Tip:
Highlight text to annotate it
X
Ostro oko
Večje je boljše - tako je vsaj pri zrcalih teleskopov.
Vendar morajo biti velika zrcala debela, da se pod lastno težo ne deformirajo.
Zelo velika zrcala pa se deformirajo ne glede na to, kako debela in težka so.
Rešitev? Tanka, lahka zrcala - in čarovniški trik imenovan aktivna optika.
ESO je bil pionir te tehnologije v poznih 1980.-tih
s Teleskopom novih tehnologij (New Technology Telescope).
In to je današnji instrument.
Zrcala Zelo velikega teleskopa (Very Large Telescope – VLT) – merijo 8,2 metra počez...
… a so samo 20 centimetrov debela.
In tu je čarovnija:
računalniško kontroliran podporni sistem zagotavlja
da zrcalo ves čas ohranja željeno obliko do nanometra natančno.
VLT je ESO-ov vrhunski teleskop.
Štirje identični teleskopi združujejo svoje sile na vrhu Cerro Paranal v severnem Čilu.
Zgrajeni so bili v poznih 1990.-tih
in nudijo astronomom najboljšo razpoložljivo tehnologijo.
Sredi puščave Atacama je ESO ustvaril raj za astronome.
Znanstveniki bivajo v stavbi La Residencia,
ki je deloma zakopana pod prst in grušč
enega najbolj suhih krajev na našem planetu.
Toda v notranjosti so bujne palme, plavalni bazen in ... okusne čilske sladice.
Seveda
po čemer je Zelo velik teleskop edinstven ni njegov bazen,
ampak njegov neprekosljivi razgled v vesolje.
Brez tankih zrcal in aktivne optike VLT ne bi bil mogoč.
A tu je še več.
Tudi z najboljšimi in največjimi teleskopi so zvezde videti razmazane.
Razlog? Zemljino ozračje popači sliko.
Tu nastopi drugi čarovniški trik: prilagodljiva optika.
Na Paranalu laserski žarki svetijo v nočno nebo, da ustvarijo umetne zvezde.
Senzorji uporabijo te zvezde, da izmerijo popačitve zaradi ozračja.
In stokrat na sekundo
računalniško kontrolirane deformacije zrcal popravijo sliko.
In kakšen je končni učinek? Kot da bi turbulentno ozračje popolnoma odstranili.
Samo poglejte razliko!
Naša galaksija je velika spiralna galaksija.
V njenem jedru – 27.000 svetlobnih let daleč –
leži skrivnost, ki jo je ESO-v Zelo velik teleskop pomagal razkriti.
Masivni oblaki prahu nam zakrivajo pogled na jedro Galaksije.
Občutljive infrardeče kamere pa lahko vidijo skozi prah
in razkrijejo, kaj leži za njim.
Ob pomoči prilagodljive optike razkrijejo ducate orjaških rdečih zvezd.
In sčasoma, v nekaj letih, lahko opazimo, da se te zvezde premikajo!
Gibljejo se okrog nevidnega telesa v samem središču Galaksije.
Na podlagi gibanja teh zvezd lahko astronomi sklepajo, da mora biti nevidno telo izjemno masivno.
Pošastna črna luknja, ki ima 4,3 milijon-krat večjo maso od našega Sonca.
Astronomi so opazili tudi močne bliske svetlobe iz oblakov plina
ki padajo proti črni luknji.
Vse to razkrivajo zmožnosti prilagodljive optike.
Tako tanka zrcala in aktivna optika omogočajo gradnjo velikanskih teleskopov
prilagodljiva optika pa poskrbi za turbulence v ozračju
in nam daje izjemno ostre slike.
Toda s čarovniškimi triki še nismo končali.
Tu je še tretji, imenovan interferometrija.
VLT sestavljajo štirje teleskopi.
Skupaj lahko delujejo kot virtualni teleskop s premerom 130 metrov.
Svetlobo, ki jo zberejo posamezni teleskopi, usmerijo skozi tunele, v katerih je vakuum
in združijo v podzemnem laboratoriju.
Tu združijo svetlobne valove, pri čemer uporabijo laserske meritve in komplicirane zakasnitvene linije.
Skupni rezultat je zbiralna svetlobna moč štirih 8,2-metrskih zrcal
in orlovski pogled imaginarnega teleskopa, velikega za petdeset teniških igrišč.
Štirje dodatni teleskopi dajejo tej mreži teleskopov večjo fleksibilnost.
Morda so poleg štirih velikanov videti drobceni
a njihova zrcala merijo 1,8 metrov počez.
To je več, kot je pred samo sto leti meril največji teleskop na svetu!
Optična interferometrija je pravi čudež.
Magija zvezdne svetlobe začarana v puščavi.
In rezultati so impresivni.
Interferometer Zelo velikega teleskopa razkriva petdesetkrat manjše podrobnosti
kot vesoljski teleskop Hubble.
Na primer, dal nam je bližnji pogled na vampirsko dvojno zvezdo.
Neka zvezda krade snov svoji spremljevalki.
Odkril je nepravilni piš zvezdnega prahu okrog Betelgeze —
zvezdne orjakinje, ki bo kmalu eksplodirala kot supernova.
V diskih prahu okrog novorojenih zvezd pa so astronomi našli ...
... surovine za bodoče Zemlji podobne svetove.
Zelo velik teleskop je najostrejše oko človeštva, ki zre v nebo.
Toda astronomi imajo še druge načine, s katerimi razširijo svoja obzorja
in razgled.
Na Evropskem južnem observatoriju
so se naučili videti vesolje v popolnoma drugačni luči.