Tip:
Highlight text to annotate it
X
Največji sovražnik znanja ni nevednost...
Največji sovražnik znanju ni nevednost... ...ampak slepo verovanje
Največji sovražnik znanju ni nevednost... ...ampak slepo verovanje - Stephen Hawking
Razlog za nasilje nekega prebivalstva
ni v tem, da bi bili ti ljudje
bolj nasilni kot ostali.
Je alarm, znak,
je signal, da je nekaj hudo narobe glede tega,
kako se ravna s tem prebivalstvom.
Kje je nemir?
IRSKA
Kje je glas dneva?
Kje je glas ljudi?
Pridružite se borcem za svobodo.
Maščevali bomo naše mrtve.
ALŽIRIJA
INDIJA
AMERIKA
MALCOLM X: Vse nas napadjo z enakim razlogom.
Vsi gremo skozi pekel zaradi istega sovražnika.
Vsi smo v istem čolnu.
Trpimo zaradi političnaega zatiranja, gospodarskega izkoriščevanja,
in socialne degradacije.
Vse to zaradi istega sovražnika.
SEVERNA AFRIKA
Smrt aparthajdu
Za nas je brez pomena in jalovo,
da se še naprej pogajamo o miru
in nenasilju z vlado,
ki odgovarja le z brutalnimi napadi na
neoborožene in nebogljene ljudi. - Mandela
Letošnje leto bo leto nasilja.
Letošnji obeti,
glavno načelo je nasilje, parola pa napad!
SVETA DEŽELA
Sem privrženec mladega Davida, pastirja,
ki se je zoperstavil mogočnemu bojevniku Filistejcev.
Mladi David, ki je imel pogum!
Nekje mora biti nekdo.
Preprosto mora biti nekdo - nekdo, ki mu je mar.
Mladi David je pobral ta mali kamen
in z vero v njegovega Boga,
premagal orjaškega Golijata!
Vzklikajte!
OSNOVE OKUPACIJE
OSNOVE OKUPACIJE glasovi utišane večine
Gledamo prizor v Jeruzalemu,
ko so v centru mesta treščile judovske in arabske tolpe .
Odprto je še
ali se bo razvila grozljiva vojna širšega obsega.
Vojaki zasedajo hiše,
ostrostrelci se ne obotavljajo, ko streljajo na
vse kar je na njihovi poti, kar se premika,
to vključuje tudi novinarje.
Iz stališča novinarja,
bolj ko se poglobite v zadevo med Izraelom in Palestino
bolj dobivate občutek, da nekaj ni povsem prav.
Opisi in slike
nekako ne sovpadajo.
Podobno kot v kakem tujem filmu,
ki je bil nespretno sinhroniziran.
Poškodovane hiše
in uničene ceste.
Od avtomobilov so ostala le še ogrodja.
Kronično primanjkuje hrane in zdravil.
Ko se sam poglobiš v zadevo,
začneš sumiti, da se dogaja nekaj skrajno nenavadnega.
Bolj, ko se poglobiš, bolj začneš slutiti, da ni le nenavadno
ampak skrajno moteče.
Naši mediji prikazujejo bližnjevzhodno nasilje kot,
da je neločljiv del tamkajšnje kulture in religije,
namigujoč, da je izraelsko-palestinski konflikt
starodavna težava z malo upanja na rešitev.
Izraelski vojaki sejejo uničenje
na celotnem področju Zahodnega brega.
"Mesto miru" je oblegano
in cerkev Kristusovega rojstva
je pod močnim topniškim obstreljevanjem.
Na stotine meščaov je ujetih
v cerkvi, brez vsakršne hrane in zdravil.
Ta napačna predstava izhaja iz dejstva,
da nam prikažejo le delček celotne zgodbe.
Sedaj boste priče slikam in pričevanjem,
ki so po večini skriti pred ameriško javnostjo.
Ta kraj privlači veliko ljudi,
pa naj si bodo judje, muslimani ali kristjani.
To je sveti kraj
za precejšnje število ljudi na tem svetu.
Na nek način nas vse zanima, kakšna je ta dežela
in kakšno je tukajšnje stanje.
Ko prideš sem, že na prvi pogled,
ne moreš zgrešiti težav in vzorcev, ki so prisotni.
Mislim, da je težko razumeti kaj okupacija sploh je.
Za večino Američanov je popolna neznanka,
kako je živeti pod vojaško okupacijo - zasedbo.
Definicija okupacije je:
kadar kakšna tuja vojska
fizično zasede tvoje ozemlje in nadzira tvoje življenje.
Poleg tega Palestinci pod okupacijo...
in to je to, za kar je tolikšno stremljenje
proti okupaciji,
...oni niso državljani. Nimajo pravic.
Nimajo državljanskih pravic.
So pod vojaško upravo.
To je posebna vrsta okupacije,
ki je oboje - vojaška okupacija in okupacija naseljencev (kolonizacija).
Naselbine so področja
palestinskega ozemlja, ki so izbrana
in karkoli se nahaja tam ali so to ceste,
naselja ali hiše,
se z buldožerji zravna z zemljo, nakar na vrhu hriba zgradijo novo mesto.
Rodina Jabber je moja zelo dobra prijateljica.
Ona in njen mož Ata
sta pristala v bližnji podeželski dolini, ki se imenuje Ba'a.
Zelo očitno je, da te naselbine hočejo to ozemlje,
saj gre za eno najboljših kmetijskih površin v tem okolišu.
Zato so v tej dolini pogosta rušenja domov.
Rodina sama je prestala dvojno rušenje doma.
Sedaj živijo že v tretji hiši.
Skupaj z vojaki je prišel buldožer.
Bila sem čisto osupla in sem se začela
prerekati z njimi, da naj mi ne porušijo doma,
pa so me začeli pretepati
in me puliti za lase.
Ko je buldožer nameraval začeti z rušenjem
sem se spomnila,
da še v hiši spi moj mali sin.
Stekla sem proti hiši, da bi ga rešila.
Ko sem tekla, so me vojaki skušali zaustaviti.
Začeli so me tepsti in brcati,
vlekli so me za lase.
Enega mi je uspelo potisniti na tla,
da sem lahko stekla noter po sina
ter ga tako odnesla iz hiše.
Rodina in njeni otroci so bili že spet brezdomci in so se,
za več mesecev morali sprijazniti z življenjem v šotoru.
Njenega moža Ato so celo zaprli v ječo,
ker je protestiral proti porušitvi njihovega doma.
Ko sem kuhala za otroke,
sem opazila, da je ena izmed mojih hčera,
zvezala vrv k drevesu in okoli
njenega vratu z namenom, da bi se obesila.
Vprašala sem jo: "Kaj pa delaš?!"
Rekla je: "Kako naj tako živimo,
zunaj na žgočem soncu, pod milim nebom?
Nočem živeti, raje umrem."
To je bil res beden čas za nas...
Predstavljajte si mamo, ki opazuje svojega lastnega otroka,
ki se skuša pokončati.
Njihovo duševno stanje je obupno!
Ponoči ne spijo,
sprašujejo: "Mami! ... nekaj sem slišal.
Poglej, če je vojska!"
Pred tremi dnevi je ponoči prišla vojska.
Otroci so začeli kričati
iz vseh strani.
Vojaki pa so kričali, da naj se identificiram z osebnim dokumentom.
Vse to sredi noči, ko je bilo temno.
Otroke sem tolažila, da naj se ne bojijo,
poskušala sem jih pomiriti in potolažiti.
V resnici pa je mene še bolj strah, kot njih.
Tukaj imate Palestince,
ki nimajo nikakršnega vpliva
na politiko, ki se tukaj izvaja.
Niso v mestnem svetu.
Niso v nobenem od teles
ki sprejema odločitve
o Zahodnem bregu ali Gazi.
Sploh pa jih zagotovo ni v vladi.
Tako politiko izvajajo, da zagotavljajo izraelski nadzor.
Tako so zakoni urejeni na način - zelo cničen način,
da bi preprečili gradnjo Palestincem
in jih zadržali utesnjene na majhnih otočkih zato,
da je večina površin na okupiranih ozemljih
prosta za Izraelske naselbine - kolonije.
Gre za oborožene naselbine,
teh je kakšnih 190
in so razpršene po celotnem Zahodnem bregu.
Izraelske naselbine
Izraelske naselbine Izraelske ceste
Izraelske naselbine Izraelske ceste Rumeno - palestinsko območje
Izraelske naselbine Izraelske ceste Rumeno - palestinsko območje Modro- Tok vode
Vir: Fundacija za mir na Bližnjem vzhodu - www.fmep.org
Ta naselja so strateško zgrajene kolonije Izraela,
ki so povezane z mrežo cest,
katere ločujejo vsako palestinsko skupnost od ostalih v bližini
in hkrati omejujejo njihovo zmožnost širjenja in razvoja.
Pogosto so zgrajena okoli najboljših kmetijskih površin in vodnih virov.
Obdaja jih bodeča žica.
Naselja so znotraj oborožena.
Od prebivalcev teh naselbin se zahteva, da so oboroženi s strani izraelske vojske.
Od zunaj pa jih brani
sama izraelska vojska.
Danes je namen teh naselij:
prvič,
da se nadaljuje izraelski nadzor in prevlada
*** okupiranim ozemljem.
Bistvo vsega tega pa je,
ustrahovati Palestnice, da bi sami
zapustili deželo.
Vem, da je to zelo oster izraz,
a gre za neke vrste etnično čiščenje.
Izraelska vlada in izraelska vojska
ljudi ne obravnavata enakopravno.
Hočem reči, da mislim, da je to glavna težava.
To, da Palestinci niso smatrani
oz. videni kot enakopravni Izraelcem.
Ni določene diskriminacije
med Palestinci - kristjani,
napram Palestincem - muslimanom.
Gre za deljeno trpljenje.
Kristjani sebe vidijo kot del
palestinskega narodnega gibanja.
Istovetijo se s Palestinci, imajo jih za svoje.
Palestinski kristjani
imajo težave, če hočejo v nedeljo zjutraj v cekev,
če hočejo v Jeruzalem,
ker tega dovoljenja nimajo oz. jim izraelska vlada
ne priznava zakonite pravice, da lahko pridejo v Jeruzalemu častiti Boga.
Ulica Sv. device Marije
To sem pobral v domu
čudovite krščanske družine v kraju Beit Jala.
To je del orožja, ki lahko prebije oklep.
Takšno orožje se uporablja proti civilistom - nedolžnim civilistom.
Težko se je izraziti...
težko je z besedami
povedati kako se počutim.
Kot vsakdo si želim, da bi bili moji otroci srečni,
da bi lahko živeli njihovo življenje kot otroci.
Razmišljamo le o eni stvari,
kam naj damo otroke medtem,
ko streljajo?
Otroci nočejo v šolo,
ker se bojijo, da ko bodo prišli nazaj,
ne bo več hiše.
Nočejo iti brez mene
ali očeta ker mislijo,
da naju bodo izgubili.
Kaj pa ti otroci?
Zakaj gredo na ulice?
Oni ne razmišljajo, da bi šli npr. na plavanje ker,
v to sem prepričana,
nimajo pravice do plavanja.
Zakaj?
Zato, ker smo Palestinci.
Hvala Bogu.
Ne predstavljam si, da je kje na svetu,
kakšna ženska,
ki bi lahko kar tako poslala njenega otroka
ali moža v smrt.
Ali mislite, da delamo
vse življenje,
da bi jim lahko kaj dali samo,
da bodo umrli v eni sami minuti.
Ali res lahko to mislite?
Trpljenje, preganjanje kristjanov...
vzeli so jim njihovo dediščino.
Ukradli so jim zemljo njihovih prednikov.
Oropali so jih njihove kulture.
Med prvimi, ki so se spreobrnili
k nauku Jezusa so bili Palestinci.
Tako dolgo so že torej kristjani
v tej deželi.
Njihova četrt, krščanska četrt,
je bila zelo zdesetkana, prevzeta in razklana.
To pa je resnično pretreslo
krščanske skupnosti,
do te mere, da jih je trenutno le še dva odstotka
celotne populacije.
Prisotnost krščanske skupnosti znotraj Svete dežele,
tam kjer je hodil Jezus,
bo izginila.
Vem, da je tako iz moralnega kot praktičnega vidika
edini način, da se nasilje ustavi ta,
da se obravnava glavni vzrok - izvor, zaradi katerega je do nasilja sploh prišlo.
Izvor konflikta
Najpogostejša izmišljotina - mit
zahodnjakov glede taga konflikta je ta,
da so se Arabci in Judje
spopadali že tisoče let
in da se bodo bojevali še naprej.
To pa je resnično nenavadno, ker je potrebno le
malo branja zgodovine,
da ugotovite, da to enostavno ni res.
Prirojeno zgodovinsko sovraštvo med Arabci in Judi
ne obstaja!
V arabskem svetu so Judje cveteli,
v času, ko so jih preganjali po celi Evropi.
Ob koncu devetnajstega stoletja
so zaradi antisemitizma v Evropi
evropski Judje začeli iskati
rešitev za judovski problem.
Zelo majhna manjšina se je vdala sionizmu,
ideji da je edini kraj kjer bodo varni
le znotraj judovske države.
Judje-sionisti so imeli načrt za palestinsko ozemlje,
zamisel o tem, da bi naredili domovino za Jude na ozemlju Palestine.
To pa je resnični začetek (seme)
tega konflikta.
Glavnina izraelske judovske družbe
verjame, ker so jih tako
naučili,
da je bila Palestina prazna,
ko so judovski naseljenci prišli sem.
Kdo je plačal ceno, ko so se oni tam naselili?
Ali je res, da je bil Izrael
dežela brez ljudi,
za ljudi brez dežele?
Palestina ni bila prazna.
Bila je dežela poseljena z Arabci,
ki so imeli visoko stopnjo kulture, visoko stopnjo izobrazbe.
S kmetijami, tržnicami mesti, vasmi, cestami,
trgovino in veliko medsebojnega sodelovanja s preostankom sveta.
Pretežna večina prebivalstva so bili Arabci. Razporeditev prebivalstva 1878
Skupaj = 462.465 Arabci (muslimani in kristjani) = 96.8% Judi = 3.2%
Skupaj = 462,465 Arabci (muslimani in kristjani) = 96.8% Judi = 3.2%
Vir: Benin and Hajjar - www.merip.org
Od 1882-1914 se je priselilo 65.000 evropskih Judov. Vir: PalestineRemembered.com
Priseljevanje Judov se je povečalo pod britansko upravo,
po prvi svetovni vojni,
ko je Britanija izpolnila Balfoursko deklaracijo,
ki je obljubljala judovsko domovino v Palestini.
To dejanje je bilo v nasprotju s prejšnjo obljubo Britancev o samoupravi
za arabske prebivalce, celotne regije. Sporazum McMahon - Hussien (1915).
Britanija je silno podpirala
sionistično gibanje.
Pomagali so jim ustanoviti vse državne strukture.
Istočasno pa
so Arabcem v Palestini odrekli
pravico do samouprave.
Razporeditev prebivalstva 1922 Skupaj = 757.182
Rumeno - arabska populacija = 87.6% Rdeče - judovska populacija = 11% Vir: Britanski popis prebivalstva v Palestini
Palestinci so se soočili z evropsko silo,
ki je odločala o prihodnosti neevropskega ozemlja
ob neupoštevanju, tako njihove prisotnosti, kot njihovih želja.
V 1920-ih letih, ko so lokalnemu prebivalstvu jemali zemljo,
so se pojavili prvi spopadi med Palestinci in Judi,
ki so se nadaljevali vse do danes.
Prihod dodatnih 108.824 judovskih priseljencev Vir: Britanska vlada, poročilo Kraljevske komisije o Palestini.
Do zgodnjih 1930-ih,
je populacija Judov v Palestini ostala
pod 17 odstotki (na sliki rdeče). Vir: Britanski popis prebivalstva v Palestini
Hitlerjev vzpon na oblast v Nemčiji je to popolnoma spremenil.
V le petih letih
je 174.000 Judov preplavilo Palestino, s čimer so podvojili njihovo število prebivalcev.
Vir: Britanska vlada, poročilo Kraljeve komisije o Palestini.
Rdeče - Judovski naseljenci
1937 - 1945, prihod dodatnih 119.800 judovskih priseljencev. Vir: Britanska vlada, poročilo Kraljevske komisije o Palestini.
Ko je svet skušal popraviti
grozodejstva nacistične genocidne politike,
so se povečali napori da bi Palestino preuredili v domovino za Jude.
Palestinci niso bili nacisti.
Niso bili krivi za holokavst.
Bili pa so tisti, ki so morali plačat ceno.
Leta 1947, ko je spor ušel izpod nadzora,
se je Britanija odločila, da problem Palestine
preda Združenim narodom (ZN).
ZN so, pod pritiski predlagali, da bi deželo razdelili na dve državi:
arabsko državo (rumeno) in judovsko državo (modro).
arabcem bi dali 43 odstotkov ozemlja,
kljub dejstvu, da so predstavljali več kot dve tretjini prebivalstva
in imeli v posesti več kot 92 odstotkov zemlje.
Judom pa bi pripadlo 56 odstotkov,
čeprav so predstavljali le tretjino populacije
in imeli v lasti manj kot 8 odstotkov ozemlja.
Vir: Benin and Hajjar - www.merip.org
Nenazadnje pa so dobili,
ne samo večino ozemlja,
ampak tudi najbolj rodovitno zemljo.
Sionistični voditelji so izkoristili njihovo izvrstno vojaško pripravljenost,
ter takoj začeli z okupiranjem glavnih arabskih mest v Palestini.
Bila sem med ljudmi,
ki so zasedli Acre.
Hodili smo naokoli...
vstopili smo v neko stanovanje...
tam je bil par otroških čevljev,
morda od kakega dvoletnika.
Niso imeli časa, da se obujejo,
zato so čevlje kar pustili medtem, ko so poskušali zbežati.
Za sabo so pustili vse.
Ugotovili smo, da je šlo za sistematičen
izgon Palestincev
in kakor sem že dejal je šlo za
postopek etničnega čiščenja.
Najbolj razvpita akcija
je bil pokol v kraju Deir Yassin,
kjer so načrtno pobili preko 100
moških, žensk in otrok.
Skupaj z bratom in otroci sem se skrivala v tej hiši.
Brat je ostal pri nas, da nam je delal družbo.
Bombe so začele padati na našo hišo, otroci in jaz smo bili ranjeni.
Ko so se stvari pomirile, so judje vdrli vrata in nas potegnili na plano.
Brezobzirno so začeli udrihati po mojem bratu Musi.
Nekemu vojaku sem dala denar, da ne bi ubil Muse.
Vzel je denar in rekel: "Zelo prijazna si. Pokazal ti bom,
kaj bom naredil s tvojim bratom!"
Vrgel ga je na tla in brat je padel nekako tako.
Vojak je nato nameril puško v Muso in ga petkrat ustrelil v glavo.
Večina njene družine in sorodnikov je bila ubita.
To vključuje njena dva sinova, njenega očeta, dva brata, stare starše, strica in teto ter njune otroke.
Krutost napada na Deir Yassin je povzročila strah in preplah
med palestinskim prebivalstvom
in posledično pobeg neoboroženih civilistov,
z njihovih domov po vsej deželi.
Puščice kažejo pregnane Palestince.
Posledično je bilo najverjetneje pregnanih že kakšnih
300.000 Palestincev,
še preden je prvi arabski vojak
vstopil v Palestino.
Nekaj sosednjih arabskih vojsk
je končno posredovalo šele po 15. maju 1948,
ko je Izrael uradno razglasil svojo državo.
Čeprav je bilo s strani Arabcev veliko
vojne retorike, pa je bilo dejansko zelo malo
arabskih vojakov
poslanih na bojišče.
Pravzaprav je bila izraelska vojska
večino časa
v premoči.
Ubiti arabski vojaki = 68.000 Ubiti judovski vojaki = 90.000 Vir: Izraelski vojaški strateg Martin Van Creveld
Izraelska vojska je etnično počistila večino ozemlja
in prevzela velik del
ozemlja namenjenega palestinski državi.
Slika kaže posest ozemlja po 1948.
Nova država Izrael
je obsegala 78 odstotkov celotnega ozemlja Palestine (modro).
Zahodni breg je pristal pod jordanskim nadzorom (vijolično),
Gaza pa pod egiptovsko upravo (rdeče).
Čeprav je med Izraelom in arabskimi državami bilo razglašeno premirje,
pa je bil pravi mir varljiv,
saj je preko 700.000 palestinskih beguncev propadalo v bližnjih taboriščih.
Domove, ki so bili njihova last, so imeli na dosegu oči
in čutili so globoko hrepenenje po vrnitvi.
Večino izpraznjenih in razlaščenih
palestinskih vasi so izbrisali iz
obličja Zemlje tako, da so jih spremenili v
judovske naselbine ali pa rodovitno zemljo.
Od skupno 500 palestinskih vasi,
ki so leta 1948 postale Izrael, so jih 400 uničili (rumene točke na sliki).
Vir: Palestinska akademska skupnost za proučevanje mednarodnih odnosov - www.passia.org
Tem naporom, da bi preprečili možnost njihove vrnitve,
so nasprotovali Združeni narodi,
ki še vedno poudarjajo njihovo človekovo pravico do vrnitve,
ki jim je zagotovljena tako po mednarodnem pravu kot morali.
Palestinec, ki je kot posledico ustanovitve Izraela leta 1948,
izgubil njegovo zemljo,
se ne more vrniti niti na obisk.
Jaz lahko grem nazaj v Izrael,
kot da bi se vračala
in zahtevam takojšnje državljanstvo,
kljub temu, da nimam nobene zgodovinske povezave, da ne govorim hebrejsko,
ne poznam nikogar v državi, nimam nobenega družinskega člana, ki bi kdaj bil tam.
Vse kar je potrebno je, da si jud, verska skupnost kot vsaka druga.
Jaz sem iz Al-Quds-a (Jeruzalem)
in sem priča.
Arabce poznam,
so zelo vredu ... nobenih težav,
vse do začetka sionističnega gibanja.
Babica mi je povedala,
da so si pred začetkom sionističnega gibanja
medsebojno pazili otroke.
Sposojali so si med sabo.
Bili so kot brati.
Ideja o sionizmu,
torej vzeti zemljo
Palestincem oz. Arabcem,
je bil resnični povod za vojskovanje.
Težava ni v Arabcih
ali Judih ali judaizmu
niti v islamu...
problem je izključno sionizem.
Sionizem je povzročil 54 let prelivanja krvi na Bližnjem vzhodu.
Dogodki leta 1948 so zaznamovali Bližnji vzhod
in od te točke naprej so povzročili nestabilnost po celotni regiji.
Nasilna napetost se je nadaljevala in privedla do nove vojne leta 1967.
V tej vojni je Izrael okupiral preostanek zgodovinske Palestine,
kar je danes znano kot Zahodni breg in Gaza.
Še en mit je bil, da bodo Izrael
potisnili v morje.
Jaz sem takrat delal na ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve.
Nikoli ni bilo govora o tem da bi hotel
kdorkoli potisniti Izrael v morje.
Govorilo se je le o čim prejšnji in popolni izraelski zmagi,
in zmaga je bila uničujoča.
Med vojno leta 1967
je Izrael premestil več kot 400.000 Palestincev.
Polovica teh so bili begunci iz leta 1948, ki so jih pregnali že drugič
v manj kot dveh desetletjih.
Postalo je jasno, da se svet ne bo zmenil za njihovo mizerijo.
Palestinci v Izraelu so živeli kot tretjerazredni državljani v državi,
ki je imela za svoje jedro, identiteto, ki je njih izključevala.
Palestinci na novo okupiranih ozemljih in onkraj
pa so nadaljevali njihovo življenje kot razlastninjeni begunci.
Združeni narodi so sprejemali resolucijo za resolucijo,
ki so potrjevale njihove pravice.
Vodje okoliških arabskih držav
so se verbalno zavzemali za njihovo stvar, a jim ni uspelo posredovati.
Nazadnje so Palestinci vzeli stvari v svoje roke.
Ko so se ljudje na Zahodnem bregu in Gazi začeli upirati, je prišlo do
množične vstaje, Intifade, kar po arabsko pomeni otresti se jarma, osvoboditi se.
Izraelska vlada je sprejela novo strategijo.
Obrambni minister Yitzhak Rabin jo temu pravill
strategija sile, moči in udarcev,
postala pa je znana kot "strategija lomjenja kosti".
V racijah so polovili in zaprli na tisoče Palestincev;
od leta 1967 preko 400.000.
Veliko jih je bilo pridržanih brez vsakršnih obtožb, pod krutimi pogoji,
kjer je bilo prisotno nebrzdano fizično nasilje in mučenje.
Med časom prve intifade (vstaje), med decembrom 1987 in decmbrom 1993 je umrlo:
1,100 palestinskih civilistov, od tega 250 mladoletnih. 114 judovskih civilistov, od tega 5 mladoletnih.
Vir: B'tselem - Izraelska skupina za človekove pravice.
Ob koncu leta 1993 je začela prva intifada počasi pojemati. Naslednjih sedem let so Palestinci vstopili v mirovna pogajanja z Izraelom.
PREDSEDNIK CLINTON: Danes smo priče izrednemu dejanju,
v eni od dram, ki so zaznamovale zgodovino.
Proces v Oslu se je uradno začel
s stiskom rok, na zelenici Bele hiše.
Jaz mislim, da si ljudje napačno predstavljajo,
da so bila leta po Oslu, leta miru.
V tem obdobju,
ko naj bi bil na poti
mirovni sporazum,
se je vsakdanje življenje Palestincev
na teh okupiranih območjih, samo še slabšalo.
Resnica je, in jaz sem jo videla na lastne oči,
da je bila to neka nova oblika izraelske prevlade *** Palestinci.
Ekonomske in socialne pravice,
ki so pravice do zdravja,
izobrazbe, dela itn.,
to so področja, ki so najbolj nazadovala
za večino Palestincev oz. za skoraj vse Palestince.
Med mirovnim procesom v Oslu,
so se vsi ekonomski kazalci
obrnili na slabše.
Povrhu pa so se v tem obdobju
izraelska naselja še kar širila.
Izraelske naselbine so se podvojile po velikosti ni populaciji.
Število judovskih naseljencev se je iz 200,000 povečalo na 400,000. Vir: Fundacija za mir na Bližnjem vzhodu - www.fmep.org.
V istem času, ko se je izraelski nadzor širil,
pa so palestinskim oblastem dali navidezno oblast *** manjšajočim se palestinskim ozemljem,
ki je bilo po vrhu še razdrobljeno (rumeno),
in katero je bilo obljubljeno za bodočo palestinsko državo.
Palestinska oblast se sooča z zelo zapletenimi
tehničnimi problemi glede vladanja.
Ta oblast ima dejansko zelo malo oblasti in vpliva.
Dejansko nima nobene moči.
Njena moč je sekundarna.
Ima toliko moči, kot ji ga dovoli Izrael.
V vsakem trenutku pa jim lahko vsakega od teh vzvodov moči tudi vzamejo.
Zelo prikladno je bilo verjeti,
da okupacije sploh ni,
da je okupacija končana.
Koliko vidikov vašega življenja za vas določi nekdo drug?
To je okupacija.
Izrael je lahko v zadnjih deseteh letih
določal vse.
Ampak vsi smo desetkrat, stokrat, slišali Arafata reči,
da je Ramala osvobojena in da je Gaza osvobojena.
Kako je lahko osvobojena, če pa ja obkrožena z vojsko.
Palestinska oblast je o teh razmerah, o stvarnosti, govorila zelo mlačno,
skrivali pa so tudi dejstvo,
da so ta leta bila katastrofa
za večinsko prebivalstvo.
Vso to nasilje,
in zlorabe javnega zaupanja,
so se dogajale redno,
odkar se je začel mirovni proces v Oslu.
Palestince, ki so ugovarjali proti Oslu,
pa so označili za teroriste.
Oblast tega ni dopuščala.
Torej, palestinska oblast.
Namesto prave narodne oblasti
je bila ta pokvarjena podkupljiva oblast,
katere glavna naloga, vsaj kar zadeva Izrael,
je bila vladavina *** Palestinci s pomočjo policije
in hkrati preprečitev upora protii okupaciji, ki se je še kar nadaljevala.
Zapravili so veliko denarja
mednarodne skupnosti.
Ne moreš spregledat vil vodilnih palestinskih uradnikov
napram revščini v kateri živijo palestinske množice.
Učinek PLO (Palestinske osvobodilne organizacije)
glede vladanja v Palestini
in njene napake v pogajanjih z Izraelom,
so zelo zmanjšale podporo vodstvu PLO-ja.
Na volitvah leta 2006, so Palestinci PLO-ju izrekli nezaupnico in potrebne sedeže za sestavo večinske vlade dodelili Hamasu.
Medtem, ko so Amerikance v medijih prepričevali,
da mirovni proces napreduje,
je Izrael nadaljeval njihovo politiko uničevanja domov.
Od leta 1967 je bilo porušenih okrog 12.000 palestinskih domov.
Več kot 740 domov je bilo porušenih med oslovskim mirovnim procesom.
Vir: Izraelski odbor proti rušenju domov.
Kar moraš imeti
in jaz mislim, da je to pravična zahteva
s strani Palestincev je,
da se vsaj med procesom pogajanja,
preneha z lastninjenjem
vedno več palestinskega ozemlja, za izraelske priseljence
in spreminjem podobe pokrajine,
o kateri naj bi se šele pogajali.
Stališče, da bo to vprašanje pogajanj,
se ne zdi resnično nobenemu Palestincu,
ki živi ob kateri od teh naselbin,
ki se nepretrgoma širijo.
In kaj to pomeni, da se širijo?
Pomeni, da ukradeš še več ozemlja.
Abdul Jawad je palestinski kmet,
čigar družina je tam živela in obdelovala zemljo že stoletja.
Izraelske oblasti
so zasegle nešteto juter njihovih kmetijskih površin.
Poglejte ta prelepa drevesa.
Prav takšna so bila na ukradenem področju.
V bistvu sem ustvaril
raj na Zemlji.
Pa poglejte,
namesto teh nebes,
poglejte kaj so naredili.
Želim si le, da bi lahko videli,
kaj so tukaj delali.
Judovska naselbina.
Samo poglejte kako drevesa
še kar poganjajo izpod
kamnov.
Ali ni to greh?
Kako lahko človeško bitje,
ki omenja Boga, dela take stvari?
To tukaj je naša zaloga hrane,
ničesar ne uvažamo,
od nikoder.
Čakamo na božjo milost!
Kaj nam pa drugega preostane?
Ti priseljenci živijo in uspevajo
na račun Palestincev,
in palestinskega blagostanja,
trenutnega blagostanja in blagostanja prihodnosti.
In ne vidijo te grozne
nesorazmerne delitve sredstev,
kjer judovski priseljenci dobijo vodo, elektriko, plin, odvoz smeti,
razne stvari, o katerih lahko njihovi palestinski sosedje le sanjajo.
Vse zaradi vojaške okupacije.
Tista vas tam,
nima dovoljenja, da nas obišče.
Poglejte, ali vidite koga zunaj na prostem?
Niti enega Arabca ni zunaj!
Če ta avto ne bi bil izraelski,
ne bi smel peljati po tej cesti.
Središče doline so izgubili zaradi obvozne ceste,
ki je sedaj cesta izključno za Izraelce.
Palestinci se po njej ne smejo peljati do njihovih domov.
Zadeva je na pogled zelo ogabna.
To je le vsakdanje življenje.
Ne govorim o tukajšnjih spopadih.
Glejte, sprehajaš se po Hebronu, arabskem mestu...
100,000 Arabcev, nekaj sto Judov.
Ti priseljenci se sprehajajo naokoli s puškami, ali razumete?
Zgledajo kot, da so lastniki tega kraja.
Naseljenci lahko gredo v palestinsko vas
in zažgejo tamkajšnja polja,
uničijo hiše, pretepajo Palestince, jih celo streljajo.
Ob različnih priložnostih
je bilo kar nekaj žensk pretepenih s strani naseljencev.
V vsakem od teh primerov
smo bile le
nenasilno prisotne na cestah,
in smo le začudeno gledale, ko so nas napadli.
Razne izmed nas so kar napadli.
Od tega, kar smo vam povedali,
smo omenili le kanček tega, kar se dogaja.
Izraelska vlada ne stori nič,
da bi poskusila ustaviti naseljence, da prenehajo s kršenjem palestinskih pravic.
Izmed vseh primerov,
ko so naseljenci dejansko ubili Palestince,
so jih le za peščico obtožili uboja.
Potempa je prišel predsednik in jih pomilostil ali jim zmanjšal kazen,
ki jim jo je naložilo sodišče.
V nekaterih primerih celo sodelujejo z njimi.
Oni stražijo.
Kot v nekem primeru, ko so priseljenci prišli in zavzeli hišo, palestinsko hišo,
rekoč: "Sedaj je hiša naša".
Mejna policija pa je stala ob strani, da jih ščiti,
ker so bili Palestinci razumljivo jezni.
Torej, mejna policija je le stala tam v bran priseljencema namesto,
da bi jih aretirali.
Preprosto bi lahko rekli, da je nelegalno.
Pri vsem skupaj se gre za to, da bi naredili
življenje za Palestince tako težavno,
da bi vsak, ki hoče bodočnost za svoje otroke,
vsak, ki bi rad v življenju napredoval,
vsak, ki si želi normalnega življenja, prenehal in odšel.
Zakaj bi nekdo, ki poseduje takšna nebesa,
to opustil in odšel?
Kam pa naj gremo?
Družina Jabber še kar živi pod stalnim nadlegovanjem in trpinčenjem.
Pred kratkim si je Abdul Jawad zlomil nogo medtem,
ko je skušal zaščititi njegove vnuke pred napadi naseljencev.
Večina se nas počuti kot talci
kot, da nas naselnejci držijo za talce.
Jaz mislim,
da veliko večino Izraelcev
sploh ne briga za okupirana območja.
Ampak mi smo talci naseljencev,
ki imajo dovolj politične moči v izraelskem političnem sistemu,
da lahko izjalovijo vsak poskus, da bi se jih znebili.
In dokler da so oni tu,
je za Palestince nemogoče živeti v miru.
V glavnem sta dve skupini naseljencev.
Najprej so tu ideološki naseljenci,
ki mislijo, da je to področje
Bog obljubil Judom.
Nadalje mislijo, da na vsakem kraju,
ki je omenjen v Svetem pismu,
ne samo, da imajo pravico,
ampak sveto dolžnost, da pridejo in zgradijo.
moderno judovsko naselbino.
Če pa na tem ozemlju živijo Palestinci,
ki imajo druge načrte,
potem si jemljejo pravico, da zlomijo njihov odpor
s silo ali pa da pokličejo vojsko.
Druga vrsta, ki pa predstavlja večino,
so v bistvu navadni ljudje,
ki so prišli preprosto zato,
ker jim je vlada ponudila
zelo poceni stanovanja.
Če pridete živet sem, potem dobite večino denarja
v obliki vladnih posojil.
Če pa ostanete vsaj deset let,
potem vam posojila ni treba vrniti.
Le 10% Zahodnega brega je poseljenega z judovskimi naseljenci, ti pa kljub temu uživajo superiorne ugodnosti na račun domorodne Palestinske populacije.
No, jaz mislim, da je sicer neprijetna
a neizogibna primerjava z
Južno Afriko med obdobjem aparthajda.
In moram reči, glede na to, da sem obiskal Severno Afriko,
da jim je bilo tam veliko bolje,
kot je Palestincem, ki živijo v begunskih taboriščih.
Okupacija ubija : Smrt aparthajdu
Šli smo v zapor,
ker je bilo
nemogoče sedeti pri miru medtem,
ko so nam vsiljevali
nagnusnost aparthajdnega režima.
Združene države se kar pravilno prikazuje
kot glavnega podporatelja Izraela,
in da Izrael ne bi mogel delati,
to kar dela,
brez zelene luči s strani Amerike.
Ameriško - izraelski odnosi so resnično edinstveni v ameriškem kongresu.
V mojih 22 letih, kolikor sem tam služil,
nikoli ni bilo trenutka,
ko bi resnično imeli razpravo
o ameriški politiki na Bližnjem vzhodu.
Vedno le: "Kaj hoče Izrael?"
In skoraj vedno
jim je kongres dal točno to kar so zahtevali, brez vsake debate,
brez da bi upoštevali kakršnakoli dopolnila.
Takšna politika je nastala kot rezultat različnih dejavnikov.
Kot prvo naj izpostavim lobi, ameriški lobi za Izrael:
AIPAC, (American Israeli Public Affairs Committee) Ameriško izraelski odbor za javne zadeve.
Ta ima multi-milijonski proračun.
Ima zelo strokovno skupino ljudi, ki delajo v kongresni stavbi.
Poznajo zakonodajne postopke, poznajo prave ljudi
in zato spravijo skozi stvari, ki so najboljše za državo Izrael.
Zgleda, da kongres misli,
da če oporekaš temu kar hoče Izrael,
da boš poražen na naslednjih volitvah.
Od leta 1978-2006 so pro-izraelski politični aktivisti kandidatom, ki v kongresu glasujejo po priporočilih AIPAC-a, prispevali 43.724.035 $.
Vir: Washingtonsko poročilo o bližnjevzhodnih zadevah.
Naslednji faktor je fundamentalistična krščanska skupnost.
Fundamentalisti so pogosto predstavljeni
s strani "televangelistov" na TV.
Ti verjamejo, da je močan Izrael del Božjega načrta.
Verjamejo, da bo prišel dan, ko bo prišlo do bitke
po vzoru apokalipse, (konca sveta, sodnega dne) na Bližnjem vzhodu.
Na eni strani bodo sile resnice in pravičnosti,
na drugi strani pa sile zla.
In v tej borbi bodo prevladale
krščanske sile, ki jih bo vodil Jezus Kristus,
kateri se bo vrnil na Zemljo.
Vsi Judje bodo ali uničeni
ali pa spreobrnjeni v krščanstvo.
Gledalcu se lahko zdi,
da je vse to za lase privlečeno.
A verjemite mi, da je to široko sprejeto in podprto s strani milijonov Američanov,
katerih resnična načela so v temeljih
sovražna do preživetja Judov.
Vseeno pa privrženci Izraela vidijo v tem času,
to obsežno maso ameriških ljudi, kot veliko oporo,
zato jih z veseljem sprejemajo.
Gospod Robertson, ki je rekel:
"Imel sem božje videnje, da moramo podpreti Izrael.
Ne glede na to kaj se zgodi ali kaj delajo,
to je božja volja, ker so oni od Boga izbrano ljudstvo."
Nekaj tednov kasneje je dodal:
"Šele takrat je moje duhovništvo
postalo resnično blagoslovljeno,
takrat, ko smo dali to obvezo Izraelu."
Ne obvezo Bogu,
ali nauku Jezusa Kristusa,
ampak Izraelu.
In prišli smo iz vseh nacij
tega sveta,
da bi izraelskemu ljudstvu povedali,
smo vaši prijatelji,
smo z vami in verjamemo, da ste poklicani od Boga,
da posedujete to zemljo.
Jaz, kot kristjan
in krščanski pastor ugovarjam.
Ne vmojem imenu in ne v imenu
preko 115 do 120 milijonov kristjanov,
si upate reči, da podpiramo
krivico in prevaro.
Mi tega ne počnemo.
Ljudje v tej demokratični družbi
so sistematično oropani dostopa do resničnih dejstev.
Ameriški mediji igrajo ključno vlogo
pri nadaljnjem zagotavljanju ameriške podpore Izraelu,
s tem, da izpuščajo obsežne bloke informacij.
Gre za vzoren primer laganja z izpuščanjem informacij.
Pomembne izjave ameriških diplomatov, senatorjev, vojaških vodij,
se enostavno ne objavijo.
V novicah izpuščajo stavke.
Informacije se prirejajo.
To so glavni trije faktorji, ki usklajeno delujejo v ameriškem senatu
in vodijo do tako popolne pristranskosti,
takšne odsotnosti svobode govora in javne razprave.
To je mislim, da zelo škodljivo za naše institucije
in za naše dobre interese glede svetovnih zadev.
Izrael sploh ne
upošteva mednarodnega prava.
Celotna okupacija je nelagalna.
Konkretno gre tukaj za kršitev četrte Ženevske konvencije.
Po pravilih četrte Ženevske konvencije,
ni dovoljeno graditi naselbin,
ni dovoljeno graditi cest,
ni dovoljeno razlaščati lastnike ozemlja,
ni dovoljeno deportirati ljudi,
ni dovoljeno omejevati njihove svobode gibanja,
ni dovoljeno škoditi njihovi ekonomiji,
ni dovoljeno ustvarjati brezposelnih ali ljudi spraviti na beraško palico.
Vse kar Izrael počne na okupiranih ozemljih,
plačujejo ameriški davkoplačevalci.
Amerika daje finance, daje tudi vojaško podporo.
Financirajte izobraževanje ne pa okupacije.
Izrael dobi toliko zunanje gospodarske pomoči,
kot vse ostale države na svetu skupaj.
...vse ostale države skupaj.
Karibi, Latinska Amerika, podsaharska Afrika
Skupna podpora ZDA v letih 1949-1996
Skupna podpora ZDA v letih 1949-1996 62.5 milijard dolarjev
Vir: Richard H. Curtiss: Washingtonsko poročilo o bližnjevzhodnih zadevah.
Izrael
Skupna podpora ZDA v letih 1949-1996
Skupna podpora ZDA v letih 1949-1996 62.5 milijard dolarjev (isti vir)
Ženska populacija Izraela
Ženska populacija Izraela 1 milijon
Skupna populacija Izraela
Skupna populacija Izraela 5.8 milijonov
Populacija Karibi, Latinska Amerika, podsaharska Afrika
Populacija Karibi, Latinska Amerika, podsaharska Afrika 1.05 milijard
Število dolarjev pomoči na prebivalca
Število dolarjev pomoči na prebivalca Izrael = 10.775$
Število dolarjev pomoči na prebivalca Karibi, Latinska Amerika, podsaharska Afrika = 59 $
Od skupne pomoči, ki jo ZDA letno nudijo
Izrael dobi eno tretjino
Trenutno je na svetu 191 priznanih suverenih držav
Marca 2003 je ameriška vlada odobrila 10 milijard dolarjev pomoči Izraelu Vir: Richard H. Curtiss: Washingtonsko poročilo o bližnjevzhodnih zadevah.
Istočasno pa je zavrnila 3.5 milijard dolarjev vredno podporo, za izboljšanje urjenja "prvoodzivnikov",
ljudi, ki bi se prvi odzvali na teroristični napad.
Teh 10 milijard dolarjev bi doma lahko porabili za kritje zdravstvene oskrbe 4.202.251 otrok, ki nimajo ustreznega zdravstvenega zavarovanja.
ali pa za plačilo programa za pripravo otrok na šolo, za okrog 1.5 milijonov ameriških otrok
ali za pomoč zveznim državam, da lažje prebrodijo eno najhujših finančnih kriz v zadnjih pol stoletja.
Ameriška pomoč Izraelu od leta 1949 do 2006 je znašala 108 milijard dolarjev. *previdna ocena (samo neposredna pomoč)
Danes pa znaša povprečno 2 do 3 milijard dolarjev na leto.
oz. 6 do 8 milijonov dolarjev na dan.
Izrael je trenutno največji kršitelj resolucij Varnostnega sveta ZN.
ZDA so v ZN več kot 40 krat uporabile njihovo moč veta, da so branile izraelske kršitve mednarodnega prava. Vir: Judovska virtualna knjižnica (april 2007)
Ameriški general Anthony Zinni (upokojen)
Eden od razlogov,
da je ameriška podpora Izraelu tako močna je,
da ne odraža le vpliva
dobro organiziranih pro-izraelskih lobijev,
ampak predstavlja tudi pogled Pentagona,
kateri Izrael vidi kot
nujno potrebnega strateškehga zaveznika
v njihovih težnjah po nadzoru in uveljavljanju vpliva po celotni regiji.
Glavna skrb Združenih držav,
kakor tudi sveta,
so področja bogata z nafto.
Za nadzor *** nafto pa rabiš način, ki ti to omogoča.
ZDA 15 milijard dolarjev na dan. (napis na tabli)
Obupno željni miru, ki bi končno prekinil okupacijo,
so se Palestinci leta 2000 spet vsedli za pogajalsko mizo.
Ljudje mislijo, glej, Izrael je bil zelo popustljiv.
Palestincem je ponudil 95 odstotkov okupiranega ozemlja
na Zahodnem bregu,
oni pa so to zavrnili z nasiljem.
Predpostavka
argumenta o teh 95 odstotkih je ta,
da če dobiš 95 odstotkov ozemlja, da dobiš tudi 95 odstotkov neodvisnosti.
Suverena, neodvisna država.
A jaz mislim, da je na to treba gledati
v smislu zapora.
Če pogledate načrt kakega zapora,
zgleda kot, da je ta prostor v lasti zapornikov.
Zaporniki imajo 95 odstotkov površin.
Imajo bivalne prostore.
Imajo dvorišče za telovadbo.
Imajo samopostrežno restavracijo.
Imajo delovne prostore.
Vse kar imajo zaporniške oblasti je le teh 5 odstotkov, ki predstavljajo nadzor, oblast.
Povprečen Palestinec
ni razmišljal,
da bi kaj odvrgli,
ker enostavno ni bilo kaj za odvreči.
Izključili so
to o čemer sta se Barak in Arafat pogovarjala,
ker so se še venomer
dogajale rezlastitve ozemlja,
ruvanja dreves, gradnja cest, krivične razporeditve vode,
ki je poleti in jeseni mnogim Palestincem pustila
le dve uri tekoče vode na teden,
medtem, ko so bila v bližini judovska naselja
z bazeni in zelenimi tratami.
Torej, kaj pričakujete, da naj si ti ljudje mislijo?
Bil pa je ravno ta pritisk
Bil pa je ravno ta pritisk
ta občutek izžemanja,
ki je dokončno izbruhnil
septembra leta 2000,
kar je postalo ti. druga intifada.
Čemur pravimo "druga intifada",
je pravzaprav mobilizacija upora
proti temu ustroju okupacije in zatiranja.
Izrael se je že od samega začetka
teh demonstracij
zanašal na prekomerno uporabo sile.
Uporabljali so pravo municijo proti neoboroženim protestnikom,
zadali so nekaj smrtnih ran
in povzročili na stotine ranjenih v začetnih dneh te intifade.
Samo v prvih 10 dneh intifade so izraelske varnostne sile ubile 74 Palestincev in ranile skoraj 3000.
Vir: Družba palestinski rdeči polmesec - www.palestinercs.org
Včasih Izraelci govorijo, da uporabljajo gumijaste naboje.
Mimogrede, to ni guma ampak jeklo preoblečeno z gumo.
Te krogle
so ubile veliko otrok,
ki so demonstrirali
in včasih
metali kamenje.
Kot naslednji primer. Pokazal vam bom kaj se je zgodilo.
To je bil 14 letni fant iz kraja Khan Yunis.
Ustrelili so ga s takim metkom. Krogla je vstopila tukaj in je umrl.
Veilko smrtnih primerov so bili otroci
in imamo nekaj dokazov na osnovi dokumentov,
da varnostne sile streljajo na množice otrok.
Vojaki niso bili ogroženi.
Imajo varnostno zaščitno opremo.
Imajo vso to orožje z veliko strelno močjo.
Noben otrok z kamnom
jih ne more ogrožati.
Večina palestinskih zlorab
zajema streljanje na naseljence,
napadi na njihove avtomobile
in seveda samomorilski bombni napadi znotraj Izraela.
Tudi za Izraelska življenja je nekaj tveganja.
Veliko Izraelcev je bilo ubitih.
Ko se je zgodil ta strašni samomorilski bombni napad
v piceriji v Jeruzalemu,
sem šla v bolnico obiskat nekaj otrok,
ki so preživeli napad.
Bilo je grozno.
Strašno je bilo videti kar se je zgodilo tem otrokom.
Ali vidite to kri in agonijo družine.
To je to, kar svet vidi.
Ampak tega ne morete jemati izven splošnega konteksta.
In kontekst je ta o izraelski okupaciji,
katera se ne zdi tako brutalna,
v resnici pa je strahotno brutalna.
Zaradi okupacije je življenje za ljudi, neznosno.
Samomorilski napadi so dejanje iz obupa.
To je orožje šibkih.
Izrael tega ne dela. Nikoli.
Ker ima letala in helikopterje.
Zakaj bi poslali koga, da naredi samomor?
Mislim, da moramo spremeniti
našo predstvo o tem, kaj Izrael pravzaprav je.
Izrael sebe zelo rad predstavlja
kot malo državo, ki jo obkroža poplava sovražnih Arabcev,
in mi hočemo le mir, oni pa so nasilni.
Izrael je peta največja jederska velesila na svetu.
Ima med dve in tristo jederskih konic.
Resnica je torej taka, da je Izrael regionalna velesila.
Tokrat je odpor proti okupaciji
prvič vseboval tudi
oboroženo komponento.
Nikakor ne moremo govoriti o enakosti moči.
Izraelski tanki: 3930 Palestinski tanki: 0
Izraelska letala F-16: 362 Palestinska letala F-16: 0
Druga največja flota letal na svetu, takoj za ZDA. Vsi viri iz: Israeli-weapons.com in GlobalSecurity.org
Na vsakem koraku so uporabljali prekomerno surovo silo,
proti popolnima nezaščitenim civlilnim prebivalcem.
V veliki večini so bili žrtve
palestinski civilisti.
V prekomerni večini.
Ne oborožene skupine ali oboroženi posamezniki.
Od septembra 2000 do februarja 2007: Palestinci ubiti s strani Izraelcev = 4,009 Izraelci ubiti s strani Palestincev = 1,021
Ubitih je bilo več kot 935 otrok, od tega 816 palestinskih in 119 izraelskih.
Vir: B'tselem (Izraelska skupina za človekove pravice.)
Izrael je na Zahodnem bregu postavil vse te kontrolne točke,
zaradi katerih morajo Palestinci čakati ure in ure,
da premagajo zelo kratke razdalje.
Že samo svoboda gibanja,
to je nekaj, kar se Palestincem
vsakodnevno onemogočeno.
Dostop do Jeruzalema,
dostop do zdravstvene oskrbe,
dostop do bolnišnic, klinik in šol.
Govorimo o treh milijonih ljudi,
katerim so svobodo gibanja popolnoma blokirali.
Gre za kršitev mednarodnega prava.
Svoboda gibanja je temeljna
pravica v deklaraciji o človekovih pravicah.
Imate cel kup mladih izraelskih nabornikov, ki zgledajo zdolgočaseni.
Ti tipi pač sedijo tam
in gledajo tisoče Palestincev, ki gredo mimo.
Imajo neomejena pooblastila, da lahko kogarkoli potegnejo iz množice in ga trpinčijo,
iz poljubnih razlogov.
Zadržujejo jih lahko cele ure.
Predvsem pa gre za zelo nevaren položaj.
Večinska populacija, ki jo zadeva izraelska politika oz. sankcije,
so ravno civilni prebivalci,
populacija, ki ni vključena
v nikakršne napade
proti Izraelcem, civilistom ali vojski.
Med tem časom zapore je bilo, žal,
veliko bombardiranj, veliko napadov.
Zapora ni namenjena odvrnitvi samomorilskih bombnih napadov.
Namenjena je kaznovanju in pritisku na tri milijone ljudi.
Ljudje sploh več nič ne zaslužijo,
saj je večina Palestincev
delala v Izraelu.
Večina palestinskega gospodarstva
je bila osnovana na dohodkih ljudi, ki so delali znotraj Izraela.
Zdaj nimajo vstopa v Izrael,
zato je na desettisoče družin
izgubilo vir dohodka, ki so ga prej imeli.
Po ocenah Svetovne banke je 53% populacije nezaposlene. 75% Palestincev živi pod pragom revščine (manj kot 2 dolarja na dan).
To vpliva tudi na izobraževalni sistem.
Študenti ne morejo na univerze.
Univerza Bir Zeit je bila okrog 18 krat predmet
zaprtja s strani vojske.
Najdlje je bila zaprta med obdobjem prve intifade.
Celih pet let
nismo smeli postaviti noge na univerzitetno zemljišče.
Med tem obdobjem
smo organizirali, kar je izraelska vojska
imenovala "celice nezakonitega izobraževanja".
Poučevali smo v stanovanjih, v najetih sobah,
cerkvah, mošejah,
v vrtovih in avtomobilih.
Tako smo nekako ohranili infrastrukturo,
zmanjšali škodo,
skratka ohranili univerzo pri življenju,
saj so jo nameravali podreti.
Jaz sem študirala v Ameriki in
se mi je zdelo zelo drugačno.
Vaše največje skrbi v Ameriki so
ali bom naredil izpit in upam, da sem priljubljen pri prijateljih.
Tukaj pa je čisto drugače.
Sprašuješ se: "O moj Bog, ali mi bo uspelo priti v šolo?"
Ali bom moral skozi kontrolne točke?
Ali bo kakšen protest?
Ali bodo streljali name?
Ali bodo uporabljali solzivec.
Kot vidite, ni primerjave.
Tukaj enostavne ne veste ali boste preživeli
ali pa boste umrli.
V šolo greš kot da bi šel v vojno.
Pri vas, na poti v šolo nimate tankov sredi cest.
Ravno prejšnji dan sta bila dva tanka in vojaški džip.
Stojijo tam, kontrolirajo potne liste,
študentske izkaznice in vse te zadeve.
Mi pa hočemo le priti v šolo. Hočemo izobrazbo.
Smo ljudje in imamo pravico do izobrazbe.
V deželah kot so ZDA
ljudje preprosto ne morejo razumeti
kaj se dogaja
zato,
ker so take izkušnje izven
njihovega običajnega območja dojemanja.
Ponoči ne morem študirati, ker je moja nočna lučka
preko ceste, iz sosednjega naselja.
Streljali so name. Brala sem knjigo iz biologije.
Učila sem se za izpit.
Moji starši so me preganjali iz sobe
ker so začeli streljati.
Jaz pa sem vztrajala pri učenju, saj sem hotela odlično oceno.
Torej sedim in kar naenkrat,
na oknu moje sobe nekaj slišim.
Rekla sem si: "Morda bi pa bilo res bolje, da grem navzdol."
Nisem se mogla učiti za test.
To je tako... mojim ameriškim prijateljem pravim:
"Ali vi sploh lahko razumete kaj jaz prestajam?"
Najbolj presenetljivo pa ni,
da imate primere samomorov med študenti.
Najbolj osupljivo je koliko ljudi,
poskuša vztrajati sredi te zmede,
kot da je življenje čisto normalno, kot da hočejo proslaviti njihovo diplomiranje,
in hočejo si ustvariti življenje in hočejo vztrajati.
To je pa druga plat zgodbe.
Izvor vseh tukajšnjih težav je okupacija.
Vse ostalo izvira iz tega.
Končajte okupacijo.
Najresnejša težava so ljudje, ki rabijo medicinsko pomoč.
Dokumentirani so številni primeri, primeri, ko so ljudje umrli.
Pravzaprav mislim, da je bila eden zadnjih primerov, ki smo jih dokumentirali
ženska, ki je imela porodne popadke,
in ji niso dovolili, da gre v bolnišnico.
Tako je skupaj z njenim še nerojenim otrokom umrla.
Če takšni ljudje,
ljudje, ki so resnično bolani in morajo v bolnico,
tega ne morejo storiti,
potem mislim, da si lahko predstavljate, kako je šele z običajnimi ljudmi,
kateri hočejo iti na delo,
po nakupih,
ali pa le obiskati prijatelje.
To je tako, kot da bi živeli v zaporu, velikanskem zaporu.
Haaretz, izraelski intelektualni časopis,
je na štirih straneh objavil članek,
o spornem vprašanju beguncev.
Prikazali so fotografijo Univerze v Tel Avivu danes
in tega kar je bilo tam preden so tja postavili univerzo, namreč palestinska vas.
Ti begunci pa so v Gazi.
Gaza je pokrajina, ki je preživela pekel.
Brez pretiravanja, prisegam, da je v Gazi še hujše,
kot to, kar smo prestali mi.
Gaza je mnogo na slabšem.
Mislim, da je Gaza ključna težava.
Veliko je kršitev, ki jih na Zahodnem bregu ne boste videli,
jih pa lahko zasledite v Gazi.
V Gazi nam je zelo oteženo spremljanje položaja človekovih pravic,
ker nam izraelska vojska ne dovoli vstopa.
Palestinci v Gazi
so pod izraelsko vojaško oblastjo že več kot 38 let.
V Gazi so nagnetli 1.3 milijonov Palestincev, da so dobili prostor za 8000 izraelskih naseljencev.
1. Izraelske ceste, 2. Izraelske naselbine, modro - pod izraelsko oblastjo, rumeno - palestinska begunska taborišča, oranžno - palestinska področja
Avgusta 2005
so Izraelci odstranili naselja in vojaške postojanke znotraj Gaze
in preselili njihove naseljence.
Mediji so to skupaj z izraelskimi politiki
prikazali kot žrtvovanje brez primere.
V resnici pa je šlo le za stvar Izraela,
ki se je za spremembo vsaj enkrat, pokoril mednarodnemu pravu.
Evakuirani iz Gaze so predstavljali le 2% vseh izraelskih naseljencev.
Vsak nelegalen naseljenec je za preselitev dobil obljubljenih okrog 227.000 dolarjev.
Skupaj 2.2 milijardi dolarjev - za plačilo je Izrael prosil ZDA.
Vir: Svet za zunanje zadeve - www.cfr.org
Čeprav izraelska navzočnost v Gazi ni več neposredno vidna,
pa ima Izrael še vedno v rokah totalno kontrolo *** mejami Gaze,
obalnimi vodami, zračnim prostorom, s tem pa ohranja neke vrste zapor.
Begunska taborišča
so že sama po sebi strašna, tudi če ne bi bilo spora z Izraelom.
Taborišča so prenatlačena.
V enem prostoru živi od 14 do 25 ljudi.
Ni površin, kjer bi se lahko zadrževali otroci. Ni cest.
So le ozke ulice. Brez dreves. Brez vsega.
Več generacij Palestincev je odraslo, in še vedno živijo v begunskih taboriščih, po celotni regiji.
Leta 1948 jih je bilo preko 750.000
Danes jih v begunskih taboriščih živi 4.255.120 Vir: Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).
Ali bi lahko živeli tukaj?
Ali bi lahko?
Ne bi mogli,
ker so pogoji neznosni.
Bilo bi vas strah,
ko udarijo rakete,
ko začnejo pokati stene!
Bombe so zadele okno...
...vse je bilo uničeno in začelo je goreti.
Zakaj so uničili moje stvari,
moje igrače?
Izgubile sem vse svoje stvari,
vse so vrgli v smeti.
Znebili smo se tudi naših oblačil.
Pri sosedih beračimo, za oblačila.
Hrana, ki jo jemo smrdi po plinu.
Oblačil nočemo metati stran,
čeprav smrdijo po plinu.
Če bi le lahko povohali naša oblačila.
Naj Izraelci pridejo in vohajo naša oblačila,
naj vidijo naše domove.
Kadar se hočemo doma tuširat,
ali početi kaj drugega...
...smrad po plinu nas davi.
Pridite in poglejte moja oblačila.
Povohajte jih.... to je plin.
Kaj naj naredim?
Sploh nisem mogla uživati v mojih
sončnih očalih, ki mi jih je podaril oče.
Celo zapestnice in ogrlice,
ki sem jih dobila od mame.
Nisem imela časa uživati v mojih prstanih.
Kako naj uživam
v moji lastnini?
Kako?
V čem naj uživam?
Naši otroci ne morejo živeti,
še sami ne vemo kako naj živimo.
Živimo v stalnem strahu.
Živimo v strahu in nasilju!
PALESTINSKI OTROCI... Nekaterim sploh ne uspe priti do šole!
Ko na poti v šolo slišim strele iz pušk,
se cela tresem.
S tem so streljali na našo sosesko.
To je civilna soseska.
Tukaj ni vojakov.
Ni....
...ni nobenih vojaških objektov.
Gre izrecno za trpinčenje, mučenje,
da bi se ljudje odselili dlje od meje
in se bodo Izraelski tanki lahko svobobno premikali.
Hočejo čistko ljudi
iz tega področja.
Tako preprosto je to.
Pa seveda je to način kako ljudi ponovno ponižati in osiromašiti.
V Gazi lahko vidite tudi
ves obseg rušenja domov.
Mnogo bolj obsežen kot na Zahodnem bregu.
Porušili so cele soseske.
Na stotine ljudi nima več hiš,
ker so v neposredni bližini naselbin ali pa meje,
kar je seveda jasna kršitev zakonov o človekovih pravicah.
Ljudem ne pustijo možnosti,
da bi iz hiš vzeli osebne stvari.
Nimajo možnosti poklicati na pomoč.
Te zadeve so zelo drugačne od tega,
kar nam ponavadi prikazujejo množična sredstva obveščanja.
Vi ste eden
zelo redkih novinarjev,
ki ste to sploh videli.
Le redki evropski in ameriški novinarji
pridejo sem.
Zato, ker se bojijo priti,
ali pa je pretežko priti.
Zelo spoštovan palestinski psiholog,
ki je ravnokar končal študijo,
ki je zajemala 1000 palestinskih otrok pravi,
da so rezultati raziskave pokazali, da je večina teh palestinskih otrok
izgubila voljo do življenja.
Popolnoma so jih razčlovečili in travmatizirali s tem,
ko so morali gledati kako so izraelske obrambne sile pretepale njihove očete.
Tako, da je duševno stanje eno izmed razsežnosti konflikta,
ki še ni širše razumljeno.
Palestinci so zahtevali namestitev mednarodnih opazovalcev,
ki bi ustavili nasilje, a to dejanje je preprečil Izrael.
Končno je skupina palestinskih in izraelskih aktivistov za človekove pravice,
skupaj ustanovila International Solidarity Movement - Mednarodno gibanje za solidarnost,
ki je privedlo ljudi z vseh koncev sveta,
vseh starosti iz različnih družbenih okolij,
z namenom zagotoviti nenasilno, mednarodno navzočnost, ki bi poskušala zakrpati to luknjo.
Rachel Corrie, 23 letna ameriška študentka
se je v Gazi pridružila tem naporom. Z njenimi starši pa je komunicirala preko elektronske pošte.
Sedaj sem v Palestini že dva tedna in eno uro,
in še vedno ne najdem besed, da bi opisala kar vidim.
Zame je zelo težko razmišljati o tem, kar se tukaj dogaja,
ko se vsedem, da bi pisala domov v Združene države,
ki jih šele sedaj vidim kot vrata v brezmejno razkošje.
Ne vem, ali kateri izmed teh otrok sploh poznajo svet
brez tankovskih izstrelkov v stenah njihovih hiš,
in stolpov okupirajoče vojske, preko katerih jih nenehno opazujejo
iz bližnjih obzorij.
Mislim, čeprav nisem popolnoma prepričana,
da celo najmanjši med otroci razumejo,
da življenje povsod ni tako.
Bilo je nedeljskega popoldneva v kraju Charlotte,
pravzaprav okoli poldneva,
ko sem dobila telefonski klic.
Klical je moj
zet Kelly.
Vprašal je če je Craig doma.
V načinu kako je vprašal
je bilo nekaj,
da sem takoj vedela,
takoj sem čutila,
da je bilo nekaj zelo narobe.
Vprašala sem ga zakaj?
Za trenutek se je obotavljal,
nakar je rekel:
"Sporočiti vam moramo žalostno novico."
Potem pa moja hčerka, Sara,
lahko sem jo slišala v ozadju,
vzela je telefon
in rekla: "Mama, gre za Rachel."
Mislim, da so bile potem
moje prve besede:
"Ali je mrtva?"
Nasprotovali smo uničevanju
kmetijske zemlje in drugega imetja,
palestinskega imetja,
s strani izraelskih rušilnih sil, buldožerjev.
Pojavil se je buldožer
in je kar peljal,
poskušala se je umakniti,
a se ni imela kam,
pa jo je ujelo pod buldožer.
Buldožer jo je povozil.
Veliko ostalih mednarodnikov je obkrožilo buldožer, kričali so vozniku,
da je nekdo pred buldožerjem, pa se ni ustavil.
Rachel so ubili, ko je branila dom zdravnika.
In tega se je treba zavedati, imel je tri otroke in ženo.
To družino je poznala,
zdravnik jo je imel rad kakor, da bi bila njegova lastna hči.
Hišo, katera je bila v centru soseske je kupil.
Med hišo in mejo je bila še cela1 vrsta dugih hiš.
Vse te druge hiše, te druge ulice,
so uničili in sedaj je bil na vrsti on.
Ljudi sem slišal govoriti:
"Pa, saj je bila na bojnem polju."
Tedaj je nekdo le opozoril,
da so to bojno polje, soseske kjer živijo ljudje.
To so otroci.
Tukaj sem za druge otroke.
Tukaj sem, ker mi ni vseeno, ker me skrbi.
Tukaj sem, ker otroci vsepovsod
trpijo,
in ker 40.000 ljudi
vsak dan umre od lakote.
Tukaj sem, ker so ti ljudje
večinoma otroci.
Moramo razumeti,
da so revni vse okoli nas,
mi pa se ne zmenimo zanje.
Moramo razumeti, da bi te smrtne žrtve lahko preprečili.
Moramo razumeti, da ljudje v deželah tretjega sveta
mislijo, skrbijo, se smejijo in jokajo ravno tako kot mi.
Moramo razumeti, da so oni mi in mi smo oni.
Moje sanje so, da bi ustavili lakoto do leta 2000.
Moje sanje so, da bi revnim dali priložnost.
Moje sanje so, da bi rešili teh 40.000 ljudi, ki umrejo vsak dan.
Moje sanje se lahko in se bodo uresničile, če bomo vsi mi gledali v prihodnost
in videli luč, ki tam sveti.
Rachel Corrie je umrla v starosti 23 let.
Ameriški kongres je zavrnil zahtevo njenih staršev, po neodvisni preiskavi njenega umora.
Ko se je Izrael dokončno umaknil iz Gaze,
je že naslednji dan,
izdal ukaze za zaplembo dodatnega palestinskega ozemlja
na Zahodnem bregu in nadaljeval z gradnjo ločevalnega zidu.
Ta zid je dvakrat tako velik kot Berlinski zid in štirikrat daljši.
Razparal je kraje in vasi, onemogoča potovanja npr. na delo,
po medicinsko pomoč in izobrazbo,
ločuje kmete od njihove obdelovalne zemlje in družine od njihovih bližnjih.
Izraelska raziskava (B'tselem in BIMKOM, December 2005) je razkrila, da je bila pot pregrade
izbrana z namenom, da lahko zasežejo še več ozemlja,
namenjenega nelegalnemu širjenju naselbin, ne pa za namene varnosti.
Tukaj vidite gradnjo tega
velikanskega zidu,
prav po sredi Zahodega brega.
Kako lahko kdorkoli verjame,
da bo tu kadarkoli nastala prava država.
Gre za simbol in stvarnost zatiranja.
Vsakdo, ki ni iz Izraela in zagovarja rešitev v obliki dveh držav,
mora biti zelo praviden ker, kar oni razumejo kot dve državi je,
da bo 90 odstotkov
zgodovinske Palestine postalo Izrael.
Na ostalih 10 odstotkih,
pa bosta ostala dva velika koncentracijska zapora.
Eden v Gazi in eden na Zahodnem bregu.
Trenutno na Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu živi preko 420.000 izraelskih naseljencev.
Vir: Fundacija za mir na Bližnjem vzhodu - www.fmpeg.org
V prihodnjih letih namerava Izrael razširiti število naseljencev za več tisoč.
Major general Ya'ir Naveh, vodja izraelskih okupacijskih sil na Zahodnem bregu:
"Nimamo namena zapustiti Judeje in Samarije (Zahodni breg). Na vsak način bomo tukaj ostali, na stotine in tisoče let.
Fundacija za mir na Bližnjem vzhodu. Poročilo o naseljih, november-december 2005.
Ljudje, ki so se borili v vojni so tudi
pisali zgodovinske knjige o vojni.
Zgodbo o tem kaj se je (oz. bo) zgodilo,
pa so si že vnaprej izmislili.
To zgodbo so integrirali v izraelski izobraževalni sistem.
Integrirali so jo v medije in politične razprave.
Nekateri izmed nas, ki delamo
kot judovski vzgojitelji smo zadnjih, morda deset let,
začeli priznavati, da gre za propagando.
Izraelci ne rezumejo, kaj se dogaja.
Oni ne poznajo okupacije.
Sami smo se začeli izobraževat.
Naše prvo dejanje je bilo,
da smo povabili ženske, palestinske ženske,
da pridejo v naše domove in govorijo z nami,
ter nam povedo kakšne so pravzaprav težave, kot jih vidijo one.
Malo po malo smo se učili o njihovem vsakdanu.
Spoznali smo njihovo trpljenje,
s katerim se spopadajo dnevno.
Zvedeli smo za uboje, ki se tam dogajajo
in o življenjih, ki so popolnoma omejena
zaradi okupacije *** katero sami nimajo nadzora.
Jaz sem eden redkih Izraelcev,
če izvzamem uniformirance in pa naseljence,
ki sem v zadnjih devetih mesecih, bil na tem ozemlju.
Vse kar vidiš je, da vojska tukaj za denar bije zelo nečloveško in kruto vojno.
Zgleda, da na izraelski strani
ni razumevanja za to,
da se tako ustvarja terorizem.
Če si represiven
*** ljudmi
jim daješ občutek, da nimajo drugih možnosti
in zato so ti kraji tako nevarni.
V resnici obstaja zelo jasna povezava
med izraelskim teptanjem
človekovih pravic
na Zahodnem bregu in Gazi,
ter militantnimi odgovori Palestincev na te zlorabe.
Poročilo, ki je zajemalo ozadje 87 samomorilskih napadalcev je prišlo do zaključka:
"Samomorilski napadalci so preden so se odločili za tako dejanje, bili pogosto travmatizirani s strani izraelskih sil kot npr. smrt ali ranjeni družinski člani."
Vir: "Samomorilski napadalci: statistična analiza" avtorja Sean Yom in Basel Saleh.
Večina Izraelcev ima zelo jasne poglede.
To je zelo spolitizirana država.
Ko se pogovarjaš s kom,
se lahko prerekaš celo noč,
lahko si že rdeč v obraz,
ali moder,
ali kakšne druge barve,
pa ne boš prišel nikamor.
Če pa kdo reče:
"Upiram se tem dejanjem, tega ne bom delal.
To ni prav.
Zame, za nas, za našo deželo.
Ta dejanja so nemoralna,
in raje grem v zapor kot pa da delam te stvari."
To naredi en človek, pet ljudi, potem petdeset, nato sto.
Potem si ljudje rečejo: "Hej, kaj se pa tukaj dogaja?
To niso strahopetci. To niso izdajalci."
Mimogrede, večina teh so oficirji.
Torej, če ti ljudje to odklanjajo,
potem tukaj nekaj ni vredu.
Trenutno okrog 1674 izraelskih vojakov odklanja služnje okupaciji.
Vir: Odkloniteljska solidarnostna mreža in Yesh Gvul (stanje aprila 2007)
Vsaj 323 so jih, zaradi ugovora, zaprli.
Nihče se ne more prerekati o tem kar sem videl.
Morda jim ni všeč, kako jaz to povem.
Ali pa jim niso všeč vsa dejstva, ki jih predložim.
Morda se sliši kot, da sem neuravnovešen.
Ampak dejstvo je,
da ko imaš opravka z zatiranjem,
uravnoteženosti enostavno ni.
Celo nekdo z 20 odstotno nepristranskostjo,
bi prišel do enakih zaključkov,
kot naša komisija.
Lahko ste zelo pro-izraelski in vseeno, če bi videli to stvarnost,
bi morali biti popolnoma pristranski,
da ne bi prišli do enakih zaključkov, kot mi.
Nasilje se torej začne
z okupacijo.
Upor je nasprotje okupaciji.
Upor proti nasilju je legitimen v vsaki državi sveta.
Morda se ne strinjam
z nakaterimi dejanji upora.
Nekateri načini upora so preprosto neumni.
Napadi na izraelske civiliste so neumni,
nemoralni
in kontraproduktivni.
Morali bi jih zaustaviti.
Ne bi smeli uporabljati nikakršnega nasilja,
ker uničuje naše namene.
Spodkopava naše stališče,
ki je na višji moralni stopnji.
Mi smo žrtve.
Kdaj bo svet začel razumeti,
da smo žrtve mi?
Izraelsko politiko bi morali kritizirati,
za uboje ljudi,
za streljanje in pohabljanje otrok,
na tisoče otrok.
To ni anti-semitsko ampak humano.
Treba je povedati resnico o tem, kar se dogaja.
Čim bolj jasno moramo povedati: "Če boste še naprej šli po tej poti,
boste uničili sami sebe.
Noben sovražnik vas ne bo rabil uničiti.
Gnijete odznotraj,
zaradi vaših dejanj *** nedolžnimi ljudmi."
Mislim, da celo z najboljšim filmom, ki ga lahko posnamete,
amerikanci ne bodo mogli resnično razumeti,
kako je biti Palestinec pod okupacijo.
Jamčim vam,
da če boste v Gazi ali na Zahodnem bregu
preživeli samo en teden,
da boste popolnoma razumeli.
Vse te vojne za neodvisnost,
če hočete lahko začnemo z
vojno za neodvisnost ZDA.
Oni so rekli: "Nobenega obdavčevanja brez zastopstva."
Tudi mi zahtevamo davke od Palestincev,
nihče pa jih resnično ne zastopa.
Enako je po vsem svetu,
nihče noče biti
pod tujo okupacijo.
Kot Izraelci gremo v Indijo,
ali v Južno Ameriko,
da srečamo prvotne ameriške Indijance.
Torej iščemo te
domorodce z
neke vrste bolj globokim znajnem.
Ne zavedamo pa se, da so taki tudi tukaj.
Tukaj pred našimi nosovi.
Sem sploh nihče ne pride.
Felaheen-i so zame, palestinski felaheen-i....
To je kot,
vse kar ljudje iščejo,
ali razumete?
Ljudje z globokimi koreninami,
resnično zelo povezani,
skoraj romantično povezani z zemljo.
Neverjetno pametni in odprtosrčni, enostavni, lepi.
Izraelci pa jih sploh ne vidijo,
razen skozi daljnogled
na puški.
Želim si, da bi ljudje vedeli
kaj se resnično dogaja tukaj.
In želim si, da bi lahko videli
te ljudi skozi moje oči.
Veste velikokrat
gledam ljudi
in ti so tako neverjetno čudoviti.
Želim si, da bi jih Izraelci lahko, vsaj za minuto,
videli skozi moje oči.
Zadnje misli Rachel Corrie... v elektronskem pismu mami pred njeno smrtjo:
"Nobena količina prebranih knjig, prisostvovanja raznim konferencam,
gledanje dokumentarcev
in ustne besede, me niso mogle pripraviti
na resničnost tukajšne situacije.
Preprosto si ne moreš predstavljati dokler, da ne vidiš na lastne oči.
To ni niti najmanj to kar sem si želela, ko sem prišla na ta svet.
To ni to kar so si želeli ti ljudje tukaj,
ko so prišli na ta svet.
To ni svet kamor sta si ti in oče želela, da pridem,
ko sta se odločila, da me bosta imela.
To se mora nehati.
Mislim, da je dobra ideja za nas vse,
da odvržemo vse in posvetimo naša življenja temu, da se to neha."
Mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu,
služi interesom celotnega vseta.
Ta film je posvečen prizadevanjem za mir in pravičnost za vse nedolžne žrtve konfliktov in trpljenja po vsem svetu.
Prava bitka za pravico na Bližnjem vzhodu
mora biti izborjena tukaj v Ameriki.
To je ameriško vprašanje,
ker je vprašanje,
ameriške zunanje politike.
Še Izraelci se pogovarjajo o tem
in mislim, da je že čas, da Amerikanci spoznajo,
da so oni edini, ki se o tem ne pogovarjajo.
Sicer pa je to lahko zelo nevarno za njihove lastne interese
in za interese izraelskih Judov tukaj.
Poglejte, nas ne bodo metali v ječe.
Nas tudi ne bodo mučili.
Veste, mi se ne soočamo
s stvarmi, s katerimi se soočajo ljudje na okupiranih področjih.
In če se odločimo, da tega ne bomo naredili je tudi vredu.
Ampak potem se poskušajte pogledati v ogledalo
in si reči: "Jaz sem morilec."
Res je že skrajni čas
za Amerikance, da stopimo na prizorišče
in storimo kar lahko,
spodbujajmo našo vlado,
da poda močno pobudo, za končanje te okupacije.
Tisti, ki jim je resnično mar za interese Izraelcev,
bi morali uveljaviti ves možen pritisk,
da prisilijo Izrael,
da neha z agresijo in represijo
in da konča okupacijo.
Pravična rešitev
mora biti konec okupacije.
Končanje okupacije je prvi korak.
Pravica je najboljša pot
za dosego varnosti in miru.
Za Izrael ne bo varnosti
dokler se bo tak način
zatiranja nadaljeval.
Zaprem oči nocoj
Vest imam s seboj
Težko je živeti tako življenje
Če se resnica začne z lažjo
Torej ne bom spal
Buden bom ostal
Kajti če sanjam
Potem bodo prišli po svoj dolg
Oh, saj poskušam, poskušam se borit
Da bi buden ostal nocoj
Palestina, Palestina, Palestina
Vedno v mojih mislih
Resnica je kjer se poželenje konča
Smisel za konec
V sebi iščem ves čas
Da bi spremenil kar imam v spominu
Zato ne bom spal
Ostal bom...