvojih otrok, ki
poveličuje tvoje ime … –V našo zmago.
Amen.
Amen.
Počasi. Naj te ne bo strah
vsakega ropota.
Primi jo.
Še vedno skušaš
komu podtakniti to sranje?
Ne preklinjaj pred otrokom.
Sranje. Saj ne razume.
Pojdi noter.
Nisi ti pridigar?
Ne verjameš v Boga?
Le ko pridigam.
Potem pa ne več.
Verjamem samo v obraze
na zelenem papirju.
Tako se ne živi.
Bog ne mara grdih.
Niti lepih ne.
Kaj misliš, zakaj Bog dovoli
vso to pobijanje po svetu?
Zaradi tega ne verjamem vanj.
Če ne verjameš,
zakaj te potem moti
kaj in zakaj dovoli?
Zveniš kot moja mama.
Je še živa?
–Brigaj se zase.
Jasno? –Oprosti, nisem
te hotel prizadeti.
Nas bo tvoj Bog
pripeljal domov v enem kosu?
Bo?
Naj se zgodi njegova volja.
Živjo, Renata.
Kam greš?
–Šef te rabi.
Ne, nič šefa.
Punca, spusti me v tvoj raj.
–Kaj hočeš povedati?
Rokovanje s tabo,
je kot dotikanje metalca ognja.
Dobra si kot vino
in mehka kot svila.
Rada plešeš?
Ti je všeč jazz?
Si že slišala za Counta Basieja?
–Counta Basieja?
Kje je?
Bi kadila?
Pridi gor.
Veš, da so Nemci povečali
nagrado za tvojo glavo?
Iz 50.000 na 100.000 lir,
plus vrečko soli. Ni slabo.
Si videl? Nihče te ni izdal.
Niti tisti fašist Ludovico,
ki je tako skopuški,
da si denar skriva v spodnjice.
Niti Ludovico?
–Niti on.
Če bi vedeli, kdo sem
in kaj sem naredil,
bi mi iztrgali srce.
Peppi,
kaj te muči?
Presenetili smo nemško patruljo.
Moj bratec Robert obožuje deževje.
–Moja mala Anna pa ga sovraži.
Utihnita!
–Da, gospod.
Prasci!
Kam greš?
Kam greš?
Zaklal te bom!
Zaklal te bom!
Slišiš? Zaklal te bom!
Kolikokrat ga misliš ubiti?
Ne vidiš, da je mrtev?
Poglejte, kaj sem našel.
Obdržal bom za družino.
Hči je lačna, nahranil jo bom.
Vzemi.
To je umazan denar.
Tatove bi morali loviti,
ne pa postajati.
Ne prepirajmo se med seboj.
–Kaj govoriš?
Tri leta svoje krvi sem ti dal.
Tebi in Italiji. Tri leta!
Fašist si bil in fašist si ostal.
Kot Marco.
Na, nesi ga domov.
Seveda ga bom odnesel.
Seveda ga bom!
–Pojdi. Pojdi!
Tukaj smo končali.
Za to boš še plačal.
Nemci nas niso več našli.
Mesece smo jih napadali. Jezni so bili.
Povsod so iskali,
morali smo se skriti.
Skoraj bi umrli lakote.
Prazno je.
Rešila nas je partizanka.
Paselli ji je bilo ime.
Ona mi je povedala kaj se
dogaja v sv. Anni di Stazzema.
Jej.
–Hvala.
V Seravezzo sem
moral poslati druge.
Jaz sem se moral dobiti z enim
od naših, ki je šel po hrano.
Prišla je nevihta,
tako sem ostal tam.
Vstopili so v sv. Anno
in pograbili več sto ljudi.
Ženske?
–Otroke. –Otroke, starce.
Tudi beguncev je bilo veliko.
Vse so jih zbrali na trgu pred cerkvijo.
SV. ANNA DI STAZZEMA
TOSKANA, ITALIJA, 12. AVGUST 1944
A kdo od vas ve,
kje je on?
A ga je kdo od vas
videl?
Potem pa povejte!
Vsi tiho.
Nič ne vedo,
nedolžni ljudje so.
Petnajst minut sem vam dal, …
–Ničesar ne vedo.
… da poiščete koga, ki nam
bo povedal, … –Nič ne vedo.
… kje je skrivališče Metulja
in njegovih pajdašev.
Vzemite moje življenje.
–Še minuto časa imate.
Pokleknite.
V imenu Očeta,
sina in Svetega duha.
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na Zemlji.
Daj nam danes
naš vsakdanji kruh,
in odpusti nam naše dolge,
kakor mi odpuščamo
svojim dolžnikom.
Ne vpelji nas v skušnjavo
temveč reši nas hudega.
Amen.
Razumem.
–Kaj je novega?
Novi ukazi iz generalštaba.
Ja? Storjeno bo.
Heil Hitler.
Oče, odpusti jim,
saj ne vedo kaj počnejo.
Toliko so jih pobili …
–Da jim je zmanjkalo streliva.
Toliko so jih zažgali …
Da jim je zmanjkalo goriva.
Kar se je zgodilo …
Za vse kar se je zgodilo,
si kriv ti.
Obljubil si, da ga boš pripeljal sem.
–Rekel je, da bo prišel.
Poznam te ljudi.
–Plačal boš za to. –Oni niso krivi!
Imela sva dogovor.
–Jaz se ga držim. Pripeljal sem ga.
Obljubil si mi, Rodolfo.
Vi Italijani ne poznate dogovorov.
–Izdal sem svoje ljudi. V pekel grem.
Plačal boš!
Vi Italijani boste plačali!
Mama!
–Arturo!
Ne! Ustavi se!
Teci!
Morilec otrok!
Prekleti izdajalec!
Dajmo! Hitro!
Pripeljite ga nazaj!
Pojdi!
Pokončajte ga! Ubijte ga!
Dajmo! Ne smemo
se vrniti praznih rok!
Kje je tisti prasec?
–Semkaj!
Četudi bi živel 100 let,
se umrl tisti dan.
Peppi,
potrebno je več poguma
za živeti kot za umreti.
Verjemi mi in sprejmi resnico.
Nekdo te je izdal.
Moraš ga poiskati.
Samo v eno stvar
sem prepričana,
da je bilo zelo slabo,
da so Nemci izzvali Spečega človeka.
Na koncu nas bo branil.
Branil bo svojo zemljo.
Končal sem.
Jebenti Hitlerjevo mater.
Če bi bil v Portoriku,
bi jedel riž in fižol.
In sladico.
Kdo je on? –Še se bom srečal
s tem prascem. V peklu.
Ne razumem. Govoriš italijansko?
Špansko? Ne, ne.
Kje je Nemec? –Američani so
ga zadržali. Odgnali so me.
Takoj morava od tod.
Polno Nemcev prihaja.
Vsi vedo, da so Nemci zgubili. –Kaj govoriš?
Kdor je grešil, naj plača.
Rodolfo, izdajalec ni Ludovico.
Prej ali slej ga bova našla.
Se spomniš,
ko je Marco ves teden buljil v goro
v prepričanju, da se bo človek zbudil.
In kako je mama kričala nanj.
Spomnim se, ja.
–Spi, spi.
Marco je mrtev.
Jaz sem ga ubil v spopadu
z njegovimi tovariši fašisti.
Isto bi naredil on,
ker smo partizani.
Nič več ni za videti.
Peppi,
če je kdo grešil
in se kasneje kesa in se izpove,
a gre vseeno v pekel?
Ne vem, nisem duhovnik.
Kaj si postal?
Ne prepoznam te več.
Vedno razmišljaš in govoriš
o mojem mrtvem bratu. Kaj hočeš?
Hočeš vedeti,
kdo te je izdal?
Nemca bi morali mi zadržati,
mogoče je govoril celo italijansko.
Mogoče je govoril celo o tebi.
Celo življenje se že poznava
in misliš, da se te jaz izdal?
To je vojna. V njej
ljudje trpijo, celo umrejo.
Torej, zaradi tega so
morali ljudje pri sv. Anni umreti?
Nisem tega rekel.
Zaupal sem ti. S tabo bi
se moral dobiti glede hrane
in ti si mi rekel,
da je tisto mesto varno!
Si se hotel maščevati
za smrt tvojega brata?
Ne govori mi več o bratu!
Zdaj imam na vesti na
stotine nedolžnih ljudi,
na stotine nedolžnih ljudi!
Ti si me poslal v pekel …
Prasec!
Stamps!
Problem imamo.
–Kje si bil? Kje imaš švaba?
Tisti pesjan Rodolfo mu je
prerezal vrat in ustrelil Peppija.
Kaj je z vratom?
–Tudi mene je poskusil ubiti.
Proč moramo.
Pojdi po prevezo in radio.
Bishop, kje imaš orožje?
Tukaj sem. Kje je Siegfried?
Italijan ga je ubil.
–Resno?
Nokes vseeno pride, kajne?
–Takoj pojdi v hišo od Ludovica.
Če ga ne bi poslal čez hrib,
sedaj ne bi bili tukaj.
Jaz ga nisem nikamor poslal.
Še slabše si storil.
Ogoljufal si ga za 1.400 dolarjev.
Tista muca je bila tako dolgo
osamljena, da je rabila posvojitelja.
Ubil te bom!
Požrl boš tisti zlati zob!
Pusti ga!
Nokes je prišel.
Doma se pobita.
Kdo od vaju je Stamps?
Gospod.
–Ste zajeli tistega švaba?
Zanima me, kako ste prišli
na napačno stran doline.
Na drugi strani so švabi.
Birdsong, ugotovite kaj je z njim
narobe, jaz se grem sprehodit.
Stamps, dve minuti imaš,
da se izvlečeš iz dreka.
Pošlji dečka stran.
–Sem že poskusil.
Noče me pustiti.
Zelo je simpatičen.
Rekel sem, da se ga znebi.
–Ne vem, kako.
Ne bom ga zapustil.
Razmišljal sem, da bi ga vzel seboj.
Ne govori preveč,
pogovarja pa se z rokama. Poglejte.
Jaz udarim …
–Kaj, za vraga, je narobe s tabo?
Dva dni že tvegamo,
da smo prišli do vas.
Dobri ljudje, belci,
ki so se borili zaradi vas,
ti pa mi govoriš
o prekletem mulcu?
Smilil se mi je.
–A tako?
Dobro.
Prav, sedi v džip
in pojdimo od tod.
Nobenega razloga ni,
da tako govorite pred otrokom.
Ne rabite ga spravljati v jok.
Pusti me.
Nihče ne bo tako
preklinjal pred mojim otrokom!
Umiri se.
–Otrok je še.
Gospod, Train čudno razmišlja.
Jaz sem mu rekel naj ga vzame.
Našli smo ga pri reki.
Noče nas zapustiti,
pa ga je Train prevzel.
Obvladuj svoje može.
–Gremo.
Stotnik bi moral
malo paziti na svoj jezik.
Renata!
–Pridi sem!
Daj otroka gospodični.
Odlično ji bo šlo.
Ni njegova mama.
–Vem, ampak moraš ga pustiti!
Ne pozna ga, kot ga poznam jaz.
Imam babico, ki ga bo dobro vzgojila.
Train, prosim te,
predaj ga meni.
Ne!
–Vidiš? Sploh noče iti.
Imamo tukaj predstavo?
Umaknite se mi!
Tale švab je mrtev,
kako je lahko prišlo do tega?
Nekdo ga je ubil.
–Vidim.
A ga niste pazili?
–Smo, samo Italijan …
Vse ste zamočili!
Dobro ste zamočili. Zagovarjali se
boste pred vojaškim sodiščem.
Eden, dva, trije in štirje.
Gospod, takoj se moramo povleči.
Pripravite se.
Se lahko pogovorimo
glede tega otroka …
Zadnjič ti povem.
Rekel sem ti, da pojdi v prekleti džip.
Ni ga potrebno ustreliti!
–Lahko ga odpeljemo v poveljstvo.
Brez težav,
tudi dečka lahko peljemo zraven.
Poročnik Birdsong,
vzemite dečka.
Kako?
–Slišal si me.
Ne delaj mi težav, mali.
–Ne približuj se več.
Predlagam vam,
da ne počnete tega.
Zadavi ga, Train.
Tako ga boš ubil!
–Spusti ga na tla.
Dovolj ima, spusti ga na tla.
–Ubij pesjana! –Spusti ga, Train!
Čokoladni velikan!
–Speči človek!
Ubijaš ga, spusti ga na tla.
–Spusti ga!
Bravo, stari.
–Birdsong, si v redu?
Črnec zmešani!
Umaknite se!
Še se bova srečala, Stamps.
–Upam.
Dajmo, gremo!
Gremo!
Skrijte se!
Natalina!
Pridi, pridi stran.
Hector, pomagaj Ludovicu!
Bishop, krij me.
–Pojdi!
Ludovico, pojdi stran!
Oče!
Bishop!
Bishop!
Train!
Naprej! Razprostrite se!
–Dajmo, razprostrite se!
Naprej! Pazljivo!
Kristus,
ne morem premikati glave.
Je otrok živ?
–Ja.
Prasko ima. V redu bo.
–Dobro.
Povej Hectorju naj
mu da tisti križec.
Tako bo vedel,
kdo je njegov oče.
Vzemi jo.
Ves čas si vedel, kajne?
Sem vedel.
Najprej odnesem dečka,
potem se vrnem pote.
Takoj pridem.
–Tukaj bom.
Svoboda!
Takoj se vrnem pote.
Naprej!
Train.
Bishop!
Gremo!
–Blokirajte izhode iz vasi!
Izpraznite stavbe!
Pobijte črnuhe!
–Prasci, tukaj so!
Pojdite!
Ne streljajte!
Hitro!
Kaj zdaj? –Počakaj.
–Gremo! –Teci!
Stamps!
Ne!
Na tla!
Fašista sva!
Stamps!
Angelo!
Nisi več mrtev,
odpri oči.
Angelo!
Arturo, kje sem?
–Ni važno, proč morava.
A grem v nebesa?
–Ne, domov greš.
Kje je to?
–Jaz te bom peljal.
Kdo je tam?
–Tvoj oče, se ga spomniš?
In moj prijatelj,
čokoladni velikan?
Njega, mene in vsega tega,
se boš spomnil.
To so stvari iz najinega otroštva.
Pridi sem.
Pripravi se za smrt.
Končano je. Poberite ranjence
in pokopljite naše mrtve. Gremo!
Gremo!
Branite se.
Bolničar, takoj sem!
Pridite pomagati.
Pripravljeni? Gremo.
Počasi.
Vse bo v redu, Hector.
Domov v New York greš.
Tiste rekognoscirane slike so
bile točne, Almond ni hotel poslušati.
Poberi jim ploščice.
–Razumem.
Pripravite popolno poročilo
o spopadu.
Stamps Aubrey.
Cummings Bishop.
Train Samuel.
Desetar, pravkar ste si zaslužili
Škrlatno srce. Takoj v ambulanto!
G. Negron, čisti ste kot solza.
Brez otrok, dolgov in sovražnikov.
Štiri leta ste služili.
Škrlatno srce.
Zakaj uperiti nemški Luger
tri mesece pred upokojitvijo?
Dobili boste 25 let
do doživljensko.
VIŠJE SODIŠČE V MANHATTNU
24. JANUAR 1984
Država proti Hectorju Negronu.
Primer 14, obravnavi 79a in 34b.
Predseduje sodnik Trinkoff.
Vstanite.
Peter Hammond, newyorško javno
tožilstvo, v imenu države.
Michael Decker,
odvetnik obrambe.
To je Zana Wilder.
–Bom jaz prevzela.
Odvetnik obrambe se umika.
Prevzela bo gdč. Wilder.
Ne govorite
in ne delajte nič.
Zahtevamo varščino dveh milijonov,
ker je obtoženec hladnokrvno moril,
poleg tega pa je imel v posesti
slavno umetnino, ukradeno v Italiji.
Ukraden stari kip glave,
kako se je končalo?
Žrtev je mrtva. Rudolph Tringali
iz sv. Anne, to je nekje v Italiji.
Priseljenec iz Bronxa.
Ne on. Kip.
–Vrnili so jo v Firence.
In predlagate
varščino dveh milijonov.
Obramba?
–Obtoženi bo plačal v gotovini.
Gdč. Wilder, stopite bližje.
–Da, vaša milost.
Kaj počnete tu?
Exxon kupuje pošto ZDA?
Božično dobrodelni primer.
Pravkar smo se odločili zanj.
Pa kaj še, nekaj mi smrdi.
Če naslednje leto
pričakujete ponovno imenovanje,
si raje zaprite nos.
Varščina je dva milijona.
Naslednji primer.
Vas lahko nekaj vprašam?
–Kar koli želite.
Kdo ste?
–Prijateljica prijatelja.
Jennifer, pojdiva.
–Že grem.
Hvala.
G. Negron,
kdo je Speči človek?
Kdo je? G. Negron?
Kdo je Speči človek?!
Kje sva?
–Na otoku Rose. Nassau na Bahamih.
Imate prijatelja, ki vas želi videti?
–Ne.
Vsi moji pravi prijatelji so mrtvi.
–Tale ne.
Ugotovil je, da ne more
vedno biti vse pod nadzorom.
Kamor koli greste ali se
skrijete, obstaja tveganje.
Ko je to ugotovil,
je stvar uporabil sebi v prid.
Pasovi in varnostne naprave.
S tem je obogatel.
Ljudje za nadzor plačujejo,
čeprav je nimajo.
Varnost je največja nevarnost,
ker ne pušča prostora za čudeže.
Čudeži pa so edina
gotovost v življenju.
Gospod, čudno govorite.
Nobenih čudežev nočem:
Samo k ženi hočem, v nebesa.
A zahtevam preveč?
Jaz sem edini preživeli,
edini preživeli, ki ve.
Zadnji sem.
–Niste zadnji.
Deček je še bil.
Ki sem jaz.
–Angelo? –Da.
Angelo.
Prevedel: boko34