Tip:
Highlight text to annotate it
X
Zdaj bomo našo razpravo prestavili v digitalni svet, s televizije na splet.
Če nas zdaj spremljate, ste verjetno na računalniku ali prenosniku,
pametnem telefonu ali podobno. Počakali bomo še nekaj trenutkov,
da se nam na spletu pridružijo še televizijski gledalci in da tehniki
prestavijo kable in kamere, da pripravijo studio za Hangout.
Ko bo vse pripravljeno, bomo začeli: pridružili se nam bodo državljani,
ki jih že lahko vidite na zaslonu. Za podpredsednico Redingovo
imajo pripravljena vprašanja. V razpravi bo sodelovalo
10 državljanov. Medtem ko čakamo na začetek razprave,
poglejmo, o čem vse bomo danes govorili.
Naše teme bodo, po naključnem vrstnem redu: enakost med spoloma,
ženske na vodilnih položajih, diskriminacija v Evropi, svoboda gibanja
in svoboda izražanja v Evropi, vloga EU v življenju Evropejcev.
Zadnje pol leta je bila vroča tema varstvo podatkov, zlasti na spletu,
tudi o tem bomo govorili. Potem je tu vprašanje o Ukrajini,
na Twitterju pa so bili glasni kadilci elektronskih cigaret!
Težko bi vas preslišali! Glasno ste čivkali na Twitterju, bravo!
Dobro ste organizirani, zato bomo govorili tudi o polemični zakonodaji
o elektronskih cigaretah. Vprašanja udeležencev bom
dopolnil z vprašanji, ki smo jih prejeli v družabnih omrežjih.
Vprašanja lahko še vedno pošljete z oznako #askreding ali #eudeb8.
Pošljite nam vprašanje s to oznako, mi pa bomo skušali odgovoriti nanj.
Ne obljubim, da nam bo uspelo obravnavati vsa vprašanja,
saj nimamo dovolj časa! Oddaja bo trajala približno uro,
skušali bomo odgovoriti na večino vprašanj. Na dnu zaslona najbrž vidite
8 udeležencev. Dva se nam bosta zaradi tehničnih razlogov
pridružila pozneje: naenkrat namreč lahko vidimo
zgolj 10 oken, vendar smo želeli v oddajo povabiti čim več ljudi.
Iz režije sporočajo, da lahko začnemo! Predlagam,
da se udeleženci najprej sami na kratko predstavijo.
Začnimo pri Danielli. Daniella, se slišimo?
Da, živjo! -Predstavite se prosim v 2 stavkih.
Živim v Tel Avivu, sem Izraelka in Američanka. Delam
v trženju v izraelskem zagonskem podjetju, ki zbira podatke o vedenju potrošnikov.
A ne bom govorila o varstvu podatkov, temveč o enakosti spolov,
zlasti ženskah v upravah podjetij. Imam diplomo MBA francoske šole INSEAD.
Moje sošolke z magisterija so vse zelo sposobne,
a se v službi še vedno spopadajo z ovirami, diskriminacijo,
preživetimi prepričanji. Moji moški sošolci pa imajo večinoma
uspešno kariero, ki nam ni dostopna. Sem aktivna blogerka,
tvitam o ženskah v poklicnem življenju, spremljam vaše delo na tem področju.
Moje vprašanje bo zlasti o kvotah glede žensk v upravnih odborih.
Govorili boste torej o enakosti spolov. Zdaj pa pozdravljam Eszter.
Eszter, se slišimo? -Da. Dober večer vsem.
Sem Eszter Soos z Madžarske. Politologinja, stara sem 29 let.
Proučujem zlasti francosko politiko. Moje vprašanje bo povezano
s francosko politiko glede EU. Zagovarjam federalno Evropo in upam,
da bomo imeli živahno razpravo. -Hvala, Eszter. Paul?
Pozdravljeni, sem Paul Budurca, Romun, trenutno živim in delam
na Irskem. Komaj čakam, da zastavim svoje vprašanje podpredsednici.
Hvala. -Hvala, Paul. Zdaj pa Hugh.
Hugh? Ne slišim ga in tudi vidim ga ne. Je Hugh tukaj?
Pa pojdimo naprej ... Yves? -Da, tukaj sem. Sem Yves Leroux,
najstarejši član omizja. Sem iz Francije in delam na področju
računalniške varnosti, zato bo moje vprašanje v zvezi s tem,
varstvom podatkov in storitvami v oblaku. -Maria?
Živjo, sem bolgarska novinarka in kriminologija. Zanimajo me
podobne teme kot druge udeležence: enakost spolov, varstvo podatkov
svoboda gibanja v današnji Evropski uniji.
Spremljala in zastavljala bom vprašanja v zvezi s temi temami.
Prav zanima me, kako se bo pogovor razvijal.
Hvala, Maria. Se slišimo, Jakub? -Ja, živjo, tukaj Jakub s Češke.
Živim sicer v Franciji, kjer študiram politologijo. Tudi mene zanima
francoska politika, pa tudi politika na splošno.
Z zanimanjem pričakujem letošnje evropske volitve, zlasti njihov izid.
Spraševal bom o državljanstvu in odnosu ljudi do Evrope.
Najlepša hvala, Jakub. Mislim, da vidimo tudi Timurja. Timur?
Dober večer, gospa Reding, gospe in gospodje. Vesel sem, da sem tukaj.
Star sem 16 let, živim na jugovzhodu Ukrajine. Letos bom končal gimnazijo.
Najbolj me skrbi gospodarska in politična prihodnost moje države.
Govoril bom o tem. -Dobro. Zdaj manjka samo še Hugh.
Ali je Hugh tukaj, ga slišimo? Ne, zaenkrat ga ni,
najbolje, da kar začnemo.
Podpredsednica Reding, morda najprej pozdrav za udeležence?
Pozdrav vsem! Veselim se vaših vprašanj. -Potem pa kar začnimo,
in sicer z Daniello. -Pozdravljeni. Zanima me enakost spolov,
zlasti položaj žensk v upravah družb in načrti EU glede tega.
Leta 2012 ste bili zelo aktivni, imeli ste vodilno vlogo
v splošni razpravi. Toda leta 2013 je bilo na tem področju vse tiho.
Zdi se mi, da je v Evropi ta tema zamrla. Kolikor vem,
poslovna šola INSEAD podpira pobudo za več žensk v upravnih odborih,
a ta je zgolj še ena skupina na LinkedIn, nima kaj več vpliva kot prizadevanje
žensk samih. Sprašujem se, ali lahko v 2014 pričakujemo nove pobude,
ki bodo pomagale ženskam pri poklicnem napredovanju,
ki bodo prinesle spremembe in podprle ženske v upravnih odborih in
v poslovnem življenju na splošno? -Popolnoma se strinjam z vami.
60 % diplomirancev je žensk, ki se nato v poslovnem svetu
izgubijo: ne pridejo do vrha, čeprav so dovolj sposobne.
Najprej smo poskusili s prostovoljnimi pobudami, a ni šlo.
Nato sem predlagala evropski zakon za več žensk v upravnih odborih podjetij.
Lahko nadaljujem? Prekinilo me je. Ta zakon je v razpravi.
Evropski parlament je predlog podprl z veliko večino.
Zdaj se o njem pogajamo z državami na ministrski ravni,
tudi one ga morajo podpreti. A ne pripravljamo zgolj predpisov,
spreminjamo tudi dejanske razmere. Doživeli smo že čudeže!
Odkar smo predlagali zakon, podjetja iščejo
sposobne ženske, pa tudi ženske so se začele organizirati.
Vse več je ženskih organizacij, ki pomagajo ženskam na vodilne položaje,
in poslovni svet opozarjajo na ženske, ki imajo veliko znanja in izkušenj.
Daniella je omenila pobudo za več žensk v upravnih odborih,
v kateri sodeluje poslovna šola INSEAD. Vidite, pobudo so dale
poslovne šole iz Francije in Velike Britanije, zdaj pa ve zanjo cel svet.
Na tisoče poslovnih šol z vsega sveta sodeluje na interaktivnem spletišču,
na katerem lahko lovci na kadre in podjetja najdejo življenjepise
več tisoč sposobnih žensk. Ukrepanje Evrope je torej
sprožilo spremembe, ki se širijo povsod po svetu. Ženske zdaj pogosteje
napredujejo na vodilni položaj. Potrebujemo sodelovanje žensk in moških,
nehajmo že zapravljati talent! -Lahko dodam še eno vprašanje?
Izvršilni odbor Evropske centralne banke, ki je del sveta ECB,
ima 6 članov, samih moških. Njihov mandat je zelo dolg, mislim,
da prvi poteče šele čez 4 leta. EU mora najprej pomesti pred svojim pragom!
Ali lahko pričakujemo odstop enega od članov ali moramo počakati
na upokojitev? Pred debato sem pogledala skupinsko fotografijo
vodstva ECB: 20 članov, sami moški, sami belci. Kot bi jo
posneli v 19. stoletju, v črno-beli tehniki. Kaj menite o tem,
lahko sploh kaj storimo? -Popolnoma prav imate. Bančništvo
je siv svet, svet brez barv! Zato vam z veseljem sporočam,
da se stvari spreminjajo: imenovali so prvo žensko na vodilni položaj.
Francozinja Danièle Nouy je postala predsednica nadzornega odbora ECB.
Tudi odhajajočega nemškega člana sveta centralne banke bo nadomestila
ženska predstavnica. Verjamem, da so tudi centralne banke razumele
sporočilo - ženske prihajajo. Želim jim veliko uspeha,
naj pokažejo, da tudi ženske vedo toliko o bančništvu kot moški.
Hvala. -Hvala za vprašanja, Daniella.
Sorodno vprašanje, tokrat o pravicah žensk, prihaja s Twitterja.
EuroParisienne, domnevam, da je iz Francije, zanima mnenje Evropske ljudske stranke
o nazadovanju na področju pravic žensk v Španiji?
Govori o pravici do splava.
Vem, da v Španiji poteka burna razprava o tej zakonodaji in da je danes
o tem vprašanju govoril tudi Evropski parlament. Vedeti je treba,
da so splav in podobna vprašanja popolnoma zunaj pristojnosti EU.
So pristojnost držav, o njih odločajo vlade držav in nacionalni parlamenti.
Zdaj se bomo pogovarjali z našo drugo udeleženko,
to je Eszter. -Gospa Reding, večkrat ste kritizirali francosko vlado
glede položaja Romov v Franciji. To vprašanje bi rada razširila
na evropsko raven. Kolikor vem, morajo vse države članice pripraviti
nacionalne strategije vključevanja Romov. Komisija je te strategije
pred dvema letoma ocenila. Kakšne so bile politične reakcije na to oceno
glede na današnje razmere? Kaj ovira izvajanje teh strategij?
Kaj menite o razmerah v Evropi, zlasti glede svobode gibanja in
človekovih pravic v Evropi? -Vsi se strinjamo, da je problem
Romov resničen in resen. V Evropi živi od 10 do 12 milijonov
evropskih državljanov romskega porekla, številni v revščini. Odhajajo
iz domovine, ker tam ne vidijo prihodnosti, zato gredo drugam.
Če jih v teh državah ne vključijo, če otroci ne hodijo v šolo,
če priseljenci nimajo strehe *** glavo, se bodo težave
nadaljevale za naslednjo generacijo. Zato je Evropska komisija
prevzela pobudo. Vse države smo prepričali, da pripravijo nacionalne
strategije o Romih. Zdaj jih morajo same izvesti v praksi.
Poskrbeti morajo za socialno vključenost Romov, jim pomagati iz revščine, za šolanje otrok,
da bo naslednja generacija lahko živela normalno življenje.
Letos bodo na posebnem zasedanju na vrhu predstavniki vlad, Romov,
parlamentov in evropskega parlamenta ocenili sprejete odločitve.
Prvič se je zgodilo, da je Komisija pripravila zakon
o vključevanju Romov v vseh državah članicah in da je Svet ministrov EU
soglasno sprejel predloge Komisije. Vendar se strinjam z vami:
od predloga zakona, od politične zaveze do uresničitve v praksi je še dolga pot.
Vsi vemo, da se romskega vprašanja ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih.
Potrebno bo predano delo, ne samo držav članic, ampak tudi
romske skupnosti, ki mora pokazati pripravljenost in se vključiti
v življenje in družbo države gostiteljice.
Še kratko podvprašanje. Ali mislite, da bi morale vzhodno- in zahodnoevropske države
oz. stare in nove članice pripraviti različne strategije, glede na to,
da so težave v državah, od koder Romi prihajajo, različne od težav
v državah gostiteljicah? Kaj menite? -V Evropi imamo Rome različnih narodnosti.
Ponavadi pa govorimo predvsem o Romih iz revnejših držav in območij,
ki se iz svoje države preselijo, ker tam nimajo prihodnosti.
Naša strategija je dvojna:
pomagamo v Romuniji in Bolgariji. Pomagamo jima vlagati, dajemo jima
sredstva, da gradita stanovanja in šole, povečujeta zaposlenost,
da izvajata posebno izobraževanje in usposabljanje za romske otroke.
Tako se borimo proti revščini, da ljudem ne bo treba zapustiti države.
Če pa jo zapustijo, jih je seveda treba vključiti v novo družbo.
Vključevanje je dvosmeren proces: zahteva pripravljenost gostujoče države
in pripravljenost priseljencev, da se prilagodijo življenju
v novi državi. To je težko vprašanje: včasih se ena stran noče potruditi,
včasih druga. Če sta obe proti, se težav ne da rešiti.
Preden se vrnemo na Twitter, bomo govorili še s Paulom z Irske.
Pozdravljeni, gospa Reding. Zakaj EU ni storila nič, ko so angleški politiki
in mediji demonizirali romunske državljane v razpravi o liberalizaciji
trga dela? Najlepša hvala. -Diskriminacija državljanov EU
je nesprejemljiva. Vseh 507 milijonov državljanov ima enake pravice in dolžnosti.
Za to tukaj gre. Ta teden je v Evropskem parlamentu potekala burna razprava
o pravici evropskih državljanov do prostega gibanja. Na srečo velika večina
poslancev, ne glede na stranko ali državljanstvo, to pravico podpira.
Svoboda gibanja je ena najbolj dragocenih svoboščin, ena najpomembnejših pravic
evropskih državljanov. O njej se ne bomo pogajali. To je temeljna pravica
evropskih državljanov. Toda državljani nimajo samo pravic,
imajo tudi dolžnosti: svobodno lahko izbirajo, v kateri državi bodo delali,
študirali ali kam bodo šli na počitnice. Toda ta svoboda ne pomeni
pravice do nezakonitega izkoriščanja socialnih sistemov. Države članice
lahko sprejmejo ukrepe, da to preprečijo. Številne so to tudi storile,
da bi odvrnile goljufe. Goljufanje ni pravica evropskih državljanov.
Države ga seveda lahko preprečijo. Oviranje prostega gibanja pa
krši pravila EU in niti Evropska komisija niti Parlament tega ne bosta dovolila.
Paul, bi radi še kaj vprašali v zvezi z odgovorom podpredsednice?
Strinjam se z gospo Redingovo, toda zadnjega pol leta
so britanski politiki in mediji poniževali romunske državljane
na vse mogoče načine. Tudi jaz sem proti goljufom, ne želim,
da bi kdo izkoriščal madžarski ali romunski sistem. Toda niso vsi,
ki pridejo na delo ali obisk v Veliko Britanijo, Romi in drugi grešni kozli.
Naslednje vprašanje je s Twitterja: bi lahko kako sistemsko preprečili
manipulacijo in populizem politikov v razpravi o prostem gibanju?
Ali EU sploh lahko kaj stori ali bi to morda zgolj podžgalo populiste?
Evropska komisija nadzoruje izvajanje zakonodaje EU v praksi,
seveda pa politikom ne moremo preprečiti, da rečejo, kar mislijo. Vendar pozivam
politike k večji odgovornosti, da preverijo dejstva, da ne diskriminirajo.
Diskriminacija je po zakonu prepovedana in politiki bi morali prvi
spoštovati predpise. Naj odgovorim na Paulovo pripombo:
pomembno se je zavedati tega, kar so pokazale vse raziskave,
ne samo za Veliko Britanijo, tudi za Nemčijo in druge države članice:
državljani odidejo v drugo državo, ker želijo tam delati. Večina državljanov,
ki se preseli, to stori zaradi dela. Torej tej državi plačujejo tudi davke
in socialne prispevke. V povprečju prispevajo celo več kot domačini.
Zato nehajmo diskriminirati in raje rešimo
resnične težave, namesto da ustvarjamo nove!
Predlagam, da nadaljujemo, saj nimamo veliko časa. Mislim, da je z nami Hugh.
Hugh, se slišimo? -Dober večer, gospa Reding. Sem britanski državljan,
že 10 let živim v Bruslju, prej sem 17 let živel v Franciji.
Sem precej mednaroden torej. Delal sem za Evropsko komisijo in Parlament,
zdaj pa delam kot svobodnjak. Moje vprašanje se nanaša na vaš
dialog z državljani v Stockholmu. Na vprašanje, kakšna je korist EU,
ste odvrnili, da 80 % švedske zakonodaje ne pripravlja Švedska, ampak EU.
Tako piše v zapisniku dialoga. Velja to za celotno EU
ali samo za Švedsko? -Švedska ni izjema. Tako kot so vsi državljani enaki,
so enake tudi vse države članice. Ne vem, ali je ta delež 80 % ali 75 %,
res pa je, da se večina zakonov, ki se izvajajo v državah članicah,
pripravi na evropski ravni in nato prenese v nacionalno zakonodajo.
Večino zakonodaje, ki se uporablja v 28 državah EU, sprejme Evropski parlament
skupaj s Svetom ministrov EU. Zato je zelo pomembno,
da se ljudje zavedajo moči, ki so jo dali evropskim poslancem.
Poslanci z glasovanjem z večino odločajo o sprejemu zakonov,
ki jih uporabijo države članice EU. -Malo se nam že mudi.
Vrnimo se na Twitter, saj nam tam veliko ljudi pošilja vprašanja.
Opravičujem se za hitro obravnavo vprašanj, vendar imamo danes
veliko različnih tem. Alice Stolmeyer sprašuje: ali bo Komisija sprejela
ustrezne, znanstveno utemeljene, podnebne ukrepe, ki bodo
preprečili segrevanje za več kot 2° C? -Vsi vemo, da je Evropska unija
prva na svetu javno spregovorila o problemu svetovnega segrevanja.
Prva je tudi začela sprejemati ustrezne predpise za obvladovanje
teh sprememb. Te predpise bomo zdaj znova pregledali in razprava o tem
že aktivno poteka: razprava med Evropsko komisijo ter Evropskim parlamentom
in Svetom ministrov EU.
Osebno upam, da se bomo držali zaveze, ki smo jo dali na svetovni ravni,
da bomo sprejeli ustrezno zakonodajo in bo Evropa prevzela vodilno vlogo.
Upam, da bomo v Združenih narodih dali pravo sporočilo in opozorilo,
da gredo stvari lahko tudi narobe. Da ne bo samo Evropa ukrepala,
ampak bodo sledile še druge celine. -Zdaj bomo govorili o širših temah,
in sicer o vprašanju, ki se ga je prej že dotaknila Isabel:
varstvo podatkov. Vprašanje bo zastavil Yves.
Hvala. Rad bi vprašal naslednje. Rekli ste,
da boste ta sveženj predpisov, to je uredbo in direktivo,
sprejeli še pred koncem leta. Ampak pri tem sta dve oviri.
Najprej obravnava v Evropskem parlamentu, ki mora predpisa sprejeti
še pred 17. aprilom, če se ne motim, ko je zadnje zasedanje parlamenta.
Hkrati potrebujemo tudi stališče Sveta. Potem se namreč začne
usklajevanje vseh 3 institucij. Težava je v tem, da imajo nekatere države
veliko pomislekov, nekatere očitno nasprotujejo uredbi. Toda uredba
je nujna za varstvo podatkov. Drugače se bo ponovil švedski primer, ki ste ga omenili,
da bomo spet imeli različne predpise in različno izvajanje,
ker direktiva to dopušča. To pa je prava mora. Kaj mislite o tem?
Mislite, da bomo pravočasno dobili obe, uredbo in direktivo?
Popolnoma se strinjam z vami, Yves. Prav zaradi tega sem predstavila
novo evropsko zakonodajo. Ker v svetu brez meja, in internet
je svet brez meja, ne moremo imeti 28 različnih in včasih nasprotujočih si
predpisov. Zato sem pripravila en predpis
za vso celino, ki se bo povsod uporabljal in prinesel pravno varnost podjetjem
in državljanom. Po evropski pogodbi imajo državljani EU pravico
do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov.
Yves je prav povedal: Evropski parlament je že opravil svoje delo.
Predstavil je stališče odborov, ki so pristojni za varstvo podatkov,
in obljubil je glasovanje na plenarnem zasedanju še pred 17. aprilom.
To obljubo jemljem zelo resno, in tudi države bi jo morale.
Že drugi teden bo zato zasedalo vseh 28 ministrov, skupaj s poročevalci
iz Evropskega parlamenta in predsednikom parlamentarnih odborov.
Govorili bodo o tem, kako bi lahko sprejeli predpis o varstvu podatkov
še pred evropskimi volitvami, usklajevanje vseh 3 institucij pa
se bo nadaljevalo tudi z novim parlamentom. -Hvala za odgovor.
Rad bi še nekaj vprašal. Kot ste rekli, je za računalništvo v oblaku nujna
globalna ureditev. Toda nekatere države so začele uvajati takoimenovani
"nacionalni oblak". Tako se nam bo zgodila "balkanizacija" računalništva v oblaku:
vsaka država bo imela svojega, vsaka država bo zavarovala svojega,
nihče ne bo uporabljal tujega. Kaj nameravate storiti, da bi se izognili
takšni drobitvi? -Prav zato smo pripravili
evropsko strategijo za računalništvo v oblaku, da bi se izognili "balkanizaciji", kot pravite.
Da bi evropska podjetja imela dejansko možnost uporabljati evropski oblak,
in ne številne razdrobljene oblake. Seveda pa se je zaradi ameriške agencije NSA
in njihovega vohunjenja ...
Videti je, da smo ostali brez zvoka. Kako je z zvokom, ali se slišimo?
Nič ne slišim in ne vem, ali kdo sliši mene.
Vas slišim, ne slišim pa podpredsednice Redingove.
Izgubili smo povezavo z gospo Redingovo.
Izkoristil bom priložnost in vas spomnil, da morate za svoja vprašanja na Twitterju
uporabiti oznako ...
Yves, lahko razložite, kaj ste mislili z drobljenjem interneta?
Te stvari lahko zdaj opazimo že v številnih državah, na primer obvestilo
o varnih podatkih v nemškem oblaku. Tudi v Franciji recimo dve podjetji
na veliko oglašujeta, da bodo podatki njihovih uporabnikov ostali v Franciji.
Tako je tudi v drugih državah, ljudje pač nočejo uporabljati oblaka tuje države.
Nekdo je rekel, da morajo podatki ostati znotraj schengenskega območja,
ker se pač ne moremo zanesti na tuje države. Toda če bomo imeli posamezne oblake,
bo težko poskrbeti za splošno varstvo. -In kaj bi morala narediti Evropska komisija?
Z uredbo je poskušala zagotoviti
varstvo podatkov povsod v Evropi in preprečiti različne predpise.
Isto bi morala narediti za računalništvo v oblaku. Komisija uveljavlja svoj projekt,
imenuje ga evropski oblak, ampak državam članicam mora preprečiti,
da uvajajo svoje. -Nadaljujemo, čeprav podpredsednice
ne slišimo več. Govorimo o varstvu podatkov. Zdaj slišimo tudi gospo Reding.
Maria, tudi vas zanima varstvo podatkov ...
Res je! Gre za vprašanje v zvezi z razpravo o varstvu podatkov in tem,
kar je rekla gospa podpredsednica. Moje vprašanje je:
vsi smo besni zaradi vohunjenja. Ampak človek, ki je zadevo razkril,
Edward Snowden, in drugi njemu podobni, se zdaj spopada z negotovostjo
in preganjanjem. Kar ni nič kaj spodbudno za morebitne druge žvižgače,
ki bi hoteli razkriti institucionalne nepravilnosti. Kaj bi se na primer zgodilo
državljanu EU, ki bi razkril podobno veliko napako, podobno zlorabo položaja?
Kakšni so predpisi EU v zvezi z žvižgači? -Odgovorila bom, čeprav me ne vidite.
Slišala sem vprašanje. Predpisi o žvižgačih so popolnoma v nacionalni domeni.
Evropska pogodba te politike ne zajema, Evropska komisija pa lahko ukrepa
samo v okviru pogodbe. To vprašanje je veliko širše, ne zadeva samo Snowdna,
temveč temeljno pravo. Evropska unija pa tu žal nima pristojnosti.
Rada bi rekla še par besed o evropskem oblaku.
Yves ima prav glede evropske strategije za računalništvo v oblaku.
Prizadevali smo si, da bi kar najbolj spodbudili evropski razvoj na tem področju.
Pripravljamo tudi potrebne predpise za ta razvoj. Toda zaradi dvomov,
da podatki v globalnem oblaku niso varni, se ljudje bojijo
zaupati svoje podatke. To je najslabše, kar se lahko zgodi Evropi.
Potrebujemo varno okolje, da bodo ljudje pripravljeni dati podatke, prepričani,
da so dobro zavarovani, kot to določa zakon.
Prav zato smo zdaj predlagali uredbo o varstvu podatkov.
Če dovolite še eno vprašanje: kaj se bo torej zgodilo,
če bo kdo razkril kaj o Evropski komisiji, ko pa nimamo evropskega postopka za to?
In če temu dodam še eno majhno vprašanje. Seveda smo vsi zadovoljni,
da Evropski parlament podpira prosto gibanje. Bilo bi čudno, če ga ne bi.
Ampak dejstvo je, da mi Bolgari težko najdemo delo v zahodni Evropi.
Ljudje so zaskrbljeni, ne vedo, kako uveljaviti pravice. Na koga naj se obrnemo,
če morebitni delodajalci ne spoštujejo naših pravic?
V Evropi na srečo vlada demokracija. Ljudje, ki se hočejo pritožiti,
ki hočejo razkriti nepravilnosti, na primer v evropskih institucijah,
se lahko obrnejo na evropskega varuha za človekove pravice. Ta bo preučil pritožbo
in nato ustrezno ukrepal. Tu je še odbor za peticije
v Evropskem parlamentu, ki obravnava tudi pritožbe posameznikov.
Na evropski ravni so te stvari res zelo dobro urejene, tako bi moralo biti
tudi v posameznih državah. Kar pa zadeva prosto gibanje:
Dobro razumem, da poskušajo mladi najti mesto zase v svetu,
kjer bodo lahko delali. Če dela ne najdejo v domačem okolju
ali če doma slabo zaslužijo, potem odidejo v tujino. To je njihova osebna pravica,
ki jo je treba spoštovati. Mislim sicer, da bi morala Evropa
postati kraj, kjer mladim ne bo treba oditi v tujino in bodo našli dobro službo
v domačem kraju. Temu je namenjen mehanizem za solidarnost EU,
ki z regionalnimi in socialnimi programi pomaga tistim predelom Evrope,
ki so slabše razviti, kjer vlada revščina. Omogoča hitrejši razvoj
in to je izjemno pomembno. Moramo vlagati v revnejše predele, da bodo tam
nastala delovna mesta in se bodo ljudje lahko zaposlili doma, če bodo hoteli.
Počasi se bližamo koncu.
Rad bi, da bi vsi sodelujoči postavili vprašanje, dokler še imamo povezavo.
Na vrsti je Jakub. -Hvala in dober večer. Moje vprašanje
se nanaša na državljanstvo. Iz Češke sem in mnogim pri nas se zdi Bruselj
zelo daleč. Tudi zame je Evropska unija samo organizacija, ki povezuje
28 držav in še več narodnosti in kultur. Je koristna organizacija,
še zdaleč pa ni prava država ali federacija. Moje vprašanje bo mogoče
malo naivno. Zanima me, gospa podpredsednica,
zakaj naj bi se prebivalci držav EU šteli tudi za evropske državljane?
Kaj sploh imamo Evropejci skupnega? Kaj je tista ključna vez,
ki nas združuje v isto državljanstvo, razen življenja na istem geografskem območju?
Evropskega državljanstva, kot ga je opisal Jakub, seveda ni:
vsi imamo svoje korenine. Sama sem rojena na jugu Luksemburga,
to je industrijski kraj. Vez nanj je zelo močna. A sem tudi Luksemburžanka
in Evropejka. In to troje se ne izključuje, zelo očitno je povezano.
Tako moramo gledati na evropsko državljanstvo. Vsi smo bili rojeni
v nekem kraju, vsi smo prebivalci neke države, hkrati pa imamo, kot je zapisano v Pogodbi,
enake pravice kot drugi državljani EU, to je 507 milijonov državljanov,
denimo pravico do prostega gibanja, pravico do nediskriminacije.
Temelj naše EU ni samo gospodarstvo, zelo močen temelj so tudi vrednote
in to se mi zdi najdragocenejše. -Hvala, samo še nekaj:
govoril sem o svoji državi, Češki, ampak mogoče je tako
tudi v drugih novih članicah. Se vam ne zdi, da bi letošnje evropske volitve
lahko bile prava priložnost, da ljudem pojasnite evropsko državljanstvo
in kako se udejstvovati? -Upam, da bodo letošnje evropske volitve
v vseh državah članicah res izkoristili za pogovor o evropskih zadevah,
in ne za razprave o domači vladi ali ministru. Ljudje morajo vedeti,
da volijo evropskega poslanca, ki bo sedel v Evropskem parlamentu in odločal
o predpisih, ki bodo veljali za 507 milijonov državljanov. Zelo pomembno je,
da se ljudje tega zavedajo. Jakubu bi rada še rekla,
kako pomembno je tudi razumeti, da res gradimo evropsko federacijo.
Toda federacija ne pomeni, da se je treba odpovedati svoji narodnosti
ali svojemu jeziku. Ne, države članice ostanejo, samo pri pomembnih vprašanjih
nastopajo enotno. Omenili smo varstvo podatkov.
Tu ne moremo imeti 28 nasprotujočih si stališč. Pri takih pomembnih vprašanjih,
tudi bančna unija je taka, moramo imeti enotno evropsko politiko. Predvsem pa,
in to želim povedati mladim, ki so zdaj na internetu,
imeti moramo močno vlogo na svetovnem prizorišču. Vsaka evropska država sama zase
je zelo majhna, če gledamo svet v celoti. Skupaj pa lahko obranimo svoje vrednote
in zavarujemo svoje pravice in odločamo na svetovnem prizorišču.
Hvala lepa. -Še tri udeležence imamo,
enega iz Ukrajine, enega iz Katalonije, in tudi o elektronski cigareti
bomo kaj rekli, brez skrbi. Vprašanje na Twitterju o prejšnji zadevi:
Chris sprašuje, kaj konkretno predlagate, da bi državljane pritegnili
k političnemu udejstvovanju. Kakšne konkretne vsakodnevne predloge imate,
če pustimo govore in razprave ob strani? -Vsakodnevno je to naloga
domačih politikov. Ne morem vsem državljanom v vseh državah
sama razlagati, kaj dela Evropska unija! To nalogo morajo prevzeti
politiki v državah in regijah, ki so tudi evropski politiki,
saj delijo skupno evropsko odgovornost. Prav zato sem se
domislila pogovorov z državljani v mestnih hišah, da bi se vanje vključili
državljani in neposredno postavljali vprašanja.
Zraven sem povabila izvoljene regionalne in nacionalne politike, da bi pokazali,
da gre za sodelovanje obojih, da bi moralo biti sodelovanje obojih!
Evropski komisarji in nacionalni ministri so skupaj odgovorni
za skupni evropski prostor. Morda imajo različne poglede, toda na koncu
morajo sodelovati za skupen projekt. Te stvari bi bilo treba razložiti
tudi v evropskih volilnih kampanjah. -Hvala. Zdaj je na vrsti Timor.
Iz Ukrajine je, ki sicer ni članica EU, si pa mnogi tam želijo,
da bi bila. -Hvala. Zelo me zanima
vaše mnenje o položaju v Ukrajini, kjer politika fizično obračunava
z novinarji in protestniki. Še noben vladni funkcionar ali policist,
ki je zakrivil pretepanje ljudi, ni kaznovan. Kakšno je vaše mnenje?
Najprej bi rada rekla, kako zelo občudujem Ukrajince, ker se niso vdali,
ker so šli na ulice z ukrajinsko in evropsko zastavo v rokah. Zahtevajo
svobodo, zahtevajo svoje pravice, zahtevajo pravico! Njihov glas
močno odmeva, slišimo ga! Zavedamo se, da je EU zanje zdaj le sen
in storili bomo vse, da bo ta sen postal resničnost
za vse Ukrajince, ki si prizadevajo za svobodo in pravico!
Hvala, to mi veliko pomeni. Še eno vprašanje imam:
mladi Ukrajinci se zelo zavzemajo za EU. Ali je EU v bližnji prihodnosti
pripravljena ukiniti vizumski režim za mlade Ukrajince?
Vaše vprašanje je popolnoma na mestu! Kajti vsi mladi si želijo
svobodo gibanja, nihče noče diskriminacije! V Ukrajini razumete,
kakšno svobodo imajo naši mladi Evropejci. Še potnega lista ne potrebujejo
za potovanje v drugo državo. Z Ukrajino se pogovarjamo o odpravi vizuma.
Upamo, da bomo lahko vzpostavili odnose, ki bodo umirjeni in bodo mladim
omogočili svobodo, za katero si prizadevajo, svobodo gibanja
ki je za evropske državljane ena najbolj dragocenih svoboščin.
Hvala. -In zdaj Xavier iz Katalonije.
Zahvaljujem se vam, da ste me povabili v razpravo.
Naj se najprej na hitro predstavim, tako kot so se drugi?
Na hitro kaj povejte o sebi, ja, potem pa k vprašanju.
Doma sem iz Arenys de Mar, vabim vas, da si jo pridete ogledat. Star sem 41 let,
zadnja leta pišem blog in tvite o neodvisnosti moje dežele,
brezposeln sem. Tudi moje vprašane je o moji deželi.
Verjetno veste, da načrtujemo referendum, na katerem bi ljudje
povedali, ali si želijo neodvisnost. Španska vlada pravi, da referenduma ne bo,
da ni zakonit, čeprav je. Preprosto hočemo glasovati o tem.
In zdaj moje vprašanje: govorijo, da je to španska zadeva, ampak državljanstvo EU
bi nam moralo jamčiti pravice, ali ne? Volilna pravica je temeljna pravica
in Evropa bi morala jamčiti pravico Kataloncev, da se sami odločijo. Hvala.
Moj odgovor se vam bo najbrž zdel zapleten, a ne morem odgovoriti preprosto,
kot to pričakujete. Evropska pogodba daje evropsko volilno pravico
vsem državljanom. Pri volitvah v Evropski parlament lahko volite,
tudi če v času volitev živite v drugi državi EU.
Če v tej drugi državi dlje časa živite, imate tudi pravico do udeležbe
na njihovih lokalnih volitvah. Pogodba pa ne daje pravice do glasovanja
na nacionalnih volitvah ali o nacionalnih zadevah. In referendum je španska zadeva,
ne gre za evropsko vprašanje, zato zanj veljajo španski predpisi,
ne evropska pravila. -Nimamo več veliko časa, Xavier,
zato prepuščam prostor Martijnu, ki se nam je pravkar pridružil. Vem,
da bom v nevarnosti, če Martijn ne bo mogel govoriti o elektronski cigareti.
Martijn, govorite v imenu kadilcev elektronske cigarete,
mikrofon je zdaj vaš. -Z Nizozemske sem, delam kot samostojni programer.
Kadim približno 20 let. Zdaj sem odkril e-cigarete, zelo so mi všeč.
Stvar je v tem, da bodo take cigarete prepovedali, dovoljene bodo samo tele.
Zakaj nihče ni vprašal potrošnike, ko ste pripravljali nov zakon o e-cigaretah?
Res mu privoščim njegove cigarete. Kar zadeva EU, e-cigaret ne prepoveduje.
To je še ena stvar, ki jo urejajo države članice. Vsaka sama odloči,
kako bo uredila prodajo e-cigaret, EU jih ne bo prepovedala.
Države članice bodo same odločile, ali je e-cigareta medicinski izdelek ali ne.
Mislim, da dimna zavesa zakriva resnico! -Bral sem predpise, mi kadilci
beremo zakone, in vem, da bodo prepovedali e-cigarete druge in tretje generacije.
Institucije EU so dodale številne omejitve in velike cigarete bodo prepovedane.
Martijn ve več od mene. Lahko rečem samo to, da EU ne bo prepovedala e-cigaret.
Nikoli niso načrtovali prepovedi e-cigarete. Ljudi najbrž jezi to,
da bo zaradi predlagane evropske zakonodaje zdaj veliko teže kupiti
ta varni nadomestek za tobačne izdelke. -Po mojem so ljudje malo pomešali stvari,
ker se zdaj Svet in Parlament dogovarjata o tem, da bi e-cigarete,
ki ne presegajo mejne vrednosti za nikotin, šteli za navadno potrošniško blago,
in da bi državam prepustili, ali jih bodo po ustreznih merilih uvrstile med zdravila,
torej med farmacevtske izdelke. Prav gotovo pa ne bo Evropska unija tista,
ki jih bo tako uvrstila, prav tako Evropska unija ne bo tista,
ki jih bo prepovedala. -Treba bo počakati, pa bomo videli.
Ne bo pa treba dolgo čakati, da bi videli, ali so kadilci e-cigaret zadovoljni
z odgovorom. Preden končamo, bi želel gospo Redingovo nekaj vprašati.
V našem pogovoru nocoj je sodelovalo kakih deset državljanov,
dialogi z državljani potekajo zdaj že več kot leto. Slišali ste njihove zgodbe.
Kaj je zanje najpomembnejše? In kako lahko EU izpolni njihove potrebe in pričakovanja?
Pogovori z državljani so bili zame pravzaprav presenetljiva izkušnja.
Pričakovala sem, da mi bodo govorili: naredite to, ne delajte tega.
Pa ljudi pravzaprav ne zanima, kdo kaj dela, zanima jih samo, ali kdo rešuje
njihove težave! Moram povedati, da veliko državljanov pričakuje
od Evropske komisije, da bo rešila njihove težave. Radi bi videli,
da bi imela Komisija večja pooblastila, kot jih ima po Evropski pogodbi.
Razprava v prihodnje bo po mojem o tem, kdo bo odločal o čem in na kateri ravni.
In videli smo, kako težko je to že pri elektronskih cigaretah.
Mislim, da smo spet izgubili povezavo.
Ne vem, ali samo s podpredsednico Reding ali z vsemi.
Mislim, da smo brez zvoka.
Dobro, s temi tehničnimi problemi je zdaj verjetno pravi čas, da končamo
naš spletni pogovor. Trajal je več kot uro, oglasili so se nam ljudje
iz vse EU in od drugod. Rad bi se zahvalil podpredsednici Reding,
da je dala pobudo za ta pogovor in odgovarjala na vprašanja.
Zahvalil bi se tudi vsem udeležencem za njihova vprašanja.
Hvala vsem in opravičilo, če vaše vprašanje ni prišlo na vrsto,
upam pa, da bo še kakšna priložnost! Lahko noč!
Hvala.