Tip:
Highlight text to annotate it
X
»Google se je leta 1996 razvil iz raziskovalnega projekta.«
»To je vpogled v razvoj iskanja.«
Gomes: Naš cilj je izboljšati Google Iskanje,
tako da bo ustrezalo potrebam uporabnikov po informacijah.
Želimo, da bi ti lahko vedno hitreje našli odgovore.
Ponuditi želimo skoraj neprekinjeno povezavo med
njihovimi mislimi in potrebami po informacijah
ter najdenimi rezultati iskanja.
Singhal: Google je začel delovati na podlagi algoritmov,
ki sta jih Larry in Sergey razvila na Stanfordu.
To je bil tako imenovan algoritem za razvrstitev strani,
s katerim sta dejansko zgradila
popolnoma nov način iskanja v spletu.
Gomes: V tistem času je bil
splet naenkrat preplavljen z vsebino.
Na voljo je bilo toliko informacij,
kot še nikoli,
želeno vsebino pa je bilo
vedno težje najti.
»AdWords«
Mayer: V začetku
sploh nismo ponujali oglasov.
In ko smo se jih odločili dodati,
nam je bilo zelo pomembno, da ravno toliko ustrezajo
iskanju kot sami rezultati iskanja.
Prav tako nam je bilo zelo pomembno, da so ločeni
od rezultatov iskanja.
Gomes: Že v začetku smo začrtali jasno mejo
med oglasi in iskanjem.
Cilj iskanja je bil samo eden:
uporabniku ponuditi najustreznejše informacije
v čim krajšem možnem času.
»Univerzalni rezultati«
Mayer: V letih 1999 in 2000 smo uporabljali iskalnik,
ki je deloval odlično,
toda predvsem za spletne strani.
Skladno z razvojem Googla
smo opazili,
da uporabniki od njega pričakujejo vedno več.
Niso bili več zadovoljni samo s spletnimi stranmi.
Želeli so najboljše informacije, ki so bile na voljo,
pa naj je šlo za slike ali knjige.
Tako smo začeli raziskovati, kako bi lahko ponudili iskanje novih
in drugačnih oblik vsebine.
Začeli smo z iskanjem slik,
saj vemo, da je slika vredna več kot tisoč besed.
Ljudje so denimo pogosto
spraševali, kaj je turkiz.
Pogoste so bile poizvedbe »kaj je turkiz«?
In na to vprašanje ni bilo mogoče
odgovoriti brez slike.
Singhal: Ob dogodkih 11. septembra
je Google svoje uporabnike pustil na cedilu.
Uporabniki so vpisovali poizvedbo »dvojčka v New Yorku«,
naši rezultati pa niso ponujali nič ustreznega,
nič, kar bi bilo povezano z žalostnimi dogodki tistega dne,
saj je bil naš indeks izdelan pred mesecem dni,
v tem indeksu pa seveda še ni bilo novic.
Zato smo na začetno stran dodali povezave do vseh medijev,
kot je CNN, ki so uporabnike pozivale, naj obiščejo njihova
spletna mesta in preberejo novico dneva,
saj je mi ne moremo ponuditi.
S prijateljem Krishno sva bila takrat na konferenci,
in Krishna je začel razmišljati o tej težavi.
Rekel je: »Ali ne bi bilo čudovito, če bi lahko
hitro preiskali novice in uporabnikom
ponudili različne poglede na
isto zgodbo?«
To je bilo rojstvo storitve Google News,
storitve specializiranega iskanja.
Mayer: Eden izmed trendov, ki smo jih opazili leta 2002,
je bila obogatitev spleta.
Več slik, več videoposnetkov in različne vrste vsebine.
Takrat smo ugotovili, da uporabniki pričakujejo, da bo Google
našel iskano, če le obstaja v spletu.
Prav nič jih ni zanimalo, ali je bilo to besedilo, spletna stran ali novice –
vse so želeli imeti na enem mestu.
Tako smo prišli do zamisli o univerzalnem iskanju.
Uporabniki bi obiskali Google,
ki bi lahko našel kakršno koli
vsebino, ne glede na vrsto.
Eden od izzivov, s katerimi smo se soočali pri univerzalnem iskanju,
je bil, da smo dejansko primerjali jabolka in pomaranče.
Singhal: Zamislite si, da so jabolka spletne strani,
pomaranča pa je slika.
Če pogledamo razvrščanje slik,
vemo, kakšno razmerje stranic ima slika,
kako velika je in koliko slikovnih pik ima.
Ali je slika črno-bela ali barvna?
Toda vsi ti signali so ustrezni samo za slike,
ne pa tudi za spletne strani.
Zato je bilo univerzalno iskanje tako težavna naloga,
ker takratno znanje še ni bilo zadosti razvito.
Mayer: Stvari smo
dodajali na vrh ali na dno strani
ali nekam v sredino,
saj še nismo imeli primernega načina
iskanje ustreznosti,
še posebej za različne vrste predstavnosti.
Singhal: V nekaj letih
smo to znanost izjemno razvili,
in danes že lahko umeščamo
različne vrste informacij na več mest
na strani z rezultati,
saj so naši algoritmi vedno boljši.
»Hitri odgovori«
Gomes: Naš cilj je, da bi
izboljšave v tolikšni meri ustrezale željam
uporabnikov in bi se tako
popolno prilegale v iskanje,
da ti skoraj ne bi opazili, da smo jih izvedli.
In če zdaj pogledamo nazaj, je popolnoma jasno,
da bi tako moralo biti že v začetku.
Menzel: Če potrebujete določen podatek
vam ga Google poskusi ponuditi
s hitrimi odgovori.
Za primer vzemimo športne rezultate.
Zanima vas trenutni rezultat.
Želite vedeti, kako visok je Empire State Building?
Wright: Želimo, da uporabniki pridejo v Google
in čim hitreje najdejo informacije.
Če uporabijo Google Dinamično iskanje,
jim celo ni treba natipkati celotne misli.
Še celo tipke Enter jim ni treba pritisniti.
Vpišejo lahko denimo »gorsko k«,
mi pa bomo prikazali rezultate,
še preden do konca vpišejo svoje misli.
»Prihodnost iskanja«
Menzel: Interakcijo z iskalnikom
izkoriščamo do
skrajnih meja.
Če uporabite slikovno iskanje, lahko to
sliko uporabite kot vnos za iskanje.
Singhal: Resnica je, da naši uporabniki potrebujejo
veliko kompleksnejše odgovore.
Moje sanje so zgraditi računalnik v slogu »Star Treka«.
V mojem idealnem svetu
bi lahko stopil do računalnika in rekel:
»Živijo! Kdaj je najprimernejši čas za setev v Indiji,
glede na to, da je bil monsun to leto zgoden?«
Ko bomo lahko odgovorili na to vprašanje,
česar danes ne moremo,
bodo ljudje iskali odgovore
še na veliko bolj zapletena vprašanja.
Vse to so resnične potrebe po informacijah.
Če bo Google lahko odgovarjal
na takšna resnična vprašanja, bodo naši uporabniki bolj izobraženi
in bolj zadovoljni v svojih prizadevanjih po iskanju znanja.