Tip:
Highlight text to annotate it
X
Res hudo je, če prelep si za ta povprečen svet.
Ko je v mestu veselica, nasmejana so vsa lica,
godba menja se nenehno: polka, rokenrol in tehno.
vse se plete, vse se zvija. vse bolj raste evforija,
moški, ženske, stari, mladi, vsi se imajo strašno radi.
V celem mestu eno samo bitje izgleda kot bolano.
To je Urška, lepotica, ki prav čudnega je lica.
Bolj, ko gleda te ljudi, bolj je jasno, da ga ni
tipa, ki bi bil dost lep, da bi šla se z njim vrtet.
In ko se opolnoči vse še kar brez nje vrti,
grabit jo začne obup, kar zasliši čuden hrup
vse glasneje in vse bliže, da prevpije mile viže,
ko iz temnega obzorja vstane bleda luč motorja.
Luč počasi, kot da išče, tava tja, kjer je plesišče,
spremlja pa jo takšen zvok, da vse pade godcem iz rok,
saj rohni in ropota, kot iz drugega sveta,
dokler končno ne ustavi se ob Urškini postavi.
Urško, ko ob njej parkira, kar potrese od nemira.
Hrup pa utihne, luč se utrne in iz silhuete črne
vstane tip, visok, koščen, lep kot kakšen maneken.
Ko pa še čelado sname, zdi se, da je iz reklame.
Urška srepo bulji vanj, kot bi bil pred njo ekran,
tip pa reče: "Živjo, mala, a bi majčken' zaplesala?"
Ker pa godba kar molči, tipček jezno zakriči:
"Ja kva je, bend, a bo že kej?! Eno hitro zaigrej!"
"Končno mene vreden tip," dahne Urška in čez hip
vsa v ljubezni zagori, da ji plamen iz oči
švigne s tako energijo, da prisotni onemijo,
češ, kako je to mogoče, da ni tipčku v ksiht nič vroče.
Bend pa kakor nor zašpila, da so v ognju vsa glasbila.
Saksofoni zažarijo, iskre od činel letijo
in dim izvija se iz kitar, da se zdi, da je požar,
ko se lepi par teles zapodi v divji ples.
Urška se v ekstazi meče, da si skoraj zlomi pleče,
tip pa tudi ni od muh, krepek je, čeprav je suh,
in obvlada rokenrol. Urško gor, dol, naokol'
suče, bog ga nima rad, kot najboljši akrobat.
In ker ve, da tip je pravi, Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura, ko je končno konec žura.
Takrat reče Urška zala: "Strašno dobro sva plesala.
"Skoraj več ne čutim nog. Daj, zapelji me en krog."
Tipček najprej hladno pljune velik kos žvečilne gume
ter zakurbla, stisne plin, Urška, ki sedi za njim,
pa ljubeče se oklene hladne, črne in koščene
soplesalčeve postave, in že planeta v daljave.
A že popoldne se razve, da, kjer most čez Savo gre,
neurejene so bankine, in asfaltne izbokline
ter pretirana hitrost bili vzrok, da je zgrešil most.
Izvlekli so motor iz reke, od njiju dveh pa niti obleke.