Tip:
Highlight text to annotate it
X
To je ESOcast!
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO
Evropskega južnega observatorija.
V raziskovanju skrajnih meja je naš gostitelj dr. J., znan tudi kot dr. Joe Liske.
Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta.
Na poti k ESO-vi 50-letnici oktobra 2012
vam predstavljamo osem posebnih epizod
o ESO-vih prvih 50-ih letih raziskovanja južnega neba.
Različni pogledi
Odlična glasba, kajne?
Predstavljajmo si, da bi imeli slušno okvaro.
Kaj če bi ne mogli slišati nizkih frekvenc?
Ali visokih frekvenc?
Astronomi so bili nekoč v podobnem položaju.
Človeško oko je občutljivo le na majhen del svetlobe iz vesolja.
Ne vidimo svetlobe z valovno dolžino krajšo od vijolične,
ali daljšo od rdeče.
Enostavno ne dojemamo celotne kozmične simfonije.
Infrardeče ali toplotno sevanje je leta 1800 odkril William Herschel.
V temni sobi me ne morete videti.
Če bi si nadeli infrardeča očala, pa bi lahko "videli" toploto mojega telesa.
Na podoben način infrardeči teleskopi razkrivajo kozmične objekte, ki so prehladni, da bi oddajali vidno svetlobo.
Tak primer so temni oblaki plina in prahu, kjer se rojevajo zvezde in planeti.
Že desetletja
ESO-vi astronomi z navdušenjem raziskujejo vesolje
v infrardečih valovnih dolžinah.
Toda prvi detektorji so bili majhni in zato neučinkoviti.
Dajali so nam zamegljen pogled na infrardeče nebo.
Današnje infrardeče kamere so velike in zmogljive.
Da jim povečajo občutljivost, jih hladijo do zelo nizkih temperatur.
In ESO-v Zelo velik teleskop je zasnovan tako, da se jih da dobro izkoristiti.
Nekateri tehnološki triki, kot je interferometrija, delujejo le v infrardeči svetlobi.
Razširili smo naš pogled, da bi razkrili vesolje v novi luči.
Ta temen skupek je oblak vesoljskega prahu. Zakriva zvezde v ozadju.
Toda v infrardeči svetlobi lahko gledamo naravnost skozi prah.
In tukaj je Orionova meglica, zvezdna porodnišnica.
Večina novorojenih mladih zvezd je skritih zaradi oblakov prahu.
Spet prihaja infrardeča svetloba na pomoč, saj razkrije zvezde v nastajanju!
Ob koncu svojega življenja zvezde odpihnejo del svojega plina.
Vesoljska predstava v optičnih valovnih dolžinah
— a infrardeči posnetek prikazuje še veliko več podrobnosti.
Ne pozabite na zvezde in oblake plina,
ki jih ujame pošastna črna luknja v središču naše galaksije.
Brez infrardečih kamer jih ne bi nikoli videli.
V drugih galaksijah
so raziskave v infrardeči svetlobi pokazale pravo razporeditev zvezd podobnih Soncu.
Najbolj oddaljene galaksije lahko proučujemo le v infrardeči svetlobi.
Njihova svetloba je bila premaknjena k tem daljšim valovnim dolžinam
zaradi širjenja vesolja.
Blizu Paranala je manjši gorski vrh z osamljeno zgradbo.
V njej se nahaja 4,1-metrski teleskop VISTA.
Zgradila ga je Velika Britanija, ESO-va deseta država članica.
Trenutno VISTA opazuje samo v infrardeči svetlobi.
Uporablja ogromno kamero, ki je težka kot manjši tovornjak.
VISTA ponuja pogled (špansko "vista") na infrardeče vesolje, kot ga nismo imeli še nikoli prej.
ESO se ukvarja z optično astronomijo od samega začetka pred petdesetimi leti.
In z infrardečo astronomijo že približno trideset let.
Obstaja pa še več registrov za kozmično simfonijo.
Na pet tisoč metrih nadmorske višine visoko v čilskih Andih
se nahaja planota Chajnantor.
Astronomija ne more višje od tega.
Na Chajnantorju je doma ALMA
– Veliki milimetrski/podmilimetrski niz v Atacami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array).
ALMA je še v fazi gradnje.
Na kraju, ki je tako negostoljuben, da je tam težko celo dihati!
Z desetimi od 66-ih anten
je ALMA naredila prva opazovanja jeseni leta 2011.
Milimetrski valovi iz vesolja. Da jih lahko opazujemo, moramo biti visoko in imeti suho ozračje.
Chajnantor je eden najboljših krajev na svetu za taka opazovanja.
Vidni postanejo oblaki hladnega plina in temnega prahu v dveh galaksijah, ki sta v trku.
To ni prostor, kjer se zvezde rojevajo, ampak kjer so spočete.
Spiralni valovi v toku umirajoče zvezde
— bi lahko bil zanje kriv planet v tirnici okoli zvezde?
S spremembo načina gledanja
se približujemo razumevanju nastanka planetov, zvezd in galaksij.
In celotni simfoniji kozmosa.
Z vami sem bil dr. J., v tej posebni epizodi ESOcasta.
Pridružite se mi spet naslednjič na novi vesoljski dogodivščini.
Producent ESOcasta je ESO,
Evropski južni observatorij.
ESO, Evropski južni observatorij,
je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo,
ki projektira, gradi in upravlja najbolj napredne teleskope na Zemlji.
Zapis v angleščini: ESO; prevod: Dunja Fabjan, www.portalvvesolje.si.