Tip:
Highlight text to annotate it
X
Veš, resnično te bom pogrešala.
Sam, saj je samo za nekaj tednov. -Ki se bodo zdeli kot večnost, kajne?
Večnost in še več.
Tako je že bolje, ti vražji Anglež.
Povej še enkrat. -Kaj naj povem?
Rad imam, ko izrečeš angleško kletvico. Reci "vražji". -'Vražji'.
Zdaj pa reci 'cepec' -'cepec'
Ti cepec, ti vražji cepec.
To je prava beseda.
Sranje. -Kako lepo govoriš.
Moram se obleči, preleteti moje beležke in vaditi predstavitev.
Imeti živčni zlom, ne meniti se za svojo na pol nago punco. Daj mi dve sekundi.
Ostani tam in ne premikaj svoje srčkane angleške riti.
Ugibam, da imaš darilo. -Imam darilo.
Vedno imaš darilo. Zaradi tega se počutim zelo krivo.
Torej, to je smisel vsega.
Tudi jaz imam darilo, dobiš ga kasneje, ker je presenečenje.
Lepo. Ljubim presenečenja.
Popolno je. -Vem.
Vintage portobello road. Bilo je samo deset funtov.
Pa še tole je bilo zraven.
Dobro blago, svila?
Kaj?
Pripraviti se moram, saj veš kako pomemben je tale sestanek.
Veš, kaj bi pomenilo, če mi bo na sestanku šlo dobro. -Ian...
Sam, prosim, usmili se me.
Veš, to sem mislila. Ko boš sklenil posel in jih čisto očaral...
bi to bil idealen čas, da se malce ustaviš, sprostiš in...
In? -In greva v Ohio.
Res si želim, da bi šel z mano na mamino poroko. Tako bi se z vsemi spoznal.
Ne boš šel?
Poskušal sem si sprostiti nekaj časa, ampak saj veš, kako divje je v službi.
Res mi je žal.
Je že v redu.
Poglej, res mi je žal, da sem te pustil na cedilu glede Indiane. -Ohio.
Kakšen cepec sem, še enkrat oprosti.
Bom pač spoznal tvojo mamo na naslednji poroki. -Kakšni poroki?
Na najini. Naslednje leto.
Da bi se jaz poročila s teboj?
S tipom, ki zamenjuje državo kostanja z državo podeželskih butcev? Mislim da ne.
Tuširati se grem. -Izvoli.
Sam.
Kako sem dobra. Si pripravljen na zajtrk? Dober tek.
Vseeno mi je kako pomemben je ta sestanek. Moraš jesti.
Žal mi je, nimam časa.
Kakšna neroda sem.
Pokaži mi.
Bolje? -Veliko bolje.
Dobro.
Nekega dne bo genetski sestav osebe tako dostopen kot njegovo bančno stanje.
To znanje nam daje moč, da spremenimo svojo usodo.
Spreminjanje usode? Verjameš v to?
Da, seveda verjamem. Povem ti, v naslednjih 50 letih bodo ljudje...
bodo ljudje vseeno umirali.
Dež bo začel padati, takoj ko boš opral avto in Stonesi bodo še vedno na turneji.
Te stvari so izven tvojega nadzora. Kar lahko nadzoruješ, so svoje odločitve.
Dobro.
No, to bi bila druga plat medalje.
Toda nimam časa za debato o usodi. Jaz samo vadim svoj govor.
Oprostite.
V primeru, da se ne slišiva več. Večerja. V Tantri, nocoj ob sedmih.
Nocoj, ob sedmih? Šališ se, kajne?
Šalim? Ne da bi vedel.
Moj koncert.
Na katerega sem se pripravljala tri leta. Ti je kaj znano?
Da. Tvoj diplomski koncert. Nisem pozabil. To je...
Nocoj. Ob sedmih.
Kakšna rit sem.
Zelo mi je žal, Sam. Ne morem verjeti, da sem pozabil.
Vso srečo. Na sestanku. Saj je ne potrebuješ. Odličen boš.
Žal mi je.
Saj to ni res.
Ne, ti neumen tepec.
Samo ne bodi pozen. Se bom že očedila. Vidiva se nocoj na koncertu.
Koncert? Kakšen koncert?
Šalil sem se. Šalil sem se, saj sem prej pozabil...
To bi naj bil ta angleški humor, o katerem sem toliko slišala.
Dobro. Vidiva se nocoj.
Gospodje, mi v AGS nismo samo v ospredju biotehnologije...
ne v ospredju, ampak vodilni!
Sranje!
Kaj se je zgodilo?
Zjutraj sem jo zlomil. -Toda kaže enajst.
Torej so se kazalci morali premakniti. -Vsaj dvakrat na dan bo točna.
Naredi mi uslugo.
Poklici v Tantro in prestavi mojo rezervacijo na 21h.
In naj nekdo skoči v trgovino. Potrebujem darilo za Samantho.
Za Samanthin diplomski koncert. -Kako si se pa to spomnila?
Nisem prepričana, mogoče zato, ker mi je povedala.
Poslala ti je vabilo, ki je na tvoji mizi. Vpisala sva datum v tvoj dlančnik...
Dobro, mi je že jasno. Hvala.
Kakorkoli že, obljubil sem ji presenečenje.
Kaj praviš na pulover? Nekaj iz kašmirja.
Rdečega! Rdeča je njena najljubša barva.
Saj že ima enega.
Rdeč pulover iz kašmirja. Nosila ga je nazadnje, ko je bila tukaj.
Veliko je poudarjala, kako ji je všeč.
Res? In kje sem bil jaz? -Poleg nje.
Nimaš pojma,
kaj čutim v srcu.
Objemi me, dragi.
Oprosti, da si morala priti tako daleč po mene. -Ne vem, zakaj te še sploh prenašam.
Dvigni, dvigni... Prikupna pričeska. Sranje, telefonska tajnica.
Pravkar sem našla tvoj modri notesnik, v katerem maš vse beležke.
Sem že na poti v hotel. Pelji.
Oprosti.
Dame, gospodje.
Danes imamo priložnost, da pomagamo človeštvu.
Oprostite, gospod. -Da?
Bi vas lahko prosila, da odnesete ta notesnik v sejno sobo?
Moj... G. Wyndham ga pričakuje.
Žal mi je, gospodična, toda to je proti hotelskim pravilom.
Toda zaradi tega lahko izgubi službo.
Kako tragično. Toda, kot sem rekel, to ni moj problem.
Bog, še ko so Angleži nesramni, se sliši vljudno.
Torej, kar se tiče vaše investicije...
Sranje. Aktovka je odprta. Morala bom iti noter.
Oprostite, da motim, G. Wyndham.
To je za vas. Mislila sem, da boste potrebovali enak notesnik, kot ga že imate.
Tako torej.
Dobro...
Lažni preplah. Mi je zelo žal.
Mislila sem, hotela sem, da imaš, da ima vse, kar potrebuje.
Ker se je tako trudil.
Mislim, res se je temu posvetil... In zasluži si, da bi vse bilo popolno.
Ne tako kot zdaj. To je moja krivda. Moja.
Kakorkoli že, veseli me, da sem vas spoznala.
Imel si prav, res izgledajo zelo resna skupina.
V dobrem smislu.
In da zaključim...
Ian je dober. Dajte mu denar. Se vidimo kasneje.
Torej, nadaljujmo, kajne?
Pozabila sem torbico.
Imel je svoj notesnik. Vzemi ta notesnik.
Nikoli več ga nočem videti.
Mislim, da mi je šlo dobro. -Kaj res?
Da. Strmenje, mučen položaj, Ianov hladen pogled.
Prav na to sem upala.
Mislim, da sem preveč blebetala. -Ti, nikoli. Daj, greva v službo.
Tam je fant, kateremu je všeč tvoja prijetna spontana življenjska sila.
Ne znam igrati. Slab sem v tem. -Pridi k meni.
Nisi slab. Veš zakaj?
Ker če si ti slab, to pomeni, da sem potem jaz slaba učiteljica...
Jaz sem pa čudovita učiteljica, kajne?
Torej nemogoče, da bi ti bil slab. -Prav imaš.
Dajmo. Zaigrajmo vsi skupaj.
Ste pripravljeni? Ena, dve, tri...
Ti je uspelo pridobiti denar?
Imel sem jih. Jedli so mi z dlani. Ne morem verjeti, da mi je Samantha naredila to...
Ko je bila vso jutro jezna name, da "nisem predan trenutku" in podobnega sranja.
Vse češplje so takšne. -Še posebej pa Američanke. Kako so lahko takšne?
Oprah. -Točno.
Fantje, na vrsti ste.
Oprostite gospodična. Opazil sem, da delate tukaj.
Zanimalo me je, ob katerem času... zapirate?
Daj, spelji se, boš?
Sranje. Oprosti, tovariš.
Je že dobro. Oprostite. Čas je, da odidem.
Samantha. Dobro. Se vidimo kasneje, fantje.
Adijo, Romeo.
Mislim, da si ji bil všeč. -Stoprocentno si ji bil všeč, tovariš.
Potrebujem nepristransko osebo, da mi pove,
ali naj na vzhodno steno postavim surrealistične akte
ali naj raje tja postavim skulpture mnogih penisov.
Zgledajo precej osupljivo, ko na njih pade sončna svetloba. -Stavim da res.
Kaj ni to Ian?
Kaj pa počne?
POTOVALNA AGENCIJA
To bo tisto presenečenje.
Do Clifton Hall-a, prosim.
Tam je glasbena šola, kajne? -Da, danes je tam koncert.
Vaše dekle je glasbenica.
Tako je.
In vi imate težave z vašim ljubezenskim življenjem.
Kako za vraga ste to vedeli?
O srčnih težavah ljudi, vedo več od nas taksistov samo še točaji.
Torej, kje je težava? -Nočem govoriti o tem.
To je dobra ideja. Problem se bo verjetno rešil kar sam.
Zgleda, da je ne morem osrečiti.
Kako lahko nekoga ljubiš tako močno, a ne veš, kako... Kako jih ljubiti.
Torej jo ljubite? -Da, zelo.
Torej je to vse, kar šteje.
Toda jutri odhaja. Za dva tedna. Hoče, da grem zraven.
Kaj pa, če se ne bi nikoli vrnila?
Kakšno vprašanje je pa to?
Zamislite si. Na letališču si pomahata v slovo, ona vstopi v letalo...
Nikoli več je ne vidite.
Bi lahko živeli s tem?
Ne.
Ne, ne bi mogel.
Torej veste, kaj narediti. Cenite jo, in to kar imata.
Samo ljubite jo.
Še dve ulici stran je. -Ne morete priti praznih rok.
Veš, če je Ian kupil letalsko karto in bo šel z mano domov,
je to zelo lepo od njega. Mogoče se je začel spreminjati.
Upam da, zaslužiš si.
In če Ian tega ne ve, potem ni nič drugega kot bedak.
Vedno točno veš, kaj moraš reči.
Zapomni si, ti si "the bee's knees" (vrh popolnosti).
Pomeni nekaj dobrega. Lepo se imej nocoj.
Hvala, adijo.
Zdaj bo Melvina Walters zapela Julijin valček od Guna.
Zdravo, hvala.
Pripravljena? -Da. Se vidiva kasneje.
Uživaj v lepem potovanju.
Hej Oliver, prišel si!
Saj se šališ? Za nič na svetu ne bi zamudil koncerta.
Ona je bila najboljša.
Rad imam gospodično Andrews, vsi jo imajo.
Če bi bil samo nekaj let starejši... -Ti!
To je za vas. -Hvala.
Ian, kaj ni to najbolj prisrčna kartica? -Da, oditi morava.
Torej, jaz... -Je že dobro. Tudi midva odhajava.
Bil je čisti polom.
Dunbar ne bo dal denarja, Drown je jezen in jaz sem v veliki godlji.
Ian, tako mi je žal. -Pozabi.
In, kaj se še dogaja?
Lottie ima jutri razstavo. V neki fini galeriji, imenovani 'Zinc'.
Danes sem ji pomagala... -Sliši se zabavno.
Si za ples?
Kdaj si me nazadnje videla plesati?
Kam si šel danes po sestanku. Tisočkrat sem te klicala na mobitel.
Ugasnil sem ga. Nisem hotel, da me kdo kliče.
Dan sem preživel, hodeč po mestu. Razmišljal sem.
O čem? -O nama in o tem, če nama bo uspelo.
Ne, nisem tako mislil. Ne razumeš.
Priznati moraš, da nisva imela najboljšega jutra in sestanek je bil...
Spraševal sem se, kaj narediti in potem sem srečal nekega taksista.
Taksist, o nama si se pogovarjal... -Sliši se čudno, toda bilo je dobro. Res.
Zaradi njega sem spoznal, da kljub temu da imava probleme, si veliko poveva.
Uživava drug ob drugem in ceniti moram to.
Kljub temu groznemu dnevu... Obožujem te.
Kar ti hočem povedati, je...
Da se hočem še naprej boriti.
Res hočem.
Dobro?
Ne. -Kaj ne?
Nočem se naprej boriti.
Ian, če bom sedaj ostala v Londonu, bo to samo zaradi tebe.
Za naju. In to bi storila brez pomisleka, če bi vedela, da imava nekaj posebnega.
Saj imava. -Kaj res?
Nikoli mi ne poveš, kaj čutiš. Nikoli ne pripoveduješ o sebi.
Nočeš spoznati moje družine, pozabil si mojo diplomiranje.
Srečala sva mojega najljubšega učenca in obnašal si se, kot da ima kaj nalezljivega.
Ian, vem, da imaš vedno dobre namene.
Toda mislim, da sem zate vedno na drugem mestu.
To boli.
Najslabše pa je, da se počasi privajam na to.
Ne razumem.
Vem.
In to me ubija.
Če bi samo obstajal en dan, Ian...
En dan, v katerem ne bi bilo pomembno nič drugega, kot pa midva.
Obožujem te. -Nočem, da me obožuješ.
Hočem, da me ljubiš.
Kam odhajaš?
Prespala bom pri Lottie, jutri grem na letališče...
Ne morem več tako naprej.
Danes sem te videla v potovalni agenciji. Kam potuješ?
Johannesburg, poslovno.
Samantha, Samantha počakaj, prosim.
Ne počni mi tega. Ne zapuščaj me.
Torej praviš, da te ne bom nikoli več videl?
Greš ali ne greš?
Vstopi ali ne, prijatelj. Izbira je tvoja.
Samantha!
Ne, Samantha!
Punčka, punčka, prosim ne!
Punčka, punčka prosim...
Pomagajte mi!
Tako mi je žal.
Želel sem si biti z njo...
Resnično.
Kako se je lahko to zgodilo? Kako je lahko umrla?
Preberi samo eno besedo pa te ubijem.
Samo šalila sem se!
Ti, ti, ti si tukaj! -Da, da in ti me strašiš.
Jaz, jaz, jaz...
Ti...
Jaz...
Ti...
Dobro, pristopila bom k tebi in, in zdaj te bom objela.
Dobro je, vse bo dobro.
Resnično te bom pogrešala.
Jaz tudi, res te bom pogrešal Sam. Upam da to veš. -Vem.
Pomembno je, da mi verjameš. -Verjamem ti.
Sovražila bi, da bi moral tako trpeti.
Zato, namesto, da bi me pogrešal, pojdi raje z menoj v Ohio.
Samantha...
Sigurno ne boš šel zraven. -Ne morem.
Seveda ne moreš, delo, saj vem. Pomemben sestanek...
Jaz... Imel sem sestanek... In ti...
Ian, pomiri se. Pomiri se.
Poglej. Zelo si pripravljen za sestanek in odlično ti bo šlo.
Nikamor ne odhajaj. Kaj počneš?
Ostani tam in ne premikaj svoje srčkane angleške riti.
Ugibam, da imaš darilo. -Imam darilo.
To se ne more dogajati.
Seveda se lahko. Uživam v nakupovanju daril zate. Rada bi se lepo poslovila.
Portobello road. 10 funtov!
In še to kot dodatek.
Moj bog!
Dobro. Ni ravno reakcija, ki sem si jo želela.
Oprosti, samo, tlačila me je grozna mora.
In ne morem se znebiti neprijetnega občutka.
Jaz... in ti...
Midva?
Midva...
Bi morala... zajtrkovati?
Da, da. Morala bi zajtrkovati.
Imejva zajtrk, skupaj.
Kako sem dobra.
Samantha? Pazi, kavni lonček!
Saj ga vidim, ti nori kričeči človek.
Saj vem. Mislil sem, da bi se morda lahko poškodovala.
Sam.
Oprosti. Sem bila preglasna?
Ne. Pravzaprav sem upal, da boš pela.
Moral boš večkrat oditi kam ven.
Ti si odličen pisec besedil. In to moraš pokazati ljudem.
To je čudovit talent.
Ti si pristranski.
To je res.
Moj bog, kakšna neroda sem.
Opekla si si roko. -Imaš prefinjeno moč opazovanja.
Ian, kaj je narobe s tabo? Skoraj vsak dan se opečem s to stvarjo.
Res? -Da, res.
Kaj počneš? -Zmeraj greva po tisti poti.
In veš zakaj?
Zakaj?
Ker ti tam delaš in jaz tam učim.
Poskusiva z novo potjo. Malo zaokroživa. Mogoče bo zabavno!
Tale pot mi je bolj všeč, ali ne?
Mi boš pojasnil tole?
Mislil sem, da je ta skuter pripeljal malce... hitro.
Pazi kje hodiš!
Saj to ni res.
Niso bile sanje. -Kaj?
Vse te stvari, ki se danes dogajajo. Vedel sem, da se bodo zgodile.
Kako to misliš?
Usnjena jakna. Opeklina. Polita Coca Cola na tvojem puloverju.
Videl ali sanjal sem, da so se zgodile. Nekatere malce drugače, toda...
Dobro Ian, pomiri se. Veš da imam tudi sama kdaj Deja vu, in...
Toda to ni Deja vu. Če imaš Deja vu...
čutiš, da se je to že zgodilo. Ne čutiš pa, kaj se bo zgodilo.
Dobro, kaj se je zgodilo v sanjah, da te je tako vrglo iz tira?
Bilo je...
Bilo je grozno.
Dobro. Dajva razmisliti o tem.
V tvojih sanjah oziroma vizijah se kaj zgodi naslednje?
Ti se vrneš v stanovanje, da bi oprala pulover in jaz grem na sestanek.
To je res grozno.
Med potjo na sestanek razbijem steklo na uri.
Dobro. Naredila bova naslednje.
Odšla bova skupaj do pisarne. Če se vmes ura zlomi...
potem bova vedela, da se res nekaj dogaja in bova ukrepala.
Dobro?
Skoraj sva že tam.
Drživa se za roke. Rada se držim za roke.
Jaz tudi.
Koliko imaš na uri?
Oprosti. Koliko je ura. Občutljiva zadeva.
Cela je.
Samo živčen si.
Prav imaš. Prepričan sem, da imaš prav.
Torej si dobro? Si pripravljen na sestanek?
Da.
Vso srečo. Saj je ne potrebuješ. Odličen boš.
Se vidiva danes na koncertu?
Koncert? Kakšen koncert?
Šalil sem se. Tako se jaz šalim.
Saj veš, ta britanski humor...
Pozabi.
Adijo.
Da, se vidiva zvečer.
Naredi mi uslugo. Pokliči v Tantro in premakni rezervacijo na 21h.
In naj nekdo skoči v trgovino. Potrebujem darilo za...
Za Samanthin diplomski koncert? Pozabil si. Dvakrat sem te spomnila na to.
Da, ne, ne vem. Ne vem, če sem ali nisem pozabil.
Včeraj sem pozabil, toda mislim, da danes nisem pozabil.
Si nosila včeraj tole?
Zelo verjetno. Glede na plačo, ki jo imam, si lahko privoščim le nekaj stvari.
Claire, te lahko nekaj vprašam? -Če že moraš.
Si že imela kdaj sanje, po katerih ti je naslednji dan bilo vse že poznano?
Kot da bi bilo iz sanj?
Da. Sem. Na primer danes ponoči sem sanjala...
da me boš kot prvo danes zjutraj dolgočasil do smrti. In glej ga zlomka...
Daj no, resno. -Resno?
Da.
Ian, mislim da so sanje zelo pomembne.
Morali bi jim prisluhniti.
Res tako misliš? -Da.
Verjamem tudi, da se moraš zmigati na sestanek.
Če ne boš dobil odpoved in jaz bom živela od podpore.
In to so AGS-ovi glavni cilji.
Najti nove načine, kako zdraviti
in preprečiti neštete bolezni, ki pestijo človeštvo.
Vesel sem in malce več kot ponosen da vam lahko sporočim...
da je AGS v veliki prednosti pred tekmeci na tem področju.
Torej, kar se tiče vaše investicije.
Te sedem letne projekcije dokumentirajo vse, o čemer smo se pogovarjali do sedaj.
Amortizirali smo stroške raziskav za obdobje naslednjih deset let.
Vedel sem! Vedel sem, da boš prišla!
Dobro.
Slišali ste mojo predstavitev. In kar berem navdušenje iz vaših obrazov.
Dajte no, gospodje. Umirite se. Saj niste na zabavi.
Pri tej raziskavi ne gre za projekcije dobička ali amortiziranje stroškov...
ali zmago *** konkurenti.
Gre za to, da se podari ljudem najbolj dragoceno darilo, ki je možno. Čas.
To je čudovita priložnost. Povem vam, zagrabite jo.
Kaj mislite?
Si dobil denar? -Sem.
Najbolj čudno pa je, da sem prejšnič krivil Samantho, ker je zmotila sestanek.
Nisem vam povedal za moje sanje.
Seveda ne, saj bi to bilo nocoj.
Dobro, povej nam o sanjah.
Bile so bolj Deja vu.
Deja vu. Včasih opredeljen kot naključen nevrološki dogodek...
večkrat pa je sporočilo iz globine naše duše.
In ko nam duša začne trkati na vrata, je čas, da ji jih odpremo.
Oprah.
Ne.
Dr. Phil.
Na vrsti ste, fantje.
Ne, ne, ne. To ni to, o čemer govorim.
Določene zadeve so, za katere vem, da se bodo zgodile.
Oprostite? Toda ali se nisva že nekje srečala?
V mojih sanjah. -Daj, spelji se, boš?
Vidite? Vedel sem, da se bo to zgodilo. -Ian, to smo vsi vedeli.
Se spomniš česa uporabnega? Recimo, kdo bo zmagal na dirki ob 3:30 v Newmarketu?
Ne, na žalost ne. Toda vse je isto.
Samo v malce drugačnem vrstnem redu.
Drugačen vrstni red.
Oditi moram.
Mackenzie street, prosim.
Da, gospod.
Saj to ne more biti res.
Oprostite, gospod?
Isti voznik ste kot včeraj. -Vse je mogoče.
Včeraj ste vedeli določene stvari o meni.
O vašem ljubezenskem življenju? -Da.
O srčnih težavah ljudi, vedo več od nas taksistov samo še točaji.
To, natanko to ste mi rekli.
Torej, če ste vi isti in je ta taksi isti...
potem bo tudi vse ostalo isto.
Na koncu dneva bo moja punca vstopila v ta taksi...
Ustavili se boste pri semaforju, zgodila se bo nesreča. In ona...
Se bo to res zgodilo?
Ali se bo?
Kaj pa, če ne bo vstopila v taksi?
Kaj, če jo peljem iz Londona?
Če ostaneva cel dan v stanovanju...
Povejte mi, kaj lahko storim? Mora biti nekaj, kar lahko storim!
Samo ena stvar.
Cenite jo, in to kar imata.
Samo ljubite jo.
Spustite me ven? Takoj me spustite me ven!
Seveda, gospod.
Ne, je že v redu, gospod.
Zakaj ne?
Plačali ste mi že včeraj.
Raje pohitite. Nimate več veliko časa.
Samantha Andrews, kje je?
Nimam pojma. Ste dobro?
Oliver?
Še tri naslednja vrata imaš.
Oliver?
Samantha!
Oprostite.
Sam?
Lottie!
Daj no...
Vam lahko pomagam? -Zdravo.
Vem, da me ne poznate. Lottie je moja prijateljica.
To se bo slišalo čudno, vendar moram nujno v njeno stanovanje.
Nikoli te še nisem videl.
Dejansko sem fant od njene najboljše prijateljice. Poznate Samantho Andrews?
Seveda. Rad imam gospodično Andrews. Vsi jo imajo.
Če bi bil samo nekaj let mlajši...
Zinc!
Hej, kaj bi lahko nekaj pojedli? Danes sem samo zajtrkovala.
Ne bodi takšna "dekličina srajčka".
Slabič. Mamina punčka.
Samantha! Hvala bogu, da sem te našel.
Lottie, Žal mi je, toda takoj moram odpeljati Samantho od tukaj.
Kaj je danes s tabo?
Zaupaj mi. Iste stvari se dogajajo kot včeraj. Pomešane so, toda dogajajo se.
Šla sva že skozi to.
Vem, in mogoče imaš prav. Mogoče je kriv stres.
Vem pa, da morava takoj zapustiti London!
Obljubila sem Lottie.
Veliko si pomagala. Prav imaš. Falaciji bodo čudovito izgledali na vrtu.
Ian, danes imam koncert. Se spomniš?
Prišla bova pravi čas nazaj. Obljubim.
Greva. Spraviti te moram iz Londona. Zaupaj mi.
Dobro. Odidiva. -Mi boš zdaj povedala, kam odhajava?
Rekel si, da greva, kamor si zaželim. -Da.
Zato nehaj spraševati. Uživaj v nevednosti, kaj se bo zgodilo.
Počakaj malo. -Kako se ti zdi?
Če si ne želiš tukaj ustaviti, lahko greva naprej.
Kako si sploh vedela, da je to moj... -Povedal si mi, od kod prihajaš.
Nikoli nisem srečala tvoje družine.
Zelo so zaposleni.
Resnično si želim videti, kje si odrasel.
Želim si videti, kje je mali Ian hodil v šolo in brcal žogo.
Oprosti, nogomet.
Želim si videti, kje si postal mož, ki ga ljubim.
Če imaš kaj za skrivati, potem ne bi smel reči "kamorkoli si želim".
Je to grmenje. Vlilo se bo.
Upam da veš, da dežuje?
Hočeš se samo izvleči iz tega. Kar lepo hodi naprej.
Hitro mi daj nekaj za pojesti ali pa se sooči s posledicami.
To se mi je zdelo bolj strmo, ko sem bil še otrok.
Morali so priti z stroji in vse skupaj zravnati.
Razen, če se nisi ti spremenil.
Jaz? Nemogoče.
Kaj greva v tisto kolibo?
Ne. Morava na vrh. Zato kar korakaj. -Da, šef.
Kaj je torej na vrhu "Ianovega čarobnega hriba"?
Nič posebnega. Razen samote.
Gor si daleč od vsega. Gor sem hodil brati ali razmišljati.
Počutil sem se varnega, pomirjen.
Definitivno se bo vlilo.
Da bi v Angliji lilo? Nemogoče.
Pridi.
Zdaj vem, zakaj me nisi nikoli pripeljal spoznati svojo družino.
Imajo zelo malo hišo.
Zakaj mi nikoli nisi povedal kaj o njih?
Jaz vedno blebetam o mojih prijateljih in družini, ti pa nikoli ne o svoji.
Sam, pozabiva sedaj na vse.
Veš... hotel sem samo...
Hočem samo biti tukaj. S teboj.
Resnično nočeš govoriti o svoji preteklosti, kajne?
Preteklost ni pomembna.
Kar je pomembno, je zdaj, samo zdaj.
Res se danes obnašaš čudno.
Kar tako naprej, dobro?
Te lahko nekaj vprašam? -Seveda.
Če bi iz nekega razloga mislila, da nimaš več veliko časa... -Misliš danes?
Ne, mislim v življenju.
Če bi ti ostal samo en dan, kaj bi počela?
To je čudno vprašanje. -Želim si vedeti.
Da vidimo... Moj zadnji dan na zemlji.
Nakupovanje čevljev. In pojedla bi deset velikih sladoledov.
In potem je ta maneken spodnjega perila. Zabavno bi ga bilo bolje spoznati.
Zelo lahko vprašanje. Ne rabim razmišljati.
Preživela bi ga s tabo.
Res?
Seveda.
Samo, da sva skupaj. Tako kot sedaj.
Početi ničesar.
In to je to?
Ničesar drugega?
Biti si blizu. Intenzivno si biti blizu.
Resnično si izmenjevati misli drug z drugim.
Neumne zadeve. Težke zadeve.
To sem si vedno želela od naju. In če bi lahko imela to...
naju ne bi moglo nič raniti.
Ljubim te.
Dobro.
Dež bo ponehal. Hočeš oditi na vrh tvojega hriba?
Ne.
Želim te peljati nekam drugam.
Bom morala plezati?
Mogoče bi še morala malce počakati.
Dobra ideja.
Tvoj oče je bil zelo postaven fant.
Torej predvidevam, da si ti podedoval po mami, kajne?
Je preživel veliko časa tukaj?
Da, je.
Potem, ko so ga leta '93 odpustili, je bil venomer tukaj.
Ko sem bil še otrok, je oče bil moj junak.
Mislil sem, da je najmočnejši mož na svetu.
Bil je tako ponosen človek.
Služba v tovarni mu ni pomenila samo službo, veš?
Vsi so ga imeli radi.
In njegova družina. Občudovali smo ga.
Sliši se, da je čudovit.
Saj je.
Bil je.
Potem se je lastnik odločil, da bo preselil tovarno in vsi so ostali brez dela.
Nikoli ni našel novega dela. Ta lokal mu je postal drugi dom.
Od mojega 15. leta dalje ga nikoli več nisem videl treznega.
Odločen sem bil, da ne bom dopustil, da se kaj takega zgodi meni.
Živeti življenje tako, kot ti ga drugi določijo.
Saj ne rabiš.
To zdaj vem.
Želim si samo, da bi mu lahko pomagal.
Bil si samo otrok.
Vem.
Toda gledati očeta... tvojega junaka...
propadati pred tvojimi očmi...
Resnično si imel rad svojega očeta.
Da.
Upam, da je vedel kako zelo.
Kjerkoli je že zdaj, upam si staviti, da ve.
Ian, smrt ne naredi konec ljubezni.
Misliš?
Vem.
Zakaj mi tega nikoli nisi povedal?
Verjetno...
Verjetno nisem hotel nikoli čutiti teh občutkov.
Tako sem vesel, da sva tukaj.
Tudi jaz.
Želim si, da ne bi rabila oditi. -Oditi kam?
Nazaj v London. Moj maturitetni koncert. Ti je kaj znano?
Ne pojdiva nazaj.
Pojdiva na vlak in se odpeljiva nekam, kar tako.
Poglejva. Že 16 let igram violino.
Študiram jo že tri leta. Kmalu bom maturirala v eni najboljših šol v Londonu.
Mislim, da bova morala iti domov.
Prideš?
Da.
Kaj počneš?
Samo majhno presenečenje. Nekaj, kar boš gotovo ljubila.
Dobro.
Ne vem, če imava dovolj časa. -Ne bodi smešna.
Mogoče bi se morala vrniti v stanovanje.
Daj no. Rekla si, da si si vedno to želela narediti.
In veš, zakaj nisem? Ker me je strah višine.
Srce, ne rabi te biti strah. S teboj bom.
Vrata.
Čudovito je.
Te je še vedno strah?
Čudno. Zgleda, da sem pozabila.
Žal mi je, da sem bila takšna "dekličina srajčka".
Kaj?
Kje si pa to pobrala?
Od Lottie. Sem to pravilno uporabila?
Bolje ne bi mogla.
Hvala.
Za kaj?
Za popoln dan.
Mislim, da bo nosila tole na večerji. Všeč ti bo današnje petje.
Bo spet tista opera, ki jo tako obožujem?
Raje bi ostal tukaj in poslušal tebe, kako poješ.
Zresni se.
Saj sem. Ne razumem, zakaj ne pustiš, da bi ljudje slišali tvoje pesmi.
Česa te je strah? Uspeha ali neuspeha?
Da.
Sam.
Saj jih bom pela. Bom.
Kdaj?
Enkrat. Nekega dne.
Si kje videla moje ključe?
Tvoje...? -Ključe. Pravkar sem jih imel.
Je že dobro. Imam jih. Samo do pisarne skočim.
Do pisarne? Zdaj?
Celo popoldne me ni bilo tam. Brez mene se lahko še poruši.
Samo sekundo me ne bo.
Se dobiva tam.
Da.
Zdravo. Potrebujem 75 kopij. Nazaj bom za 10 minut.
Ni problema.
Enkrat. Nekega dne. Je danes. Z ljubeznijo. Ian
Dame in gospodje...
To naj bi bil zadnji nastop nocoj, toda imamo še posebno nagrado za vas.
Samantha Andrews, gostujoča umetnica iz Amerike...
je pristala na to, da nas počasti z eno svojih skladb.
Samantha.
Ne smeš pustiti na cedilu tvojih bodočih navijačev.
V velikih težavah si.
Danes, danes stavim svoje življenje,
da se ti ne sanja...
kaj čutim v sebi.
Naj te ne bo strah pokazati,
saj nikoli ne izveš,
če to skriješ.
Ljubim te, ti ljubiš me.
Vzemi darilo to in ne sprašuj,
če me boš pustil,
bom vzela to, kar te straši in skrila nekam globoko.
Če me vprašaš zakaj
sem s teboj in zakaj ne bom nikoli odšla.
Ljubezen ti bo vse pokazala.
Nekega dne, ko je mladost samo spomin,
Vem, da boš stal poleg mene.
Ljubim te, ti ljubiš me.
Vzemi darilo to in ne sprašuj,
če me boš pustil,
bom vzela to, kar te straši in skrila nekam globoko.
Če me vprašaš zakaj
sem s teboj in zakaj ne bom nikoli odšla.
Moja ljubezen ti bo vse pokazala.
Moja ljubezen ti bo vse pokazala.
Moja ljubezen ti bo vse pokazala.
Najina ljubezen nama bo vse pokazala.
Ne morem verjeti, da sem to storila!
Kakšen neverjeten občutek! Sploh veš, kako sem bila prestrašena?
Ni se ti videlo. Bila si čudovita.
Na začetku sploh nisem mogla dihati.
Potem me je pa prevzel mir. Moj bog, kakšen neverjeten občutek!
Neverjetna si bila.
Pristranski si.
Kriv sem.
Hej, umiram od lakote. Kam greva na večerjo?
Kamor si želiš.
Dobro.
Ti je všeč lokal? Mislila sem, da ti ne bo všeč. Topel, intimen...
To je točno moj stil.
Danes si izgledal izredno srčkan na sestanku.
Mislila sem reči močen in možat.
Kaj praviš?
Ti močan biti kot bik.
Toda danes te ni bilo v pisarni. Nisem te videl.
Prinesla sem ti plavi notesnik, ampak si ga že imel. Zato sem se na tiho odplazila.
Mimogrede, res si bil srčkan.
Zapri oči.
Čestitke za maturo.
Moj bog.
Nekateri obeski so stari in nekateri so novi.
To je glasbena nota. Violina. To je rožica.
V teh ni nekega pomena, razen da so odlični, tako kot ti.
Še poglejva. Vlak, s katerim sva se danes peljala.
To je Eifflov stolp, katerega si si vedno hotela ogledati.
In to je ponev.
Ti si edina oseba, ki jo poznam, ki dejansko zna v zraku obračati palačinke.
Tale je pa srce.
Moje srce.
Sedaj je tvoje.
Si pripravljen?
Si prepričana, da ne moreva iti peš?
Saj lije, tepček. Pojdiva.
Počakajte!
Kaj je?
Ljubim te.
Tudi jaz te ljubim.
Rad bi ti povedal, zakaj te ljubim.
Dežuje. Si opazil, kajne?
Moram ti to povedati in ti moraš to slišati.
Ljubim te, odkar sem te srečal...
toda do danes si nisem dovolil, da bi to čutil.
Vedno sem razmišljal za naprej. Sklepal odločitve iz strahu.
Danes, zaradi vsega, kar sem se naučil od tebe...
sem vsako odločitev sklenil drugače. In moje življenje se je popolnoma spremenilo.
Naučil sem se, da če živiš na tak način, živiš polno življenje.
Ni pomembno ali imaš 5 minut ali 50 let.
Samantha, če ne bi bilo današnjega dne in ne bi bilo tebe...
ne bi nikoli poznal ljubezni.
Tako da, hvala da si takšna kot si in si me naučila ljubiti.
In biti ljubljen.
Ne vem kaj naj rečem.
Ne rabiš ničesar reči.
Samo povedati sem ti hotel.
Hvala.
Pojdiva domov.
Prideš?
Seveda.
Ludgate square, prosim.
Da, gospodična.
Nimaš več veliko časa.
Vse je mogoče.
Tako mi je žal.
Ne morem verjeti, da ga ni več.
Zakaj sem jaz tukaj, njega pa ni?
Nekatere stvari so izven našega nadzora, ljubica.
Ian je imel neko slutnjo ali sanje ali karkoli že.
Vedel je.
Poskušal mi je dopovedati, jaz pa mu nisem verjela.
Tik preden sva stopila v taksi...
mi je povedal, kako sem ga naučila ljubiti.
Ljubiti ga, mi je bilo najlažje na svetu.
Hotel mi je povedati vse.
6 MESECEV KASNEJE