Tip:
Highlight text to annotate it
X
Atletiko že treniram od osnovne šole, treniram vsak dan.
Moram priznati, da mi v zvezi z mojim šolanjem to še ne povzroča težav
Vendar ko bo izpitno obdobje bom verjetno tudi tekaške treninge malce opustil, saj je šola trenutno na prvem mestu.
Tekmovanja potekajo v dveh delih; en del je zimski del tekmovanj, in poteka nekje od februarja do marca,
Drugi del pa je glavni del sezone, torej poletni del sezone, ki pa poteka od začetka maja do septembra
vmes pa ena kratka pavza, recimo v avgustu in juliju, kjer je čas za dopolnitev forme ter tudi malce počitka.
Tineta že treniram okoli 5 let, in moram reči, da je glede na svoja leta dobro atletsko razvit.
To se kaže tako v konkurenčnosti sovrstnikom kot tudi z dobrimi časi na tekmovanjih.
Trenirama zadnje čase le po nekajkrat na teden, kar se mi zdi škoda, saj je sedaj v najbljših atletskih letih
vendar spoštujem njegovo odločitev.
Za Tineta se je vse začelo na začetku osnovne šole, ko je začel trenirati nogomet v katerem pa se ni našel.
Po nekajletni pavzi pa se mu je ponudila priložnost na drugem področju.
Začel sem trenirati v šestem razredu, torej treniram sedaj že dobrih sedem, osem let, kar aktivno
brez nekih velikih presledkov. Začel sem pa tako, da je profesor oziroma učitelj športne vzgoje v osnovni šoli
je opazil mojo nekakšno nadarjenost in veselje za tek, zato sem že pred svojim začetkom udestvovanja v atletiki
tekmval na raznih šolskih tekmovanjih ter na raznih tekih ter krosih in takrat sem atletiko tudi vzljubil.
ter prišel sem na atletski stadion, kjer sem začel trenirati, v skupini, kateri sem še sedaj, tudi trener je isti.
V začetku so bili treningi boljše in zdravo preživljanje prostega časa, potekali so vsak drugi dan oziroma 3-4x na teden.
V prihodu v srednjo šolo pa so se treningi tudi malce pojačali, začeli smo trenirati vsak dan treningi so postali tudi bolj resni.
V tem času nisem imel nekih velikih težav s poškodbami, razen pred dvema letoma, ko sem si poškodoval stegensko
mišico in sem bil odsoten celotno sezono. Drugače pa moram reči, da tudi po zaslugi mojega trenerja, ki ne pretirava
s treningi se lahko njemu zahvalim za način z malo poškodbami
Prilagojen način treniranja pomeni večje uspehe na tekmovanjih. Tine se redno udeležuje državnih in atletskih pokalov
v poinirski in mladinski kategoriji, z katerih je že zbral 7 medalj v štafetah po 4x100m in 4x300m.
Treniram do 9x na teden, kar povzroči tudi nekakšna odrekanja v mojem življenju.
To je predvsem to, da imam zelo malo prostega časa, ker tudi študij zavzame veliko mojega časa, ter pa predvsem učenje
nato pa so tu tudi treningi, ki trajajo po, 2-2,5 uri na dan, tako da poskušam svoj prosti čas, ki ga že tako ni veliko
to je predvsem ob večerih, čimbolj pametno izkoristiti. Porabim ga predvsem za učenje in počitek, saj za kaj druga ne preostane časa
Na nek način pa odpade tudi nočno življenje, kot ga poznajo moji sovrstniki, saj je preprosto prevelika utrujenost
Kot vidite, je atletski stadion tukaj na Poljanah naš osrednji prostor, kjer lahko treniramo. Stadion kot tak je
zelo dober, čeprav je že star kar nekaj let, je še v zelo dobrem stanju, kar je po eni strani dobro.
V času, ki je primeren za treninge, predvsem po temperaturah in po vremenu
to je pomlad, predvsem poletje in pa jesen. Problem pa nastane v zimskem obdobju, ko stadion ni primeren
za treninge ali zaradi snega, zaradi nizkih temperatur in ostalih vremenskih nevšečnosti. Takrat pa se moramo
podajati na treninge v telovadnice po vsem Mariboru, predvsem v osnovnih šolah, vendar moram povedati
da so te telovadnice zelo utesnjene, male in nam ne ponujajo dovolj kvalitetne izvedbe treningov.
Zato se moramo v zimskem času odpravljati na priprave v toplejše kraje, sem spada predvsem kakšni Kanarski otoki,
Črna gora ter pa Hrvaška, vendar je problem ker so te priprave zelo zelo drage in si jih veliko atletov
tudi ne more privoščiti. Tako da tu obstaja nekakšen razkorak med željami, ki jih imamo kot atleti ter pa kot občino
ter državo, ki ne poskrbi dovolj za to športno panogo, v kateri smo Slovenci navsezadnje kot narod in država
zelo uspešni, saj imamo celo olimpijske svetovne prvake.
Tako kot sem moral jaz v svojih letih pomagati na kmetiji sem samo pridobil na kondiciji z razliko
od današnje mladine, ki ima delo običajno v sedečem položaju. Vedno mu poudarjam, kako je potrebno ogreti mišice
pred vsakim nastopom. Vsaka taka poškodba pa prinese določene težave, da rezultati niso takšni, kot bi morali biti.
Ampak skozi leta še vedno velja dejstvo, da se z atletiko ni mogoče preživljati, zato se večinoma vpišejo med
vojaške rezerviste in tako nadaljujejo svojo kariero. Zavedam se, da zadnje čase padajo standardi
atletskih ustanov. Ta stadion, kjer običajno treniram, je bil zgrajen leta 1977 pa še ni dočakal obnove.
Ampak kaj, Tine reče: "Laufal bom, pa če tudi bo treba v šumi."
Moram povedati, da se vseeno, kjub slabim pogojem, zelo veliko mladih ter otrok odloča za trening atletike
kar je zelo pozitivno.
Pri teku se ne moreš zanašati na občutek hitrosti, treba se je prepustiti naravnim nagonom ki so ključni deli
vseh kategorij altetike, zato je treba spazniti glavo in le... teči.
Podnapise uredil: Filip Vrečko - FVS.Slovenia Movies