Tip:
Highlight text to annotate it
X
Kot otroci se bojimo teme.
Neznano nas plaši.
Tam zunaj je lahko kar koli. Ironično je naša usoda, da živimo v temi.
Oddidimo v katerokoli smer z Zemlje
in po začetni modrini nas obda črnina
samo tu in tam prebodena z šibkimi in daljnimi zvezdami.
Tudi ko odrastemo tema obrdži moč ki nas straši
in tako so tu tisti, ki pravijo, da naj se ne zanimamo preveč kdo še bi lahko živel v tej temi.
Bolje da ne vemo, pravijo.
V galaksiji, ki jo imenujemo Mlečna cesta je 400 miljard zvezd.
Ali je v tej izjemni številčnosti mogoče, da je naše sonce edino z naseljenim planetom?
Mogoče.
Mogoče je izvor življenja ali inteligence izredno maloverjeten
ali pa se civilizacije vzpenjajo ves čas, ampak se uničujejo kmalu po tej pridobljeni sposobnosti.
Lahko so razsejane po vesolju,
mogoče obstajajo svetovi podobni našemu
na katerih se bitja ozirajo navzgor ter se čudijo in sprašujejo kot mi
ali še kdo živi v temi.
Življenje je redkost.
Raziskujemo lahko ducate svetov in ugotovimo, da življenje nastane, se razvija in vztraja samo na enem.
Če ljudje kadarkoli obiščemo te svetove, bo to zaradi narodov ali pa združenja le teh,
ki verjamejo da je to za njihovo prednost ali pa za napredovanje človeštva.
V našem času smo prečkali sončni sistem in poslali štiri ladje na pot do zvezd,
ampak nadaljujemo z iskanjem naseljencev.
Življenje išče življenje.
Svetovni vojašči proračun: 2.1 biljonov $
Svetovni vesoljski proračun: 38 miljard $