Tip:
Highlight text to annotate it
X
Večerja !
Zbudite se !
Večerjala bova.
- Nisem zelo lačen. - Daj no... jejte.
- Ne morete ribariti ribe in ne jesti. - Enkrat sem že.
Ne boste lovili ribe, ne da bi jedli dokler sem živ.
Potem dolgo živi in poskrbi zase.
Santiago, lahko bi spet šel z vami.
Dobili smo nekaj denarja.
Ne, ne... sedaj si na srečnem čolnu.
Vem, da nisi zato odšel, ker si dvomil vame.
Minilo je že 84 dni odkar sem ulovil ribo.
Ostani z njimi.
Bil je oče, ki me je prepričal naj oddidem.
Sem samo fant in moram ga ubogati.
Vem... To je povsem normalno.
Ko sem bil jaz tvojih let, sem bil pred jamborom
križarke na poti v Afriko.
Ob večerih sem videl leve na obalah.
Ja, vem. Si mi že povedal.
Jutri bo s tem vetrom lep dan.
Kam boš odšel?
Daleč ven, da bom prišel nazaj, ko se veter zamenja.
Santiago, koliko sem bil star, ko si me prvič pripeljal na čoln?
Pet. In skoraj te je ubilo
ko sem prehitro vrgel ribo na čoln.
Skoraj je raztrgala čoln na koščke.
Ali se spomniš?
Spomnim se vsega odkar sva prvič odplula.
Srečno, Manolin.
Srečno, starec.
Nekaj ima v sebi.
Ah ! Tukaj si, majhen pobič.
Čudovita vaba boš.
Velike ribe bi morale biti tu okrog šole.
Blizu bi morale plavati.
Da... da! Tukaj so.
Ne smem izgubiti te šanse.
Tako daleč stran, preko ust mora biti ogromen.
Zagrabi!
Daj no, riba... pojej!
Zagrabila bo vabo.
Bog, pomagaj ji da zagrabi.
Daj počasi...
in pusti ti da zapičim harpuno vate.
Si pripravljena?
Sedaj!
Kaj je bilo to?
Moj Bog! Kakšna teža!
Riba mene vleče.
Ne more biti tako velika!
Upam da ne ve da je samo eden star človel proti njej... star človek.
Prepričati jo moram o moji moči.
Prepričal sem že čisto vse druge, takrar v gostilni v Casablanci...
ko sem igral polaganje rok s tistim črncem
ki je bil najmočnejši človek v pristanu.
Dajala sva se en dan in eno noč zazrta v drugega.
Najini podlaketi sta bili navpični in najini dlani močno stisnjeni.
Trudila sva se pritisniti drug drugemo roko na mizo.
Veliko se je pretepalo
in ljudje se hodili not in ven iz sobe
pod kerozensko lučjo.
Že enajst ur in še naprej.
Vsake štiri ure so zamenjali sodnike da so se lahko naspali.
Veliko ljudi ko so stavili so prosili za izanačen izid
ker so morali iti v službo v pristan nalagati vreče sladkorja.
Drugače bi vsi želeli da traja do konca.
Da Santiago ! Daj!
Ti to zmoreš!
Daj! Pokončaj jo!
- Krčmar! - Zate, mladenič!
Imamo zmagovalca.
Dvoboj se je začel v nedeljo zjutraj
in zaključil v ponedeljek dopoldne.
ŠE dolgo potem so me vsi klicali Prvak.
Človek ni veliko poleg čudovitih ptic in zveri.
Ampak niso tako pametne kot mi, ki ji ubijamo.
Bolj so plemenite in zmogljive.
Raje bi bil zver tam spodaj v temačnosti morja.
Riba je moj brat
ampak moram jo ubiti.
Vesel sem, da na ni potrebno ubijati zvezd.
Zamislite si, da vsak dan človek mora ubiti luno.
Luna pobegne stran.
Ampak zamislite si, če človek vsak dan vsak dan mora poskusiti ubiti sonce...
Rodili smo se srečni.
Dovolj je da živimo na morju in ubijama naše prave brate.
Nikoli še nisem slišal ali kaj videl o takšni ribi.
In sedaj sva združena skupaj.
Pazi, Santiago!
I will stay with you until I am dead, fish !
O Bog, moje dlani!
Bog pomagaj mi vzdržati!
Želim si, da bi bil fant tu.
Ponosen bi bil name.
Sem samo utrujen starec
ampak uspelo mi je!
Bilo je prelepo da bi trajalo...
Morski psi!
Riba, ne bi smel iti tako daleč ven.
Riba, oprosti mi.
Ne vstajajte!
Spijte tole.
Premagali so me, Manolin.
Ni vas premagala Ne riba.
Ne. Resnično. Bilo je potem.
- Ali so me iskali? - Seveda.
- Koliko ste trpeli? - Veliko...
- Veš... pogrešal sem te. - Sedaj bova skupaj lovila ribe.
Nič več nimam sreče.
K vragu sreča! Prinesel jo bom s seboj.
Kmalu se pozdravite...
kajti še veliko je stravi, ki se jih lahko naučim in vi me lahko naučite vsega.
Prinesel vam bom nekaj za pod zob.
Dobro si odpočijte, starec.
metin67oktay@hotmail.com BALIKESÝR 2013