Tip:
Highlight text to annotate it
X
Večino ljudi skrbi za okolje. Vsaj toliko, da se tako opredeljujejo v raziskavah.
Večina tudi zaupa vodilnim okoljevarstvenim
agencijam sveta, da se borijo za popravo vsega slabega, kar je človeštvo prizadejalo,
osredinjujoč se na temeljne povzročitelje. No, danes si bomo
ogledali glavne probleme, ki jih obravnavajo okoljevarstvene agencije,
in skušali razumeti, zakaj imajo narobe. Tako zelo narobe ...
Živjo! Tukaj Emily od Bite Size Vegan in dobrodošli v novem veganskem kroketku, prvem v
seriji "Vse, kar je narobe z ...". Veliko časa nazaj sem naredila video, kjer primerjam učinkovitost
vseh pogostih "bodi eko" napotkov glede veganske prehrane. Ta video je dosegljiv zgoraj,
če si ga želite pozneje ogledati. Na žalost je bil posnet, preden sem začela rigorozno
citirati svoje vire, in nisem imela časa, da bi jih nanovo zbrala. Danes bo torej
nekakšna ponovitev z novimi številkami, mnogimi še bolj neverjetnimi.
V tem videu bom govorila malce hitreje kot običajno, toda citati za vsako dejstvo, ki ga navajam,
in dodatne informacije, so razpoložljivi v blogovski objavi za ta video,
tam zgoraj in v opisu videa. Zapisala si bom tudi vsako napako, ki jo v videu zasledimo jaz ali vi.
Tudi sarkastičnejša bom, ampak s tem ne mislim,
da so drugi okoljevarstveni problemi brezpomenski. Bili ste opozorjeni.
Postavimo zdaj semafor napak, ki je bolj umetnost kot znanost,
in zaženimo štoparico takoj po...
Problem št. 1: Podnebne spremembe
Okoljevarstvene agencije imajo fosilna goriva za glavnega krivca izpustov toplogrednih plinov,
ki vodijo h globalnemu segrevanju. Predlagajo alternativne vire, souporabo avtov, hibridne avte in pa kolesa,
toda živinoreja letno prispeva več CO₂ kot vsa prevozna sredstva skupaj.
Raziskava Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo iz leta 2006 živinorejo
krivi za 7.516 ton ali 18 % globalnih letnih emisij toplogrednih plinov,
medtem ko temeljitejša raziskava organizacije World Watch iz leta 2009 upošteva še dihanje živine,
rabo tal, metan in druge spreglede raziskave FAO, kar skupaj znese vsaj
32.654 milijonov ton CO₂ na leto zaradi živinoreje. To je 51 % vseh
globalnih emisij v primerjavi s 13 % letno zaradi vseh prevoznih sredstev skupaj.
In na kaj kažejo okoljevarstvene organizacije? Na zmanjšanje porabe fosilnih goriv.
Če bi popolnoma prenehali z rabo plina, nafte, bencina, elektrike itd. in jih ne bi več
nikoli uporabljali, bi še zmeraj presegli svoj ogljični ekvivalent toplogrednih emisij
za 565 gigaton do leta 2030 zgolj z vplivom živine same. Tako da bi s popolno nerabo
fosilnih goriv, kar so mokre sanje vsake okoljevarstvene agencije,
še vedno zaplinjevali planet s tistim glavnim dejavnikom,
ki ga one še obravnavajo ne.
Podobno se skoraj vedno govori samo o CO₂, toda metan (CH₄) je 25–100-krat
destruktivnejši od CO₂ in ima kar 86-krat večjo globalnosegrevalno moč.
Četudi zmanjšamo CO₂ v ozračju, kakor nam vse organizacije nalagajo,
bo trajalo okoli 100 let, da bi sploh videli upad, medtem ko je rezultat pri metanu takojšen,
in sicer z bistvenimi rezultati v nekaj desetletjih. Predlagane rešitve so torej
še bolj nesmiselne od dejanske konstruktivne spremembe.
Poleg tega je živinoreja odgovorna za 65 % vseh emisij didušikovega oksida (N₂O),
toplogrednega plina, 296-krat bolj uničujočega od CO₂, ki ostane v ozračju še 150 let.
Za primerjavo: povprečen avto dnevno proizvede 3–12 kg CO₂, izsekavanje deževnega gozda
za pridelavo enega hamburgerja pa 75 kg CO₂. Zaužitje pol kilograma hamburgerja
povzroči isto škodo kot vožnja z avtomobilom za več kot tri tedne.
Toda ali je živinoreja sploh kdaj omenjena s strani najpomembnejših okoljevarstvenih organizacij
v povezavi z globalnim segrevanjem? Ne. Osredotočajo se na alternativne vire energije,
čeprav bo prehod na vetrno in sončno energijo trajal več kot 20 let in približno 38 bilijonov evrov,
medtem ko prehod na veganstvo traja le nekaj sekund, in to je lahko celo cenejše od neveganstva.
Problem št. 2: Varovanje vode
Okoljevarstvene agencije predlagajo, da trošimo manj vode, se prhamo manj časa,
uporabljamo varčne šobe za prho ... Tukaj nastopi največje odstopanje od
mojih prvotnih izračunov glede na 19-L/min šobo. Tokrat sem ugotovila,
da po letu 1980 povprečna šoba porabi 9 L/min, z majhnim curkom pa ne več kot 8 L/min.
Če se dnevno prhate 15 minut z varčno šobo, boste privarčevali prek 10.000 L/leto.
Če pa se že samo enkrat odrečete 1 kg govedine, boste privarčevali okoli 21.000 L vode.
S samo 1 kg govedine! In to je dokaj mila ocena,
kajti podatki se gibljejo celo prek 67.000 L vode za 1 kg govedine.
4.000 L vode je potrebnih za pridelavo 1 kg jajc, skoraj 7.500 L vode
za 1 kg sira in 1.000 L vode je potrebnih za pridelavo samo 1 L kravjega mleka.
Okoljevarstvene agencije se osredinjajo skoraj izključno na zmanjšanje porabe vode v gospodinjstvih,
a le 5 % vse vode, porabljene v ZDA, gre na račun gospodinjstev, medtem ko jih gre 55 % na račun živinoreje.
Globalno pa kar 20–30 % vse pitne vode.
Torej gre skoraj tretjina vode na Zemlji za živinorejo.
Če ne bi uživali govedine, jajc, kravjega mleka in sira, brez ozira na ostale vrste mesa
in mlečnih izdelkov, bi glede na ameriške prehrambene navade iz leta 2000
in glede na mile ocene porabe vode na kilogram, privarčevali okoli 2.000.000 L vode letno.
Toda okoljevarstvene agencije raje privarčujejo 7.000–10.000 L vode letno
z varčno šobo.
Aja, pa trendovski grški jogurt? 300 L vode za 150-g pakiranje.
Za eno rebro kravjega masla 400 L.
Če bi upoštevali vse vrste mlečnih izdelkov in mesa, ki jih je leta 2000 zaužil povprečni Američan,
sepravi manj mlečnih izdelkov in več mesa kot v mojem prvem videu, in če privzamemo zelo milo
povprečje 12.500 L za 1 kg ostalega mesa, saj vsaka vrsta mesa variira,
ter še milejše povprečje 5.000 L za preostale mlečne izdelke, bi vegan na letni ravni privarčeval
2.750.000 L vode.
Ne samo da to popolnoma razvrednoti vsa priporočila o varčevanju z vodo,
temveč se po novih izračunih ne bi smeli prhati nasploh za več kot 66 let, če se prhamo 15 min/dan,
ali skoraj 100 let, če se prhamo 10 min/dan, in to z varčno šobo.
In kaj so priporočila okoljevarstvenikov? Manj se tuširajte, zapirajte vodo
med miljenjem rok, zaganjajte zalivalne brizgalke ponoči ... Ker na ta način bomo spremenili svet.
Problem št. 3: Fracking
Fracking (hidravlično drobljenje) je novi grešni kozel okoljevarstvenih organizacij.
Uničuje planet! Onesnažuje vode! Samo v ZDA fracking
troši 250–500 milijard litrov vode. Za lažjo predstavo:
tisoč sekund je 17 minut, milijon sekund je 12 dni, milijarda sekund je 31,7 let,
bilijon sekund pa 31.709,8 let.
Že samo v ZDA živinoreja troši 130–300 bilijonov litrov vode letno.
Upoštevajoč eksponentno razliko med milijardo in bilijonom
živinoreja v ZDA porabi 486–1.000-krat več vode kot pa fracking,
najhujša grožnja voda po navedbah okoljevarstvenikov.
Problem št. 4: Oceanske mrtve cone in prelov
Eno najhujših od človeka povzročenih opustošenj se skriva v oceanih. 3/4 svetovnih ribišč
je izkoriščanih. 90 milijonov ton rib je vsako leto privlečenih na suho.
Za vsak kilogram ulovljenih rib se nehote ulovi še do 5 kg morskih živali, ki se jih nato zavrže
kot stranski ulov. Lahko, da do leta 2048 sploh ne bo več rib v oceanih.
In kaj je predlog vodilnih oceanovarstvenih organizacij? Trajnostni ribolov.
Ni mogoče, da bi 100 milijonov ton rib letno lahko postalo trajnostno do leta 2050, še posebej ne,
če upoštevamo še 5 kg stranskega ulova za vsak kilogram rib.
Živinoreja je vodilni vzrok oceanskih mrtvih con, saj so živinorejskih obrati
na kopnem ustvarili več kot 500 z dušikom poplavljenih mrtvih con po oceanih sveta.
Problem št. 5: Ravnanje s fekalijami
Okoljevarstvene agencije se osredinjajo na industrijske odplake in ukrepe v zvezi s človeškimi fekalijami,
medtem ko farma z 2.5000 mlekaricami proizvede isto količino fekalij kot mesto s 411.000 prebivalci.
In te so v celoti neobdelane. Pravzaprav se vsako minuto proizvede 3.000.000 kg iztrebkov
samo zaradi rejnih živali v ZDA. To ne vključuje živali,
rejenih izven pristojnosti USDA, niti tistih z dvorišč, ali pa milijard rib,
gojenih v ribogojnicah ZDA. Vse to pa nima pravilne obdelave, kar vodi
v onesnaževanje podtalnic in morij.
Morda nočejo obravnavati fekalnega problema, ker so sami eno veliko ...
Nadaljujmo.
Problem št. 6: Izumiranje vrst
10.000 let nazaj je bilo 99 % biomase, tj. zoomase, divjih živali. Danes ljudje in živali,
ki jih redimo za hrano, predstavljamo 98 % zoomase, divje živali pa zgolj 2 %.
Do kar 137 rastlinskih, živalskih in žuželčjih vrst izumre prav vsak dan zaradi uničevanja deževnega gozda.
Kot bomo videli, je glavni razlog za to živinoreja. Trenutno se soočamo
z največjim množičnim izumiranjem zadnjih 65 milijonov let.
Alliance for Global Conservation ocenjuje, da 36 % vseh vrst na našem planetu grozi izumrtje.
In kaj predlagajo glavne organizacije za zaščito življenjskih vrst?
Rehabilitacijo in ohranitev prosto živečih živali, boj proti krivolovu in kontrolirano vzrejo.
Kot bi prerezano arterijo hoteli oskrbeti z obližem. Zagotovo bo držal.
Problem št. 7: Uničenje habitatov, raba tal in krčenje gozdov
Tretjina planeta je opuščavljenega, glavni krivec tega pa je živinoreja.
Skoraj polovica površine ZDA je namenjene za živinorejo.
6.000 m² zemlje lahko proizvede 17.000 kg rastlinske hrane in samo pičlih 170 kg mesa.
Zemlja, potrebna za celoletno preskrbo enega vegana s hrano, meri 675 m².
Za vegetarijanca 3-krat toliko.
Za mesojedca pa kar 18-krat toliko.
Na isti površini zemlje se lahko pridela 15-krat več proteinov iz rastlin kot iz živali.
550.000 mio. m² deževnega gozda je bilo izsekanega za živinorejo, pri čemer se 4.000–8.000 m²
izseka vsako sekundo.
Pravzaprav je živinoreja kriva za do 91 % uničevanja amazonskega deževnega gozda.
En samcat 100-g burger terja 5 m² deževnega gozda.
Toda na kaj se osredotočajo vodilne agencije za zaščito deževnih gozdov? Palmino olje in celuloza.
Sedaj pa na kratko za nepotrpežljive:
Živinoreja je glavni vzrok emisij toplogrednih plinov, ki vodijo h globalnemu segrevanju,
porablja tretjino pitne vode na Zemlji, do 45 % tal,
je kriva za 91 % pustošenja amazonskega deževnega gozda s tem, ko se ga poseka 4.000–8.000 m²/s,
in je vodilni vzrok izumiranja življenjskih vrst, oceanskih mrtvih con ter uničenja habitatov.
Okoljevarstvene agencije se ne samo sprenevedajo o živinoreji, absolutno najbolj uničujočem
in razširjenem vzroku večrazsežnostnega okoljskega pustošenja,
temveč tudi zavračajo priznavanje tega problema. Posamezni okoljevarstveniki se zvečine,
morda zaradi svoje lastne indoktrinacije, problematike živinoreje sploh ne zavedajo
kljub svojemu zavzemanju za okolje.
Povzetek:
Dejanski problem je živinoreja in dejanska rešitev je veganska prehrana.
Oseba, ki se drži veganske prehrane, proizvede 50 % manj ekvivalenta CO₂, troši 1/11 nafte,
1/13 vode in 1/18 zemlje, kolikor troši ljubitelj mesa.
Poleg tega pa dnevno prihrani še 4.000 L vode, 20 kg žit, 3 m² gozdnih površin,
9 kg ekvivalenta CO₂ in življenje ene živali.
Glede na vsa ta dejstva je več kot jasno, da je veganstvo edini odgovor
na okoljsko krizo in na zaslepljenost okoljevarstvenih organizacij.
To dejstvo jim dosoja skupni seštevek napak ... In jih uvršča na položaj:
"Bolj polni fekalne mase od 7 mio. ton te, kolikor je vsako sekundo proizvedejo rejne živali v ZDA"
Čas je, da se postavimo na realna tla. Ne da se biti okoljevarstvenik in nevegan.
Zdaj gre že onkraj "osebne odločitve" in dopustitve vsakogaršnjih prehrambenih preferenc.
Zemlja ne more vzdrževati načina, kako se hranimo. To je dejstvo in z naglico dosega kritično občinstvo.
Na tej točki ne obstaja več upravičljiv razlog za jedenje živali, razen seveda sebičnost,
zaradi katere ne bi hoteli spremeniti svojih navad. Če hočemo, da imajo naši otroci
kje živeti, moramo sami nehati biti tako otročji glede svoje prehrane.
Upam, da vam je teknil tale z dejstvi prepojen kroketek. Prosim, delite ga naprej, da ozavestite ostale
o perečosti te problematike, in po mili volji označite katerokoli okoljevastveno agencijo.
Čas, porabljen za ustvaritev tega videa, znaša 68 ur.
Če želite podpreti Bite Size Vegan, da lahko še naprej vlagam dolge ure v ustvarjanje
tovrstnih izobraževalnih videov, si, prosim, oglejte povezave za podporo v opisu videa spodaj
kjer lahko donirate bodisi enkratno ali pa prejemate bonitete in nagrade za svojo podporo
z včlanitvijo v Armijo kroketkov. Link za to je tudi v stranski vrstici iCard.
Če vam je bil video všeč, ga, prosim, všečkajte, in če ste novi tukaj,
kliknite na spodnjo ikono "Naročite se" za še več veganskih vsebin vsak ponedeljek,
sredo in nekatere petke ter ne zamudite še ostalih videov iz serije "Vse, kar je narobe z ...".
Oglejte si tudi druge s tem povezane videe, ko ste že tukaj, za več informacij.
In pomnite, viri vsega, o čemer sem danes govorila, so na voljo na blogovski objavi tega videa,
in sicer spodaj ter v stranski vrstici.
Sedaj pa živite vegansko, rešite svet in vidimo se kmalu.
O, fant, počutim se, kot bi bila na dražbi.
Saj veste – 55! ... 45! ... Bla bla! ... 2 €!
Le tako naprej ...
Prevod: Marko Krmac
Številčni podatki so bili pretvorjeni v za povprečnega Slovenca laže predstavljive enote, pri čemer so nekateri navzgor, drugi pa navzdol zaokroženi na bolj zapomljiva cela števila.