Tip:
Highlight text to annotate it
X
Moj očim je bil klovn v cirkusu Shrine.
Ko sem bil star približno 23 let, me je povabil v zakulisje.
Ne pozabite, da takrat nisem imel pojma, kaj se dogaja v zakulisju cirkusa.
Rekel je: "Hej Gary, pridi v zakulisje,
pridi pogledat slone."
"Saj želiš videti slone, ne?"
Nikoli ne bom pozabil tistega dne,
zabavišče Michigan State, (križišče) 8 Mile in Woodward,
stal sem v skladišču,
iz oči v oči s tri in pol tone težko slonico.
Njena sprednja leva noga vklenjena, zadnja desna noga vklenjena.
Nevrotično se je pozibavala naprej in nazaj.
Kasneje sem izvedel, da je to nevrotično vedenje, ki ga sloni v cirkusu zmeraj razvijejo zaradi tega,
ker so priklenjeni in omejeni ves čas, ko ne nastopajo.
Takrat tudi nisem vedel, kako grozljive in brutalne so metode učenja.
Slone pretepajo, da jih zlomijo in podredijo trenerjem.
Učenje slonov v cirkusu Carson & Barnes
"Ko rečem, da mu odtrgaj glavo, odtrgaj presneto nogo ...
je zelo pomembno, da to narediš, dobro?"
"Ko se začne preveč zvijati od bolečine,
z obema rokama - BUM! - točno pod brado!"
"Ko se preveč izmika ...
ga zabodeš s tem kavljem z vso močjo!"
"Zabodeš ga s kavljem ...
In ko slišiš kričanje,
takrat veš, da imaš njihovo pozornost!"
"Točno tukaj, v skednju. Tega ne moreš početi na cesti."
"Ne bom se je dotikal pred tisoč ljudmi.
Naredila bo to, kar hočem, in tako pač je."
"Jaz sem šef, nabrcal te bom v rit."
Tam in takrat mi je vse postalo jasno.
Mislim, tam je prevladal zdrav razum.
Zazrl sem se v njene oči in videl le žalost, nemoč in strah.
Pogledal sem na levo in videl leve in tigre, ki so se prestopali v kletkah.
Pogledal sem desno in videl opice, ki so kričale v kletkah in se držale za rešetke.
Od tam sem odšel zmeden, zbegan do konca predstave.
Pojavili so se medvedi, ki so v rumenih krilcih vozili tricikle.
Takrat sem vstal in odšel.
Od tistega trenutka naprej sem hotel vedeti, kaj drugega se še godi živalim.
Živalim, za katere sem mislil, da jih imam rad.
Ker sem sam imel psa,
ker sem svoja psa, Bourbon in Brandy, imel rad,
naj bi to kar naenkrat pomenilo, da imam rad vse živali?
Neumnost! Kasneje sem izvedel, kaj se dogaja v klavnicah in od kod prihaja moja hrana.
In hotel sem vedeti.
Od kod prihaja hrana, ki jo jem? Od kod prihajajo oblačila, ki jih nosim?
Ali je testiranje na živalih resnično potrebno?
Vedel sem, da je neetično, kasneje sem spoznal, da je tudi neznanstveno. Kaj se dogaja?
Mislim, kaj se še dogaja v cirkusih in na rodeu?
Raziskoval sem.
Raziskoval sem kot blazen in nisem verjel zagovornikom pravic živali,
ko so mi poslali informacije in mi pravili, da na farmah za krzno lisice ubijajo z analnimi elektrošoki.
Ali da je 50% vseh živali v klavnicah razkosanih pri polni zavesti.
Skeptičen sem bil -- kot je skeptičnih mnogo ljudi:
"Saj to ni mogoče. Saj obstajajo zakoni, ki preprečujejo, da bi tako ravnali z živalmi."
No, kasneje sem sam šel na farme s krznom in v laboratorije z živalmi,
pogledal sem v zakulisje vsakega cirkusa, ki se je ustavil v Michiganu.
Na lastne oči sem videl suženjstvo.
In slišal sem njihove krike. In bilo je hujše kot to, kar sem izvedel pri Peti.
Bilo je hujše, kot na posnetkih.
6 tednov sem raziskoval.
Šest tednov v klavnici za pujse Thorn Apple Valley v Michiganu.
Vsak dan sem šel tja za 2 do 6 ur,
sedel sem, gledal in poslušal.
Poslušal sem cviljenje pujsov, enega po enega, ko so jih ubijali.
Nisem bil oddaljen več kot 15 metrov.
Samo sedel sem in poslušal njihovo cviljenje ...
Takrat nisem bil vegetarijanec.
Nisem bil vegan. Nisem bil zaščitnik pravic živali.
A učil sem se brez predsodkov.
Saj poznate tisti stari pregovor, da glave delujejo samo, kadar so odprte kakor padala?
Moja glava je bila široko odprta.
Na cesti je zmeraj stalo 6 ali 7 tovornjakov s pujsi.
Hodil sem mimo njih in bil s pujsi iz oči v oči.
Gledal sem jih in oni so gledali mene
in bilo je, kot bi me spraševali: "Zakaj to počneš?"
In veste kaj? Nikoli nisem imel odgovora.
Rekel sem: "Ne vem, zakaj vam to počnemo."
Kasneje sem izvedel, da je bil škof iz Velike Britanije, William Inge,
ki je nekoč v 18. stoletju med pridigo rekel,
da bi, če bi živali nekoč oblikovale organizirano religijo, hudič bil prikazan v človeški podobi.
Temu ne morem oporekati.
Za živali smo gotovo hudič.