Tip:
Highlight text to annotate it
X
Vsi se kdaj urežemo v prst ali kam drugam
in na tem mestu takoj opazimo
rdečico, otekanje, mogoče toploto
in seveda tudi bolečino
ki spremlja to dogajanje.
Vsi simptomi, ki jih občutimo
so posledica vnetnega odgovora.
Rečemo lahko, da je prišlo do vnetja.
Ljudje to poznajo vse odkar
se kdaj pa kdaj urežejo.
S sodobno medicino se je začela
tudi natančnejša opredelitev
simptomov, a to ni nič novega.
Rečejo le, da gre za določen tip vnetja
oziroma vnetnega odziva.
Razložiti želim,
kaj povzroča "makrosimptome".
Kaj se dogaja na celični ravni?
Vnetni odziv je
v bistvu prvo orožje
našega imunskega sistema.
Prva obrambna linija je naša koža oziroma izločki na
zunanji strani kože ali sluznice.
Do vnetnega odziva pride, ko nekaj
prečka to linijo.
Če se zbodemo z žebljem, ali pa gre virus
ali bakterija preko naše kože ali sluznice,
ki obdaja membrane.
--
To je bojno polje, predvsem
začetno bojno polje.
Začnimo imunski boj, da lahko točno vidimo,
kaj se dogaja pri vnetnem odzivu.
Naj poudarim.
Imunologija je še vedno slabo raziskana.
Področje se aktivno razvija.
Še vedno odkrivajo mehanizme
in ti so zelo zapleteni.
Prepričan sem, da bomo to preučevali
še kar nekaj časa.
Naredil bom le pregled,
da spoznamo glavne udeležence in da načelno spoznamo
kaj povzroča rdečico, otekanje,
toploto in bolečino.
Narisal bom celice kože.
--
To je poenostavitev,
le da si predstavljamo,
kaj se dogaja.
Narisal bom prerez.
To so celice kože in nato bom
-- to je zunanji svet.
--
Med celicami kože bom narisal še druge celice.
Povedali bomo, kaj delajo.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti.
Ta celica je tkivni bazofilec.
Narisal jih bom še nekaj.
Še eno tu.
To je tkivni bazofilec.
Če se spomnite videa o fagocitozi
ali fagocitih, mogoče veste, da obstajajo
dendritične celice, ki so rade blizu naše kože.
Zadržujejo se blizu področij, ki so povezana
z zunanjim svetom.
Narisal bom še nekaj dendritičnih celic.
Te so učinkovite pri
aktivaciji celic T pomagalk.
--
Imenujejo se dendritične celice.
Niso povezane z živčnim sistemom.
Izgledajo pa kot bi imele dendrite,
zato jih imenujejo dendritične, a so fagociti.
So blizu zunanjih površin,
fagocitirajo delce, jih predstavijo
celicam T pomagalkam, te pa se nato aktivirajo
in sprožijo alarm.
To je normalna, delujoča, zadovoljna koža.
To je zunanjost.
To je intersticijska tekočina.
To je intersticijska tekočina.
To je le strokovna beseda za tekočino, ki
obdaja celice, v kateri se celice kopajo.
Vse celice niso direktno povezane
s krvožilnim sistemom.
Kisik potuje iz krvožilnega sistema v
intersticijsko tekočino in naposled najde
svojo pot do celic.
Vse je povezano s kapilarami, vendar
kapilare igrajo pomembno vlogo v krvožilnem sistemu.
Naj narišem.
Ne bom jih narisal kot cevčice, ampak
bom narisal celice v krvožilnem sistemu.
Te spodaj naj bodo
endotelijske celice kapilar.
To so celice, ki sestavljajo steno
naših kapilar.
--
To je prerez.
Narisal sem cev.
Ne gre za sendvič.
Gre za cev.
Vse je v prerezu.
To so endotelijske celice kapilar,
tukaj teče kri
in znotraj so eritrociti.
--
To so eritrociti.
Naj tečejo v to smer.
Na tej strani so oksigenirani.
To so arterije, ki postanejo vene,
ko eritrociti izgubijo kisik.
Imamo tudi levkocite
v precej manjšem številu
kot eritrocite, naj nakažem, da krožijo
v obtočilih. Poganja jih
srce.
Običajno prihaja do izmenjave
plinov med obtočili
in intersticijsko tekočino. V manjši meri
se izmenjujejo tudi celice in proteini.
Ogledali si bomo, kaj se zgodi,
če pride v telo vsiljivec.
Recimo, da nekdo vzame žebelj, ga namoči
v gnoj in te nato zbode.
Kaj se zgodi.
--
Nekdo te zbode z žebljem,
namočenim v gnoj.
Na žeblju je veliko grdih stvari, patogenov,
najbrž veliko bakterij,
ki so bile v gnoju.
Gnoj ni bil naključno izbran.
Je dober vir bakterij.
Takoj ko preide prvo linijo obrambe,
ko prebode kožo,
se zgodi par stvari.
Bakterije hitro začnejo
plavati v intersticijski tekočini.
Žebelj je prebodel celice, ki se jih je dotaknil.
Nekaj celic je odmrlo.
Nekaj kožnih celic je poškodovanih.
Začele bodo izločati kemične snovi,
če niso preveč poškodovane.
Sproščale bodo kemične snovi,
kemične mediatorje, ki plavajo
v intersticijski tekočini
in sporočajo, da je nekaj narobe.
Nekaj se je zgodilo.
Imenujemo jih kemokini.
--
Beseda kemokini pomeni
majhne molekule ali proteine, ki jih celice sproščajo
kot signalne molekule.
Kemo za kemične in kini za kinetično, za premikanje.
So obveščevalci.
Se premikajo.
Kemokini se sprostijo.
Vse to je zelo zapleteno.
--
Obstaja veliko vrst kemokinov.
Tu so tkivni bazofilci,
ki se aktivirajo ob direktnem stiku,
naprimer z žebljem.
Lahko se aktivirajo s kemokini,
ki so jih sprostile celice.
Lahko se aktivirajo z molekulami,
ki so jih sprostile bakterije.
Ko bakterije vstopijo v telo, sproščajo
različne stranske produkte.
Karkoli od naštetega lahko aktivira tkivne bazofilce
in ti sprostijo histamin.
--
Delam zgolj osnovni pregled,
pa je že zapleteno, ampak
le da dobimo vtis, kaj se dogaja.
Če se vam zdi beseda histamin poznana,
najbrž zato, ker ste jemali antihistaminike,
v zadnjih nekaj mesecih,
še posebej med sezono prehladov.
Histamin je en glavnih igralcev v
vnetnem odzivu. Ko smo prehlajeni
in nam teče iz nosu,
vse to je povezano z vnetnim odzivom
in antihistaminiki poskušajo zavreti
vnetni odziv, da simptomi izginejo.
Postavlja se vprašanje,
če je to dobro?
Kot bom razlagal tu,
gre za prvo linijo obrambe.
To je prva bitka imunskega sistema.
Kakorkoli. Histamin -
histamin pride do endotelijskih celic,
ki sestavljajo kapilare, in povzroči, da se razmaknejo.
Tako se kapilare rahko povečajo.
Temu pravimo vazodilatacija.
Temu pravimo vazodilatacija.
Naj bodo vse aktivirane
s histaminom.
--
Po prihodu histamina,
se razmaknejo.
Oddaljijo se druga od druge
in kapilara se razširi.
in kapilara se razširi.
Zato pride do otekanja;
kapilara je večja, drži več tekočine
naprej od tu je manjša,
zato pride do nabiranja tekočine v tem predelu.
Temu pravimo vazodilatacija,
še ena strokovna beseda, ki pomeni,
da so kapilare razširjene.
Postajajo večje.
Zapolnjuje jih tekočina.
Začnejo se nabirati različne stvari:
tu je več eritrocitov,
veliko tekočine, levkocitov,
poleg tega so kapilare bolj porozne.
Kar naenkrat lahko stvari
lažje prehajajo kapilarno steno.
Ena od stvari, ki lahko prehaja
-- ne pozabimo,
kaj vse se še dogaja.
Histamin se sprošča in vpliva na
endotelijske celice, nekaj ga
pride v plazmo.
Kemokini se sproščajo
s področja, ki je poškodovano.
Imamo še -- z zeleno so označene
molekule, ki jih sproščajo virusi.
Kemokini so označeni z modro.
Sproščajo se sem.
Torej, prvi, ki se odzovejo, fagociti
in še posebej nevtrofilci,
podrazred levkocitov,
potujejo proti tem kemičnim snovem.
Potujejo v smeri, kjer je več
teh snovi.
Ker so kapilare bolj prepustne,
lahko gredo skozi steno.
Kar naredijo je -- recimo, da je to
nevtrofilec.
nevtrofilec.
Začnejo se kotaliti vzdolž stene tukaj.
Temu pravimo marginacija.
Temu pravimo marginacija.
Kotalijo se ob steni in sčasoma -- torej se
držijo ob steni.
Pripnejo se na steno in sčasoma se stisnejo
skozi vrzeli v kapilarni steni.
Temu pravimo diapedeza in ekstravazacija.
Včasih tudi emigracija.
Vse te strokovne besede, a gre le za
stiskanje skozi vrzeli v steni.
To je nevtrofilec.
Nato, zaradi vazodilatacije,
tukaj prihaja do kopičenja nevtrofilcev,
točno kjer jih potrebujemo.
Nevtrofilci bodo tukaj in počeli bodo
kar počnejo:
fagocitirali bakterije,
požrli jih bodo, mogoče celo
nekaj poškodovanih celic tukaj.
Želimo, da se to zgodi.
Zato temu rečem bojno polje.
Istočasno bodo dendritične celice,
in drugi fagociti požrli viruse in jih predstavili
na svoji površini.
Ne prihajajo le nevtrofilci.
Nastane zastoj in vsa tekočina,
se nabira tukaj, zato bodo prispele tudi celice B
in celice T.
Tudi te se marginalizirajo: kotalijo se
ob steni kapilare in
z diapedezo ali ekstravazacijo prehajajo čez.
Nato se aktivirajo in tako se sproži
specifični imunski sistem.
Kar sem vam želel prikazati je, --
zato sem odlašal z videom o vnenem odzivu,
da ne gre za preprosto stvar.
Gre za bojno polje, kjer vsi udeleženci
sodelujejo, celo prva linija obrambe na koži,
in nato še vse ostale nespecifične reakcije ---
Vnetni odziv običajno uvrščajo med
nespecifični, ker se zgodi vsakič, ko dobimo vsiljivce,
imamo tudi nespecifične akterje,
naprimer nevtrofilce.
Imamo specifične celice: B in T celice,
imamo pa tudi nespecifični sistem komplementa.
Ne bom se spuščal v podrobnosti, ampak
imamo tudi proteine, ki so prisotni v plazmi in so običajno
v neaktivni obliki. Ko se sproži vnetni odziv,
pa se proteini aktivirajo
in včasih, -- tega še ne razumemo povsem --
se aktivirajo, ko jih nekaj cepi.
Odcepljeni proteini
na nespecifičen način pomagajo
ubiti vsaj nekaj vsiljivcev, naprimer
bakterij v našem primeru.
Tukaj je sistem komplementa,
gre za set proteinov,
ki plava v plazmi. Predstavljajo učinkovito prvo linijo
nespecifičnega odziva v boju z nekaterimi patogeni.
Upam, da si predstavljate, kaj se dogaja
pri vnetnem odzivu.
Sem prihaja vsa ta tekočina,
tukaj se nabira kri.
Ne le celice, tudi tekočina
prehaja iz kapilar v
intersticijsko tekočino.
Tej tekočini pravimo eksudat.
Tej tekočini pravimo eksudat.
Vse to oteče in postane rdeče in nabreklo.
Zato lahko na makroskopskem nivoju
opazimo vse te simptome.
Upam, da vam je bila razlaga jasna.