Tip:
Highlight text to annotate it
X
'Odprta koda' ni več pojmovana kot grda beseda. Bila je grda, strašna beseda.
V e-vladnih programih in javni upravi je bila odprta koda nekaj,
kar se uporablja doma, kar je hobi. Nihče si ni drznil predlagati odprtokodnih
rešitev v javnih ustanovah. "Kdo bo zagotovil tehnično podporo in
in kaj bo, če nas tožijo zaradi kršenja patentiranih programskih rešitev?"
To sta razloga, ki sta najpogosteje odvračala uradnike od izbire te vrste programske opreme.
Nimamo še izenačenih pogojev, a na srečo se odnosi spreminjajo.
Tak primer je projekt Evropske komisije z imenom OSOR. Projekt ozavešča in
spodbuja ponovno uporabo uspešnih odprtokodnih rešitev v evropskih javnih upravah.
Še en primer je EUPL (EU open source license), odprtokodno dovoljenje EU, ki pod pravnim okvirjem EU.
Omogoča enostavno odobritev odprtokodne programske opreme. Danes številne velike organizacije po Evropi,
kot na primer mestni svet v Münchnu, uporabljajo rešitve kot je Linux. Tudi vlada Združenega kraljestva
spodbuja odprtokodne rešitve od leta 2009, saj jih mnoga ministrstva sedaj uporabljajo
kot sestavni del. Kot slišim, so vladna telesa zadovoljna
z rezultati. Razlog ni le v prid denarju, ki je kritičena postavka v današnji
finančni situaciji, ampak tudi v večji izbiri. Obstaja manjša odvisnost od nekaterih prodajalcev
in nižji stroški zamenjave. Stvari se spreminjajo tudi v zasebnem sektorju.
Velike družbe sedaj izjavljajo, ne le, da uporabljajo odprtokodno programsko opremo,
ampak tudi prispevajo k njej. To pomeni, da je veliko pomembnih odprtokodnih projektov v
bistvu podprtih s strani poslovnežev, ki vlagajo v njih. Prinašajo dobre donose. To se
nadaljuje kot velik vzpon gibanja za odprto kodo.
Glede na podatke ponudnikov odprte kode, kot je na primer RedHat, so na vrhu EU tri države v odprtokodni
dejavnosti, to so Francija, Španija in Nemčija. S tako velikimi državami v
ospredju, se zagon za odprto kodo vse bolj veča.
Vsekakor se odprta koda pojavlja povsod: v potrošniških izdelkih, podatkovnih zbirkah, v poslovni
programski opremi, pri igrah in kot sestavni deli storitev preko medmrežnih povezav.
Veliki pobudniki kot NoiV, 'Nederland Open in Verbinding' (Nizozemska odprto
v povezavi"), iz moje države Nizozemske, pomagajo odprto kodo razširjati
tudi v javni upravi. Evropska komisija je veliko postorila za
opogumljanje te težnje. Tak primer je Evropski okvir za medobratovalnost, ki teži k
medobratovalnosti v in med javnimi upravami. Sedaj je digitalno poslovanje v Evropi
dviguje delež. Tukaj merimo na bolj strateški pristop k medobratovalnosti
in standardom, ter poudarjanjem pomembnih povezav z javnimi naročili.
To lahko resnično spremeni način dojemanja odprte kode v javnih upravah in ponuja
veliko možnost malim in srednje velikim ponudnikom.
Vsi imamo pomembno vlogo pri oblikovanju evropske digitalne prihodnosti. Vlade ne morejo preprosto
napovedati in ponuditi digitalne prihodnosti. To mora priti iz organske in skupne odgovornosti.
Želim graditi temelje splošnega gibanja za digitalno delovanje. V EU lahko združimo ljudi,
jim pomagamo odstraniti ovire in jim ob priložnosti nuditi pomoč za raziskovanje in razvoj.
A dejansko razliko delajo ljudje in skupnosti, kot je gibanje za odprto kodo.