Tip:
Highlight text to annotate it
X
Translator: Andreja Benčina Reviewer: Nika Kotnik
Na vsaki stopnji življenja
sprejemamo odločitve, ki bodo globoko vplivale
na življenja ljudi, v katere se bomo spremenili
in ko postanemo ti ljudje,
nismo vedno navdušeni *** preteklimi odločitvami.
Zato mladi dobro plačujejo za odstranjevanje tetovaž,
za katere so kot najstniki dobro plačali.
Ljudje v srednjih letih hitijo z ločitvami od ljudi,
s katerimi so se kot mladi odrasli hiteli poročati.
Starejši odrasli trdo delajo, da se znebijo tistega,
za kar so v srednjih letih trdo delali, da bi imeli.
In tako naprej in naprej.
Kot psihologa me zato zanima vprašanje,
zakaj sprejemamo odločitve,
ki jih naši poznejši mi tako pogosto obžalujejo.
Mislim, da je eden od razlogov - to vas bom želel danes prepričati -
naše temeljno zmotno prepričanje
o moči časa.
Vsi se zavedamo, da se hitrost sprememb zmanjša tekom človekovega življenja,
da se vaši otroci navidez spreminjajo iz minute v minuto,
vaši starši pa iz leta v leto.
Kako pa se imenuje tista čarobna točka v življenju,
v kateri se ta hitrost nenadoma spremeni iz galopa v plazenje?
Je to adolescenca? So to srednja leta?
Je to starost? Izkazalo se je,
da je odgovor za večino ljudi zdaj,
kjerkoli pač zdaj je.
Kar vas hočem danes prepričati je to, da vsi hodimo naokrog z iluzijo,
z iluzijo, da se je zgodovina, naša osebna zgodovina, pravkar zaključila,
da smo pravkar postali ljudje,
kakršni naj bi vedno bili
in bomo taki do konca življenja.
Tu je nekaj podatkov v podporo moji trditvi.
Tu je študija o spremembi osebnih vrednot v času.
Tu so tri vrednote.
Vsak med nami jih ima, ampak verjetno veste, da ko odraščate,
ko se starate, se ravnovesje med njimi premika.
In kako se to zgodi?
No, vprašali smo tisoče ljudi.
Polovico smo prosili, naj predvidijo,
koliko se bodo njihove vrednote spremenile v naslednjih desetih letih
in drugo polovico, naj pove,
koliko so se njihove vrednote spremenile v zadnjih desetih letih.
In to nam je omogočilo zelo zanimivo analizo,
saj nam je omogočilo primerjavo predvidevanj ljudi, recimo starih 18 let,
s poročili tistih, starih 28 let
in tako primerjavo za vsa življenjska obdobja.
Tu so ugotovitve.
Najprej, prav imate, sprememba se upočasni s starostjo,
ampak po drugi strani nimate prav,
ker se ne upočasni za toliko, kot mislimo, da se.
Pri vseh starostih, od 18 do 68 v naši študiji,
so ljudje precej podcenjevali obseg sprememb,
ki jih bodo doživeli v naslednjih 10 letih.
Temu pravimo iluzija "konca zgodovine".
Za boljšo predstavo velikosti tega učinka, povežite ti dve črti
in lahko vidite, da osemnajstletniki predvidijo le tak obseg spremembe,
kot ga dejansko doživijo petdesetletniki.
In niso samo vrednote. So še druge stvari.
Na primer, osebnost.
Mnogi veste, da psihologi danes trdijo,
da obstaja pet temeljnih razsežnosti osebnosti:
nevroticizem, odprtost za izkušnje,
raven strinjanja, ekstravertiranost in vestnost.
Spet smo vprašali ljudi, koliko pričakujejo, da se bodo spremenili
v naslednjih 10 letih, in koliko menijo, da so se spremenili v zadnjih 10 letih
in odkrili smo,
no, navadili se boste gledati tale graf spet in spet,
saj se stopnja sprememb upočasni, ko se staramo,
ampak pri vsaki starosti ljudje podcenjujejo,
koliko se bo njihova osebnost spremenila
v naslednjem desetletju.
In to niso samo minljive reči kot vrednote in osebnost.
Lahko jih vprašate, kaj imajo radi in kaj ne,
njihove osnovne preference.
Recimo, kdo je vaš najboljši prijatelj,
najljubši kraj za počitnice, najljubši hobi,
najljubša zvrst glasbe.
Ljudje lahko te reči imenujejo. Polovico prosimo, da nam pove:
"Ali menite, da se bo to v naslednjih desetih letih spremenilo?"
in polovico, da nam pove:
"Se je to v zadnjih desetih letih spremenilo?"
in kar najdemo, zdaj ste že dvakrat videli
in spet je tu:
ljudje predvidevajo, da bodo prijatelja, ki ga imajo danes, imeli tudi čez 10 let,
na počitnicah, v katerih danes najbolj uživajo, bodo uživali tudi čez 10 let,
in ljudje, ki so danes 10 let starejši vsi pravijo:
"Eh, to je danes vse drugače."
Ali je to sploh važno?
Je to samo oblika napačnega predvidevanja brez posledic?
Ne, je kar pomembno, in dal vam bom primer, zakaj.
To pomembno zaznamuje naše odločanje.
Spomnite se svojega trenutno najljubšega glasbenika
in tistega izpred desetih let.
Moj je na zaslonu, za pomoč.
Vprašali smo ljudi, naj za nas predvidijo,
koliko denarja bi plačali ta trenutek
za ogled njihovega glasbenika,
ko bo nastopal čez deset let,
in v povprečju so odgovorili, da bi plačali okrog 95 EUR za vstopnico.
Ko pa smo jih vprašali, koliko bi plačali,
da bi videli nastop osebe, ki jim je bila najljubša pred desetimi leti, danes,
so rekli le okrog 59 EUR.
V povsem razumskem svetu bi to morala biti enaka številka,
toda preplačamo za tisto priložnost,
da uživamo v naših trenutnih preferencah,
saj precenjujemo njihovo stabilnost.
Zakaj se to zgodi? Nismo povsem prepričani,
ampak verjetno je povezano
z lahkoto spominjanja
v primerjavi s težavnostjo zamišljanja.
Večina se spomni, kdo smo bili pred desetimi leti,
ampak težko si nam je zamisliti si, kdo bomo postali
in zmotno mislimo, da je zato, ker si je težko zamišljati,
tudi manj verjetno, da se bo zgodilo.
Oprostite, ko ljudje rečejo: "Tega si ne predstavljam,"
navadno govorijo o pomanjkanju lastne domišljije
in ne o verjetnosti dogodka, ki ga opisujejo.
Pod črto, čas je močna sila.
Spremeni naše preference.
Preoblikuje naše vrednote.
Spremeni naše osebnosti.
Zdi se, da to dejstvo cenimo,
ampak samo ob pogledu nazaj.
Šele ko se ozremo nazaj, spoznamo, koliko sprememb se lahko zgodi v desetletju.
Kot da bi bila za večino od nas sedanjost nek čaroben čas.
Je mejnik na časovni premici.
Je trenutek, v katerem končno postanemo mi sami.
Ljudje so dela v teku,
ki si zmotno mislijo, da so končana.
Oseba, ki ste v tem trenutku,
je prehodna, tako minljiva in začasna
kot vsi ljudje, ki ste nekoč bili.
Edina stalnica v našem življenju je sprememba.
Hvala.
(Aplavz)