Tip:
Highlight text to annotate it
X
To je ESOcast!
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO
Evropskega južnega observatorija.
V raziskovanju skrajnih meja je naš gostitelj dr. J., znan tudi kot dr. Joe Liske.
Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta.
Na poti k ESO-vi 50-letnici oktobra 2012
vam predstavljamo osem posebnih epizod
o ESO-vih prvih 50-ih letih raziskovanja južnega neba.
Iskanje življenja
Ste se že kdaj spraševali o življenju kje drugje v vesolju?
O naseljenih planetih okrog daljnih zvezd?
Astronomi so se — že stoletja.
Konec koncev, pri množici galaksij, od katerih ima vsaka množico zvezd,
kako bi lahko bila Zemlja edina?
Leta 1995 sta švicarska astronoma Michel Mayor in Didier Queloz
prva odkrila eksoplanet, ki se giblje okrog normalne zvezde.
Od takrat do danes so lovci na planete odkrili stotine tujih svetov.
Velike in majhne, vroče in hladne, potujoče po zelo različnih tirnicah.
Sedaj smo tik pred odkritjem Zemljinih dvojčic.
In v prihodnosti: odkritje planeta z življenjem - to je sveti gral astrobiologov.
Evropski južni observatorij igra pomembno vlogo
pri iskanju eksoplanetov.
Skupina Michela Mayora je našla stotine eksoplanetov z observatorija Cerro La Silla,
ESO-ve prve postojanke v Čilu.
Tole je spektrograf CORALIE
montiran na švicarskem teleskopu Leonhard Euler.
Meri drobceno opletanje zvezd, ki ga povzroča gravitacija planetov v njihovi bližini.
ESO-ov častitljiiv 3,6-metrski teleskop je prav tako na lovu za eksoplaneti.
Spektrograf HARPS je najnatančnejši na svetu.
Doslej je odkril več kot 150 planetov.
Njegova največja trofeja:
bogato osončje, ki ima vsaj pet morda pa celo sedem tujih svetov.
Obstajajo pa tudi drugi načini iskanja eksoplanetov.
Leta 2006 je 1,5-metrski Danski teleskop pomagal pri odkritju daljnega planeta
ki ima le petkrat večjo maso kot Zemlja.
V čem je trik? Gravitacijsko mikrolečenje.
Planet in njegova zvezda prečkata smer, v kateri vidimo neko svetlo zvezdo, ki leži v ozadju,
ter ob tem povečata njeno sliko.
V nekaterih primerih lahko eksoplanete celo ujamete s kamero.
Leta 2004 je NACO, kamera s prilagodljivo optiko na Zelo velikem teleskopu (VLT)
posnela prvo sliko eksoplaneta.
Rdeča pika na tej sliki je planet velikan v tirnici okoli zvezde, ki je rjava pritlikavka.
Leta 2010 je NACO naredil korak naprej.
Ta zvezda je 130 svetlobnih let daleč od Zemlje.
Je mlajša in svetlejša od Sonca, njeni štirje planeti pa so na velikih tirnicah.
NACO-ov orlovski vid je omogočil izmeriti svetlobo s planeta c
— plinastega velikana, ki ima desetkrat večjo maso kot Jupiter.
Kljub blišču starševske zvezde
lahko šibko svetlobo, ki prihaja s planeta, raztegnejo v spekter,
ki odkriva podrobnosti o njegovi atmosferi.
Danes odkrijejo mnogo planetov, ko ti zakrijejo del svoje starševske zvezde.
Če slučajno vidimo planetovo tirnico s strani
bo ob vsakem obhodu navidezno potoval čez zvezdino ploskev.
Tako nam pravilno ponavljajoča a drobcena zmanjšanja zvezdinega sija
izdajajo obstoj planeta v tirnici okoli nje.
Teleskop TRAPPIST na observatoriju La Silla bo pomagal pri iskanju teh izmuzljivih prehodov.
Medtem pa
je Zelo velik teleskop proučil en tak planet zelo podrobno.
Spoznajte GJ1214b, super-Zemljo, ki je 2,6-krat večja od našega domačega planeta.
Med prehodom planetovo ozračje delno absorbira svetlobo svoje zvezde.
ESO-ov občutljivi spektrograf FORS je razkril, da je GJ1214b
morda svet, ki je vroč in vlažen kot savna.
Plinasti velikani in savnasti svetovi so negostoljubni za življenje.
A lov še ni končan.
Kmalu bo novi instrument SPHERE instaliran na VLT.
SPHERE bo lahko opazil šibke planete kljub blišču njihovih zvezd.
Leta 2016 bo na VLT prispel spektrograf ESPRESSO
in daleč prekosil sedanji instrument HARPS.
ESO-v Izjemno velik teleskop (Extremely Large Telescope - ELT) bo, ko bo končan,
morda našel dokaze o tujih biosferah.
Na Zemlji je življenje povsod prisotno.
Severni Čile ima svoj delež kondorjev, vicuñ, vizcach in velikanskih kaktusov.
Celo v suhi prsti puščave Atacama mrgoli trdoživih mikrobov.
V medzvezdnem prostoru smo našli gradnike življenja.
Ugotovili smo, da so planeti v vesolju pogosti.
Pred milijardami let so kometi prinesli vodo in organske molekule na Zemljo.
Ali ne bi pričakovali, da se je to zgodilo tudi kje drugje?
Ali pa smo sami?
To je največje vprašanje vseh časov.
In odgovor je že skorajda v našem dosegu.
Z vami sem bil dr. J., v tej posebni epizodi ESOcasta.
Pridružite se mi spet naslednjič na novi vesoljski dogodivščini.
Producent ESOcasta je ESO,
Evropski južni observatorij.
ESO, Evropski južni observatorij,
je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo.
Med vsemi observatoriji, ki so postavljeni na Zemljinem povšju ali izstreljeni v vesolje, je ESO najbolj produktiven observatorij.
Zapis v angleščini: ESO; prevod: Andreja Gomboc, www.portalvvesolje.si