Tip:
Highlight text to annotate it
X
Za kopiranje tega filma ne potrebujete dovoljenja.
Vsak, ki ne bo razširjal tega dela, bo preganjan. Za razširjanje naj se uporabi vsa razpoložIjiva sredstva.
Publiko prosimo, da ostane uporna in še naprej promovira tovrstne aktivnosti.
UKRADI TA FILM
Je dobra sli slaba novica,
da postaja vedno težje
morda celo nemogoče
zložiti informacije v ločene enote in jih prodati?
Poenostavljen odgovor, ki ga dobite od Hollywoda in industrije zabave se glasi,
da je to katastrofa!
To ni film o piratstvu.
Glasbena industrija je prestrašena.
Filmska industrija je prestrašena.
Pravniki ne vedo kako naj razmišIjajo o tem.
To ni film o izmenjavi datotek.
Vložili so veliko denarja
v izdelovanje teh filmov in glasbe
in zato želijo dobiti nekaj od tega nazaj.
Način na katerega poskušajo sedaj ustaviti presnemavanje
zagotovo ne deluje.
To je film, ki raziskuje masovne spremembe v načinu na katerega
proizvajamo, distirbuiramo in uporabljamo medije.
Že od Napsterja poskuša glasbena industrija uničiti izmenjavo datotek.
Napster je bila prva velika skupnost Ijudi, ki so naenkrate imeli dostop
do največje zbirke glasne na svetu. Kaj je storila glasbena industrija?
Spravili so se na Napster in dosegli njegov konec.
Napster, Aimster, Audiogalaxy...
Vsa ta podjetja so se soočila s tožbami
In na koncu je zabaviščni industriji v bistvu uspelo
izločiti takšno tehnologijo iz glavnega komercialnega področja.
Industrija se je zdaj obrnila k tožbam posameznikov, stotinam posameznikov
na koncu tisoče, zdaj desettisoče posameznikov.
zaradi prenašnje glasbe z interneta brez dovoljenja.
Trenutni igralci poskušajo doseči
določene stvari,
ki se bodo za nazaj izkazale za na nek način barbarske.
Če govorimo o distribuciji
kulturnega gradiva, glasbe in kina
je tukaj že dolga zgodovina
dejanj, s katerimi se je poskušala takratna vodilna industrija
upirati vsemu, kar je prinesla nova tehnologija.
V sedemdesetih je kabelska televizija veljala za piratski medij
Vse televizijske mreže so menile, da je prisvojitev njihovih vsebin
ki potem preko kablov tečejo do hiš Ijudi
enostavno čisto piratstvo.
Hollywood se je zelo močno upiral videorekorderju.
Takoj so bile vložene tožbe proti studijem, ki si javno dejali,
da je videorekorder za Ameriško filmsko industrijo to,
kar je bil "Bostonski davitelj" za žensko, ki je sama.
Nove informacijske tehnologije priskrbijo Hollywodu in presnemovalni industriji
nove kanale preko katerih lahko prodajajo svoje izdelke,
odpirajo pa tudi nenačrtovane možnosti za njihove uporabnike.
Vrhovi glasbene industrije so se upirali posnetkom.
Firma, ki je proizvedla prvi mp3 predvajalnik. Diamnond Rio, neke vrste prva družba na tem področju,
dolgo pred I podom, se je morala soočiti s tožbo.
Možnosti, ki jih ponujajo "Peer-to-peer" tehnologije
so vzpodbudile zabaviščno industrijo,
da je odreagirala na način brez primere.
Tradicionalno je bila kršitev avtorskih pravic je civilna zadeva
Če te je lastnik avtorskih pravic zalotil pri tem, da delaš nekaj nedovoljenjenega
Te je lahko tožil in te prisilil, da mu plačaš odškodnino.
Izpostavljenost ukrepom kazenskega prava, možnost, da te tožijo
in vržejo v zapor, je bila pridržana za primere komercialnega piratsva.
za okoliščine, v katerih je nekdo naredil 500 kopij, in jih prodaja na ulici
in s tem ustvarja konkurenco prodaji originalov.
V zadnjih leth lastniki avtorskih pravic, niso bili več zadovoljeni s tem.
Želeli so posreči globlje in zahtevali kazenske ukrepe
prot Ijudem, ki so udeležni v nekomercialnih dejavnostih.
Priznamo, da se zavedamo, da piratstva ne bomo zmogli nikdar ustaviti.
Nikdar. Vse kar moramo storiti je,
da ga otežimo in naredimo kolikor moremo zoprno.
In Ijudem moramo dati vedeti, da bodo, če jih ujamemo
trpeli posledice.
Kar poskušajo narediti je, da tožijo nekaj Ijudi.
In jih kaznujejo dovolj strogo,
da lahko s tem ustrahujejo veliko število Ijudi.
Pravzaprav so se odločili, da bodo zato, da bi ustrahovali vas,
odsekali glave nekaj vaščanom in nataknili njihove glave na kole,
kot opozorilo vsem ostalim.
Dejstvo, da je pravica do lastnine DVD ja
novo orožje za množično uničevanje
je resnično preprosto zaradi dejstva, da je možno film za 50 miljard dolarjev kopirati
za ceno 10 ali 15 centov.
Obstaja fantastičen citat Marka Getthy-ja
lastnika Ghetty Images,
velikanske korpcoracijske podaktovne baza slik,
enega izmed zadnjih lastnikov avtorskih pravic v svetu.
Enkrat je dajal, da je intelektualna lastnina nafta 21. stoletja.
Gre za fantastičen citat, lahko ga skrajšamo v eno besedo.
Vojna.
S temi besedami je razglasil vojno, ko je dejal, da se bomo borili za te stvari,
za te popolnoma halucinatorične pravice
do podob, besedil, misli in izumov.
Prav tako kot se zdaj borimo za naravne vire.
Napovedal je vojno.
Čudno vrsto vojne. Sam jo jemljem resno.
Ampak je smešna in resna obenem.
To ni prva vojna,
ki se je bila za proizvodnjo reprodukcijo
in distirbucijo informacij.
Ljudje radi vidijo sodoben in digitalni vek,
kot nek povsem edinstven prelom.
Sam menim, da je pomembno, da se tukaj zavedamo,
da ne gre za edinstven prelom ampak za moment,
ki pospeši stvari, ki so se že dogajale v preteklosti.
Pred prihodom tiska v Evropo v 15. stoletju,
so bile informacije redke in se jih je dalo preprosto nadzorovati.
Tioče let je pisarska kultura skrbno izbrala Ijudi,
ki jim je bila podeljena ta skrivnost prenašanja znanja skozi prostor in čas.
Ekonomija, s katero se soočmo,
je ekonomija pomanjkanja.
Ljudje so lačni knjig.
Obstajajo slike iz 16.stol,
na katerih so knjige, ki so priklenjene
in jih stražijo oboroženi stražarji.
pred težkimi masovnimi vrati,
kajti bilo je zelo zelo nevarno, da bi imeli Ijudje dostop do knjig.
Tisk je s seboj prinesel novo obilje informacij
in s tem ogrozil ideje, ki so prišle s pomanjkanjem.
Daniel Defoe pripoveduje o Gutenbergovem partnerju Johanu Faustu,
ki je prišel v Pariz z vozom polnim natiskanih Biblij.
Ko si bile Biblije pregledane in so odkrili popolno podobnost vsake knjige,
so se Parižani spravili na Fausta in ga obtožili črne magije.
Ker je ta tehnologija grozila s spemembo,
so jo videli kot brezbožno hudičevo delo.
Vse porajajoče nacionalne države v Evropi,
so zelo jasno nakazale,
da želijo nadzorovati pretok informacij po svojih najboljših močeh.
Tiskarji so bili tisti,
ki so jih preganjali,
če so natisnili prepovedan tekst.
Večinoma govorimo o preganjanju avtorjev,
v resnici pa so najbolj trpel tiskarji.
Ko se je tehnologija tiska razvila v Ameriki,
je njena ključna družbena vloga postala jasna.
Tiskanje je postalo povezano z uporom in emancipacijo.
Guverner Virginije, Berkeley
je svojim nadzornikom v Angliji pisal:
"Hvala bogu, da v Virginiji nimamo tiska
in ne bomo ga imeli dokler bom jaz guverner. "
To je bila reakcija na Angleško državljansko vojno in "vojno pamfletov"
takrat so jim rekli "pirnate krogle"
Osnova ideja cenzure v 18. stol,
je koncept posebnih pravic oz. zasebnega prava.
Založnik dobi pravico do objave določenega teksta,
zanika pravice dugih in ta posebna pravica ostane njemu.
S tem dobimo
centralizirano upravo za nadzor trgovine s knjigami,
uporabo cenzure,
ki prav tako uporablja monopol uveljavljenih založnikov.
Poskrbeli so za to, da so bile knjige, ki so krožile v družbi odobrene
in so bile hkrati pod nadzorom države, torej kralja ali princa.
Obstajal je zelo izpopolnjen sistem cenzure,
ampak poleg tega je obstajal tudi monopol
*** produkcijo v cehu prodajalcev knjig v Parizu,
ki je imel policijska pooblastila.
In tudi policija je ima posebne inšpektorje za prodajo knjig.
Če vse to seštejemo ugotovimo, da je bila država zelo vplivna
v svojih poskusih, nadzora *** svetom tiska.
Ta aparat, pa ni bil le nezmožne preprečiti
širjenja revolucionarne misli, sam njegov obstoj je navdihnil
stvaritev, novega, vzporednega, piratskega sistema distribucije.
Kar je v 18. stol jasno, je dejstvo,
da se je tiskana beseda širila vsepovsod.
Imamo založniške hiše, tiskarske hiše, ki so obkrožale Francijo
z nečim čemur sam pravim "rodovitni polmesec".
Ducati med njimi so tiskali knjige,
pretihotapljene čez Francoske meje,
in distribuirane vspovsod v Združenem kraljestvu s podtalnim sistemom.
Poznam primer Danskega tiskarja, ki je pogledal na seznam prepovedanih knjig
in se odločil, da bo knjige iz seznama natisnil,
saj je vedel, da se to naslovi, ki se bodo dobro prodajali.
Pirati so imeli agente v Parizu in vsepovsod drugod,
ki so jim pošiljali sezname novih knjig, za katere so menili, da se bodo dobro prodajale.
Pirati so sistematično izvajali nekaj, čemur bom anahronistično dejal:
tržne raziskave.
To so res počeli, videl sem v tisočih pismih.
Raziskovali so trg, želel so vedeti, kakšo je povpraševanje.
Zato je bila reakcija založnikov v centru seveda zelo sovražna.
Bral sem veliko njihovih pisem, ki so polna izrazov ko so:
ropar, kurac in
Ijudje brez sramu ali morale itd.
V resnici je bili veliko teh piratov dobrih meščanov Lausanne, Ženeve ali Amsterdama
in menili so, da samo pošteno poslujejo,
na koncu koncev ni bilo
nobenih mednarodnih zakonov o avtorskih pravicah in so samo zadovoljevali povpraševanje.
Obstajali so tiskarski stroji takorekoč skoraj v vsaki luknji v zidu,
če so tiskali prevratniški material,
so lahko svoje knjige zelo hitro prodali.
Ljudje so jih včasih spravili na splave in splavili dol po reki v naslednje mesto,
če so imeli težave z oblastmi. Vse je bilo zelo mobilno.
Pravzaprav imamo tukaj dva sistema, ki sta med seboj v vojni.
In sistem produkcije izven Francije je tisti, ki je bil bistven za razsvetljenstvo.
Ta sistem medijev ni samo pomagal širiti razsvetljenstvo, ampak je,
ne bom uporabil besedne zveze "pripravil pot za revolucijo".
Stari režim je tako silno obtožil, da je ta moč-javno mnenje,
postala bistvena pri padcu vlade v letih 1787-1788.
V Parizu je bila Bastilija zapor za pirate.
Ampak med letih pred revolucijo so oblasti
prenehale z zapiranjem piratov.
Tok idej in informacij je bil premočen, da bi ga bilo možno ustaviti.
In mislim, da je bila to dramatična sprememba,
ki jo je povzročila revolucija tiska.
Pojav nove bralne publike, pojav nediciplinirane bralne publike
ki ni bila podvržena istim normam branja,
ali istim normam odnosa do znanja, kot je bilo v preteklosti.
Šlo je za dramatičen obrat.
Osnovna potreba po kopiranju
ni povezana s tehnologijo.
Gre za način na katerega se ustvarja kultura.
Vseeno pa tehnologija spreminja kaj lahko kopiramo,
Kako hitro lahko kopiramo in kako lahko skopirano delimo
Kaj se zgodi, ko je izumljen kopirni mehanizem?
Lahko vzamete tisk ali bittorent.
Oblikuje navade Ijudi.
Ljudem daje popolnoma nove ideje o tem
kako lahko delajo skupaj, kako lahko delijo,
s čim se lahko poistovetijo, kakšna so lahko njihova življenja
Nemogoče je, da bi absolutistični politični sistem
lahko popolnoma zatrl širjenje informacij.
Novi mediji, se prilagodijo na te nove okoliščine.
In pogosto lahko zaradi represije postanejo celo bolj učinkoviti.
Zakaj bi morale biti izboljšave v našem načinu razmnoževanja povezane s spremembami v družbi?
Ker je sporazumevanje tako bistveno za to kar v svetu počnemo,
samo po sebi dejanje kopiranja.
Tista metoda, ki nas je pripreljala do sem kjer smo, je kopiranje.
Deljenje je v nekem smislu v sami srčiki našega obstoja
Sporazumevanje, potreba po pogovoru z nekom, je sama po sebi dejanje deljenja.
Potreba po poslušanju nekoga, je dejanje izmenjave.
Zakaj delimo našo kulturo? Zakaj delimo naš jezik?
Ker drug drugega posnemamo, tako se naučimo govoriti.
Tako se učijo dojenčki,
na tak način nove stvari pridejo v družbo in se skoznjo širijo.
Kar nas drži skupaj je to, da drug od drugega kopiramo
Ko je bila govorjena beseda edina oblika komunikacije,
smo potovali širom sveta, da bi jo dostavili drugim
Pozneje, ko smo se začeli sporazumevati v pisni obliki,
so vojske pisarjev razmnoževale naše ideje.
Naša potreba po sporazumevanju je tako močna,
da smo vedno potisnili orodja, ki so nam na voljo, do skrajnih meja
in meje nato presegli z ustvarjanjem novih tehnologij,
ki so naše ideje razmoževale, na do takrat neslutenih razsežnosti.
Leta 1957 je Sovjetska zveza izstrelila Sputnik.
Kot odgovor na to, je Ameriška vlada odobrila muhasto masovno vlaganje
v znanost in tehnologijo, ki ga je nadzorovala
nova ustanova imenovana: Advanced Research Projects Agency.
ARPA je bila tista, ki je z razvijanjem idej vizionarja
računalniškega znanstvenika Josepha Lickliderja,
prišla do koncepta mreženja računalnikov.
Že več let je bila Izmenjava informacij otežena.
Tisk je bil velik korak do izmenjave informacij.
In že dalj časa se kaže potreba,
po boljšem načinu distribucije informacij od ročnega prenašanja.
Tisk na papir je nadležen,
ker moraš, da bi ga lahko distribuiral, papir razanšati okoli.
In velike količine papirja postanejo okorne, težke in težko prenosljive.
ARPAnet je bil zasnovan, da je omogočal znanstvenikom, deljenje računalniških virov,
Da bi izboljšali izume,
je moral ARPAnet dovoliti vsakemu računalniku v omrežju
kopiranje in prenašanje sporočil, poslanih od drugih računalnikov.
Mreža, v kateri so si posamezniki vire delili enakovredno,
je bila del masovne spremembe od korporacijskih komercialnih koumnikacijskih sistemov preteklosti,
pri katerih so sporočila prihajala samo iz enega vira ali navzdol skozi hierarhijo.
Sedaj ni bilo centra
in nobena naprava ni bila pomembnejša od druge.
Kdorkoli se je lahko pridužil omrežju,
če se je le držal pravil oz. protokolov, po katerih je mreža delovala.
Že od zgodnjih šestdesetih
so omrežja, ki prenašajo pakete preko switchev
prevladujoča oblika komunikacije, ki se jo danes uporablja
Vedno bolj tudi pri prenosu glasu in podatkov.
Zahodni svet se je premikal od togih produkcijskih sistemov fordizma,
k tekočemu delu in dostavi ob času.
Post-centralizirana moderna ekonomija je potrebovala
prav takšen komunikacijski sistem.
V sedemdesetih nismo gradili omrežij hirarhov
Računalniki, ki so bili takrat na voljo v svetu,
so bili miljone dolarjev vredne naprave,
ki so bile med seboj povezane kot enakovredne.
Ena izmed glavnih značilnosti interneta je,
da je skrajno decentraliziran
in da storitve na internetu
izumijo in z njimi upravljajo drugi uporabniki mreže.
Omrežje je zgrajeno tako, da ni nihče glavni,
zgrajeno je tako, da imajo vsi nadzor *** svojim lastnim sporazumevanjem.
Z zanašnjem na internet, je družba v svoj center postavila,
napravo, katere izvirna funkcija je
reprodukcija in distribucija informacij.
Inherenten namen omrežja,
ki ga danes uporabljamo,
je, da so podatki shranjeni, kopirani, shranjeni kopirani
ponavadi prehodno, ponavadi zelo hitro, v milisekunedah
mikrosekundah.
Posebne naprava, kot na primer switch/i, routerji, hub itd.,
naredijo vse to v trenutku, ampak to ja način na katerega omrežja delujejo.
Kar so inženirji ARPE naredili, je bil načrt
za masovno kopirno napravo brez gospodarja,
ki bo z fantastično hitrostjo zrasla v internet.
To celotno območje poka od različnih infrormacij.
ki se prenašajo z enega naprave do drugege.
Na primer, krajevni svet, Stolpa Hamlet in Hackney,
tukaj smo na neke vrste, meji. Tukaj imamo nekaj prometnih
in varnostnih kamer, ki so med seboj povezane z brezžično pvezavo.
Spekter v okolju postaja vedno bolj hrupnen in umazan
Čisto vsak paket, ki prileti skozi množico brezžičnih omrežij
in skozi internet, je pregledan, in shranjen v spomin in
skopiran iz enega tako imenovanega segmenta omrežja v naslednjega.
Naše bližnje okolje, naša ekosfera,
je tako široka, da informacij ni mogoče obvladovati.
Vsaj ne enostavno, ne moreš cenzurirati ali ustaviti prenosa,
Ko se prenos enkrat začne, ko je enkrat zunaj, je to tako kot, voda ki ti polzi skozi roke.
To je tako kot bi poskušal, preprečiti jezu, da bi se razpočil.
Upam si trditi, da smo trenutno v dosegu brezžičnih, mikrovalovnih radijskih prenosov,
ki zelo verjetno kršijo neke vrste zakon o avtorskih pravicah.
Poskusiti
na hrbtu modernizma
in vsega tega mednarodnega prava
prozvajati dobiček
iz njegove lastne neradodarnosti do človeštva
Eno izmed glavnih bojišč v pravu in tehnologiji danes
je obseg do katerega je možno
izključiti Ijudi od virov informacij, znanja in kulturnih dobrin.
Obseg, do katerega je možno, če že hočete,
zapreti bit kulture in reči, da je to v zaboju
in če želiš do njega mi moreš plačati.
Dva zajčka sta brezskrbno sedela sredi polja
"Zgradil bom ograjo okoli njiju", si je mislil mimoidoči mož.
In potem bosta moja...
Nekaj lahko proglasiš za svojo lastnino, če lahko okrog tega zgradiš ograjo.
Nekaj lahko ogradiš, če lahko okrog tega zgradiš zid
Na Ameriškem zahodu je bila zemlja zastonj
in vsi so se lahko prosto gibali po njej, saj jo je bilo predrago ograditi.
Bodeča žica je to spremenila in zemljo si lahko spremenil v lastnino.
Kultura je začela prihajati v teh "škatlah".
Kontrola je prišla sama od sebe,
kot del procesa, obstoja samega medija.
Postavil je ceno za svoja zajca in čakal na stranke.
Tukaj imamo našo stvar, knjigo,
ploščo
film
ki jo lahko obdržiš in je ne deliš z drugimi,
ali pa jo lahko daš komu drugemu.
In celoten sistem plačevanja je bil zgrajen okrog vprašanja:
Ali ti naj dam to enoto informacije? Ali ne?
Tako je bil zgrajen celoten model avtorskih pravic,
od knjige in naprej.
Prispe punčka z svojo materjo in vpraša, če bi lahko dobila enega.
"Naslednji teden", pravi mati, "če boš pridna".
Naslednji teden je bila ograda polna zajcev.
"Glede na to, da imate toliko zajcev, bi morda razmislili o nižji ceni. "
"Ne", je dejal mož, "to so moji zajci in to je moja cena. "
Kar je bilo včasih lastnina, glasba, kino,
postane zelo lahko prenosljivo preko ovir.
Danes imamo možnosti, da delamo kopije
in jih poceni distribuiramo.
Če se ena kopija pojavi na internetu je zelo hitro dostopna vsem.
Dan za dnem je mož pazil na svoje zajce.
Ampak, ko so se zajci množili, je vedno težje postavil ceno na vsakega.
"Gotovo ne more biti narobe, ker jih je toliko, če vzamem enega zase. "
Nekdo se lahko vedno trudi pri ustvarjanju umetnih meja,
ki nam preprečujejo izmenjavo datotek, glasbe itd.
Ampak kako lahko ustvariš zid oz. mejo,
pred samo idejo izmenjave?
Mislim, da je vojna proti piratstvu neuspešna zaradi družbenih razlogov.
Ljudje radi komunicirajo.
Ljudje radi ustvarjajo, izmenjujejo stvari
in tehnologija jim to delo tako olajša, da ni načina, s katerim bi to lahko ustavili.
Izguba nadzora.
Nova generacija enostavno prenaša stvari z interneta
Tako so bili vzgojeni.
Začeli so z Napsterjem,
glasba je za njih zastonj. Glasbe ne dojemajo kot nekaj za kar moraš plačati.
Plačajo za oblačila, za stvari, ki se jih lahko dotaknejo
Intelektualna lastnina. Kaj za vraga je to?
V svojem življenju še nisem kupil cedeja.
Ne misliva, da je to nezakonito, saj to vsi počnejo.
Ne moreva biti krivi,
če samo preneseva nekaj iz interneta.
Ljudje mislijo,da je zakonito.
saj gre za kopiranje brez avtorskih pravic ali nekaj takega.
če je to zločin zakaj bi dali na internet?
Torej, če uporabljate zastarel sistem za izmenjavo datotek
izvirni Napster, Nutello ali bittorrent,
gre za princip, da se aktivno vključujete
v komunikacijo z internetom kot je bil njen namen v začetku,
da ste zmožni vsebine uporabljati in proizvajati.
Še posebej po tožbi Napsterja,
smo videli pojav večih
decentraliziranih programov za izmenjavo datotek.
Računalniške programe, ki so jih Ijudje pognali na svojih računalnikih
in jih naredili za del njihovega omrežja, brez da bi potrebovali kak glavni prostor,
kjer bi bil glavni računalnik.
To pomeni, da se z borbo proti izmenjavo datotek
industrija bori proti sami struktuti interneta.
Razen tega, da bi bistveno spremenili sam internet,
ali naprave, ki jih uporabljamo za komunikacijo z internetom,
Bruselj, Ženeva ali Washington ne morejo storiti ničesar.
Napster so razbili na miljon majhnih koščkov, ki so se razprišili preko računalnikov
po celem svetu. In če ga sedaj želijo izklopiti,
bi morali izslediti vsakega izmed njih
in ga lastnotočno izključiti. Tega preprosto ne morejo.
Vsak mesec pošiljajo pisma in poskušajo izklopiti par računalnikov,
ampak njihova taktika preprosto ne deluje. Preveč jih je.
Duh je ušel iz steklenice.
Enkrat ko bodo informacije tako široko razpršene, bo vsak njihov trud zaman.
Ljudi lahko tožiš celo večnost.
Lahko tožiš peščico študentov,
lahko tožiš investitorje Napsterja.
ki so zagotovili programsko opremo za Kazaa, ampak s tem ne boš izklopil ničesar.
Vemo, da nikdar ne bomo mogli ustaviti piratstva.
Kazaa je izgubi pomembno tožbo na vrhovnem sodišču ZDA,
Tožbo je izgubilo tudi nekaj podobnih družb.
Te družbe zato več ne delujejo, ampak omrežje še vedno deluje.
povedano drugače,
vmesnik je še vedno naložen na miljonih računalnikov, ki jih Ijudje še vedno uporabljajo.
...nikdar ustaviti piratstva...
Če želi glasbena industrija ustaviti izmenjavo datotek,
ne obstaja kakšen računalnik, ki bi ga lahko izklopili
Morali bi iti do konca vsake žice.
Morali bi prerezati vse priključke po svetu.
Ko so izklopili Piratebay,
ko je lansko leto vlada izvedla racijo,
sta Amsterdamski center za izmejavo informacij in AM6
poročala, da je 35% evropskega internetnega prometa
preprosto izginilo v nekaj urah.
Datoteke so bile že izmenjane, ni poti nazaj.
Ne gre za to, da bi izključili bittorrent,
morali bi zaseči trde diske vseh Ijudi.
Datoteke so tam zunaj, bile so prenešene z interneta.
Sedaj so "doli", ni več nikakršnega "gor"
.. nikdar, nikdar, nikdar.
Nobenega ni, do katega bi lahko šel in mu rekel: izključite izmenjavo datotek.
Internet preprosto ni zgrajen na tak način.
Obkroženi smo s podobami.
Vsak dan vsepovsod. Nič ne moremo storiti glede tega.
Ampak problem s temi podobami je, da niso tvoje.
Življenja Ijudi so določena s podobami, do katerih nimajo nikakršnih pravic.
Rekel bi, da gre za zelo neprijetno situacijo.
Eno izmed mojih del so Ijudje opisali kot
niz nedosegljivih žensk, pravzaprav gre
za niz nedosegljivih podob.
Zadnja naloga kina je, da poskrbi, da te podobone niso videne.
Zato imamo DRM, zaščito pred kopiranjem,
reginalno kodiranje in vse te svari. Če pa podobo vseeno vidiš,
ti pove eno stvar. To ni tvoja podoba.
To je njihova podoba.
Ne tiče se te. Ne kopiraj je, ne spreminjaj je,
enostavno pozabi na njo. Ne moreš enostavno reči: hej, saj je samo film.
Gre za resničnost, za zelo specifično resničnost lastnine.
Radio, televizija, film. V srcu vsake izmed njih
obstaja zelo jasno razlikovanje med ustvarjalcem in porabnikom.
In ideja je zelo statična,
Obstaja tehnologoja, ki mi omogoča, da komuniciram s teboj.
Ampak ne gre za pravi pogovor.
Če si včasih imel televizijsko ali radijsko postajo
ali morda časnik,
si lahko svoje poglede posredoval,
relativno velikemu številu Ijudi, če si lahko plačal visoko ceno.
In le majhen odstotek prebivalstva je bil tega zmožen.
Vsebine so producirali profesionalni, komercialni producenti.
ki so nadzorovali celotno vizulano izkušnjo
in so postavili posameznike na drugi, krajši konec kulturnega pogovora.
Jaz se John Wayne.
Verjamemo v mnogo stvari.. .. ampak jaz sem John Wayne.
Če si želel spremeniti način kako deluje televizija ali radio;
vso srečo!
Moral si pridobiti večno delničarjev, da so se strinjali s tabo
ali pa si moral zamenjati
veliko zelo drage opreme.
V tistem svetu, so ti na poti do distribucije
stali "čuvaji".
Vem, da obstjajo čuvaji na vsakem nivoju.
pri produkciji, financiranju, razstavljanju.
Kar se mene tiče, se lahko jebejo.
Moral si prepričati odvetnika določene mreže
ali televizijske postaje, da je vse kar si naredil
zakonito, transparentno, da so bila pridobljena vsa dovoljenja
in verjetno tudi, da je bila plačana zavarovalnina.
preden si lahko svojo vsebino spravil v eter.
Število Ijudi, ki so lahko aktivno govorili, je bilo zelo majhno
in bili so organizirani okoli enega izmed dveh modelov,
ki sta bila na voljo med industrijskim obdobjem in sta bila zmožna nabrati dovolj kapitala,
potrebnega za takšno komunikacijo. Država ali trg,
ki je bil ponavadi osnovan na oglaševanju.
Vprašanje, s katerim se soočamo danes je:
Če je bitka proti izmenjavi datotek že izgubljena, in mediji niso več dobrina,
kako se bo družba spremenila?
Tisti, ki so prej podeljevali dovoljenja, se spremembi upirajo.
Kajti nadzor je dobra stvar, če ga imaš.
Nadzor,
ki je bil včasih v samem procesu ustvarjanja produktov, je izginil.
Naj pričakujemo spremembe podobne tistim ob izumu tiska?
Veliko Ijudi trenutno gleda kakšno drugorazredno limonado
in jaz jih ne morem rešti.
Trudim se kolikor lahko, ampak ne morem jih rešiti.
Pa res potrebujemo rešitelja? Bodo v prihodnosti še vedno obstajali
masovni mediji pred katerimi nas more nekdo rešiti?
Glasba se ni začela z gramofonom
in ne bo se končala z omrežjem za izmenjavo datotek
Po vsem svetu Ijudje ustvarjajo zunaj omejitev avtorskih pravic.
Londonska "Grime" scena je samo en tak primer.
Dobro, posluš'te
V glasbeni industriji vlada preplah,
da bodo Ijudje v resnici začeli proizvajati
in da jim programi za izmenjavo datotek oz. ta tehnologija,
omogoča, da proizvajajo razne stvari
Ljudje so objokovali smrt avtorja,
to čimer se sedaj soočamo gre mnogo globlje -
bivši potrošniki postajajo ustvarjalci.
in to napoveduje nov ekonomski model za družbo.
Ne gre toliko za to, da je drugi del Vojne zvezd
500x 600x ali več krat prenešen z interneta,
Ja seveda obstaja navidezna finančna izguba, ki jo vidimo.
Resnična grožnja pa se skriva v tem
kako razmišIjamo o potencialih
ki jih imamo kot ustvarjalci in ne samo kot potrošniki.
Gre za celotno mrežo.
To je nekaj, kar sem dal na voljo Ijudem, da si prenesejo z interneta
Lahko si prenesejo z interneta in s tem naredijo karkoli hočejo.
Naredil sem blog o tem in sporočil DJ-em, da lahko počnejo s tem karkoli hočejo.
Obstaja ta tip iz Brooklyna,
ki je ravno naredil remix mojega komada. Sicer je čisto drugačen kot sem si zamišIjal.
Spoštujem tipa iz Brooklyna, da je prišel do mene
in mi dejal, naj pogledam kaj je naredil, da bo to na njegovem novem albumu.
Ena izmed stvari, ki me neizmerno zanima pri širjenju vsebin,
ki so tam zunaj v svetu na voljo Ijudem,
je potencial za nastanek miljone novih avtorjev.
Zahvaljujoč internetu in digitalnim tehnologijam,
so bili čuvaji v resnici odstranjeni.
Ljudje lahko potegnejo več iz svojega kulturnega okolja,
vsebine uporabijo za svoje namene,
s katerimi se lahko izrazijo in raziskujejo,
ustvarijo svoje načine sporazumevanja, ustanovijo svoje skupnosti,
takrat ko potrebujejo sodelovanje z drugimi, rajši kot da se zanesejo
na omejeno število obstoječih institucij ali na vsebin,
ki jih ne smejo uporabiti brez da bi vprašali:
Lahko prosim uporabim to? Lahko prosim ustvarjam?
V smislu vzorcev,
se Ijudje ne trudijo, da bi jih prečistili.
Tukaj na klaviaturah imam ravno
natavljene različne vzorce,
pravzaprav gre za dele vzorca, neka Turška zadeva.
Ne vem niti od koga je, gre za nek naključen vzorec.
Večinoma delam instrumentalno glasbo, zato sem naredil orodje zato,
da ga lahko uporabljajo vsi.
Dobro je, da so Ijudje dovolj neizprosni,
da uporabijo melodijo nekoga drugega
in jo spremenijo z svojimi vzorci.
Včasih se zgodi, da pomembni izvajalci uporabijo tvoje delo,
ga dajo na svoj album in sam tega niti ne veš.
Živimo v svetu
v katerem je vsespošno obilje informacij
vsakdanje dejstvo za marsikoga izmed nas
in zato imamo določen odnos do ideje o informaciji kot lastnini,
Točno tako kot ste slišali, izmenjava je v naši krvi, zato se bodo tisti
ki dojemajo znanja in kreativnost kot dobrino
morali soočiti z našo močno potrebo po tem, da delimo in sodelujemo.
Če otroci uporabljajo mojo glasbo,
za to, da ustvarjajo svojo
je to dobra stvar.
Rad bi, da to počnejo. Če boš vzel del stare melodije
in ji uporabil za nekaj novega
in bo iz tega nastalo nekaj dobrega. Naredi to!
Ko daš osnovne vsebine v roke navadnih državljanov,
se lahko zgodijo zelo zelo zanimive stvari.
Nisem glasbenik, vem samo kako lahko stvari spremenim, da zvenijo dobro.
Rad bi, da Ijudje spoznajo svojo pravo vrednost. Rad bi, da spoznajo,
da so gospodarji svoje lastne vsebine
in da lahko ustvarijo nekaj, to delijo z nekom drugim
s svojim prispevkom komu pomagajo
in s tem uporabljajo vsebine kot bi jih morali.
Terorizem misli, je tisto kar ohranja koncepte
kot so intelektualna lastnina,
ki je utemeljena
na brutalni represiji tega, kar je v resnici možno.
Če je vse ustvarjeno od posameznikov, to pomeni,
da moraš nekaj ustvariti, da si lahko del družbe.
Mislim, da je ena izmed stvari, ki smo jim priča, nastajanje kulture,
v kateri Ijudje ustvarjajo stvari, ker so jim pomembne same po sebi
in ne nujno zato, ker jih bodo drugi Ijudje kupili.
Kmalu bomo torej videli, stvari narejene od Ijud za Ijudi.
Ne vem če poznam koga, ki glasbo samo posluša in je ne poskušana nek način spremeniti
ali se kako drugače ukvarjati z njo.
Vse te stvari, ki so industrijo avtorskih pravic popolnoma presenetile,
in se z njimi ni zmožna soočiti,
bodo za naslednjo generacijo del medijske pokrajine.
Oni so domorodci v tej pokrajini
in niso sami.
Sebe dojemam kot pirata.
Midve sva piratki.
Jaz sem piratinja.
Ponosna sem, da dobim glasbo zastonj, zastonj je in to je super.
Mislim, da bomo morali začeti obsežen dialog,
ki bo verjetno mednaroden, pri katerem se bodo Ijudje, ki stvari delajo
in Ijudje, ki jih uporabljajo, govorim o kulturnih proizvodih,
usedli skupaj in premisli katera pravila bi najboljše služila tem interesom.
Ne vem, če se bomo strinjali, ampak menim,
da moramo biti malo utopisti, moramo ugotoviti,
v kakšnem svetu bi radi živeli in potem ustvariti predpise,
ki se bodo ujemali z našimi predstavami.
Prihodnost ni jasna, o tem smo prepričani in zato smo tukaj,
poskušamo oblikovati prihodnost, poskušamo jo narediti takšno kot jo hočemo,
očitno jo takšno hoče tudi večina Ijudi in zato to počnemo.
Zgradimo svet, na katerega bomo v resnici lahko ponosni,
ne samo svet za nekaj dobičkonosnih velikih medijskih korporacij.
Bistvo kulture ali medijev ni služenje denarja,
bistvo kulture in medijev je ustvarjanje nečesa.
Ne verjamem, da bodo Ijudje nehali snemati filme,
slikati fotografije.
Čeprav se zdi zdaj neverjetno, lahko preživimo
brez zabaviščne industrije, našli bomo nove načine, da dobimo stvari, ki jih želimo narediti.
Želimo si svet, v katerem lahko delimo, delamo skupaj in najdemo nove načine
za medsebono podporo med tem, ko gradimo nov svet.
To je svet, ki ga želimo ustvariti.
Takšna sila, ziljoni Ijudi, povezani,
ki med seboj delijo podatke, delijo svoje delo in delo drugih,
takšen položaj je brez primere v zgodovini človeštva
in gre za silo, ki je ne bo mogoče ustaviti.
Ljudje nas sprašujejo kdo so "Zveza plemenitih preprostežev?"
In mi jim odgovorimo, ti si, jaz sem. Celo tvoj računovodja je.
Zato sem breobrazen madež. Gre neakako tako. Postavi sebe na moje mesto.
Kajti vsi produciramo informacije, vsi jih kopiramo.
Vsi jih distribuiramo. To je kot dihanje.
To bomo počeli dokler smo živi. In ko bomo s tem prenehali,
bomo umrli.
Prevedel Samo Bohak
www.filmsko.net
www.zofijini.net