Tip:
Highlight text to annotate it
X
Kot mlada mamica sem bila brez izobrazbe,
brez službe, doma z otroci, negotova.
Nisem vedela, če bom sploh kdaj imela izobrazbo.
Sama ne bi zmogla plačat šolanja,
ker pri dveh otrocih, mož sam z zaposlitvijo, je bolj težko.
Daš vse v otroke.
Tako sem skoraj obupala pri tem, da bom sploh kdaj imela šolo.
Moje delovno razmerje v tovarni Mura je trajalo preko 20 let.
Vendar v sebi nekako čutiš, da v življenju nekaj še moraš postoriti.
Sem Aferdita Preshtreshi, prihajam iz Kosova,
rojena sem v Prištini, v Sloveniji sem 13 let.
Na Kosovem sem delala kot medicinska sestra, to je moja izobrazba.
Rada bi bila designerka unikatnega nakita, čeprav to nima nič z mojo izobrazbo,
ampak so ugotovili, da je to skrito v meni in to bi rada delala.
Jaz sem Pavel Novak, prihajam iz šentjernejskega konca.
Jaz imam težavo pri spominjanju, ne spominjam se preveč hitro,
potrebujem veliko časa in truda vložiti, da si utrdim znanje.
Strah v osnovni šoli, ki sem ga imel, neuspeh pri učenju, negativne ocene sem dobival
in nisem si znal pomagat kako se bi učil, kakšen pristop za učenje bi imel.
Opažamo, da vse več odraslih potrebuje pomoč in podporo pri odločanju,
kaj je tisto pravo izobraževanje za njih v nekem trenutku.
V izobraževanju odraslih je svetovalna dejavnost vezni člen med odraslim,
ki se želi izobraževati, ali je že vključen v izobraževanje
in izobraževalno organizacijo, ki ponuja različne možnosti izobraževanja in učenja.
Poleg tega, da svetovalno podporo nudijo skoraj že vse izobraževalne organizacije za odrasle,
smo se pred dobrimi desetimi leti na Andragoškem centru odločili,
da razvijemo tudi tako imenovano regionalno svetovalno središče
kot neko osrednje središče v regiji, ki vsem odraslim ponuja to svetovalno podporo.
Razvili smo štirinajst regionalnih svetovalnih središč in
usposobljeni strokovni svetovalci nudijo brezplačno informiranje in svetovanje.
Svetovalno središče nudi brezplačno pomoč vsem odraslim, ki se vključujejo v izobraževanje,
tudi potem ko so med izobraževanjem pomoč pri učenju samem, ter po končanju izobraževanja
pri nadaljnji usmeritvi v izobraževanje, ali pa podporo pri iskanju zaposlitve.
Storitve svetovalnega središča so namenjene vsem,
ki niso vključeni v redne izobraževalne in učne oblike, ali pa tudi tistim, ki so v te oblike vključeni,
pa naletijo pri učenju in izobraževanju na določene ovire.
Storitve so namenjene vsem odraslim, še posebno pozornost pa namenjamo tistim,
ki najbolj potrebujejo pomoč, to so ranljive ciljne skupine.
Na našem središču imamo veliko brezposelnih, zaradi povečevanja brezposelnosti na splošno v regiji,
imamo pa tudi Rome, migrante, osebe s posebnimi potrebami in zapornike.
Veliko strank, ki se na nas obrne, pride osebno.
Poleg individualne pomoči med izobraževanjem,
svetovalna podpora zajema tudi različne oblike skupinskega svetovanja, delavnice.
Svetovalci ne svetujejo samo na sedežu središča, ampak grejo tudi v druge ustanove,
to so recimo knjižnice, občine ali pa društva.
Podobno lahko deluje tudi mobilna svetovalna služba, to pa pomeni,
da grejo svetovalci k svetovancem, ko jih ti potrebujejo.
Seveda pa so temelj kakovostnega svetovalnega dela v središčih svetovalci.
Zato še posebej skrbimo za njihovo strokovno usposobljenost.
Pomembno je, da se pri svojem delu povezujejo tudi z drugimi organizacijami,
pridobivajo informacije od vseh kakšne so možnosti izobraževanja
in tudi kakšne so potrebe v določeni regiji.
Partnerji svetovalnega središča so vse javne organizacije izobraževanja odraslih,
potem zavod za zaposlovanje, območna obrtna zbornica, gospodarska zbornica,
potem regionalne razvojne agencije in pa štiri največje pomurske občine.
Najpomembnejše se mi zdi, da skupaj motiviramo brezposelne osebe za vključitev v izobraževanje,
kajti ta odločitev, da se kot odrasli vključiš v izobraževanje, je verjetno zelo težka.
S strokovnimi partnerji se dogovarjamo oziroma povezujemo
da zagotavljamo kakovostne storitve našim strankam, na primer razrešujemo določena strokovna vprašanja,
srečujemo se na sejah partnerjev, predvsem pa tu gre predvsem za zastopanje strank na njihovih organizacijah.
Vsako leto omogočimo sodelavkam svetovalnega središča, da pridejo do nas
in našim udeležencem izobraževanja razložijo in predstavijo vse oblike in storitve, ki jim jo lahko nudijo.
Sodelovanje s svetovalnim središčem je za naše okolje, za populacijo gluhih in naglušnih zelo pomembno,
in je prineslo kar nekaj rezultatov.
Sodelovanje smo pa nadgradili s prijavo na Ministrstvo za šolstvo
za poseben program izobraževanja gluhih in naglušnih, to je 50 urni program izobraževanja.
Andragoški center Slovenije svetovalnim središčem za izobraževanje odraslih
nudi vso potrebno strokovno podporo.
Ta zajema razvoj različnih pristopov v svetovanju, svetovalnih pripomočkov,
baz podatkov, promocijskih gradiv, informacijsko podporo.
V svetovalnem središču nudimo odraslim storitve za potrebe pridobitve izobrazbe,
potem prekvalifikacij, nadalje za usposabljanje za potrebe dela in poklica,
prav tako pa tudi za različne učne, izobraževalne oblike za osebni razvoj in tudi za razvoj kariere.
Svetovanje izvajamo pred, med in po vključitvi v izobraževanje.
Pred vključitvijo v izobraževanje seveda z namenom motivacije,
predstavitve možnih programov, predstavitve pomoči in podpor.
Tudi izvajamo tudi različne delavnice, v okviru katerih predstavimo učenje in izobraževanje odraslih
kot prijetno dogodivščino, kot neke vrste izziv
in seveda na nek način razbijemo tiste stereotipe ali pa tudi slabe izkušnje,
ki jih odrasli še iz osnovne šole prinašajo s seboj.
Po končani osnovni šoli sem se vpisal na srednjo električno šolo Maribor, ki je nikoli nisem obiskoval.
Namreč, takrat je bil čas, ko si brez izobrazbe dobil dobro službo z dobrim zaslužkom.
Ko sem nekako razmišljal, kaj naprej, bil sem namreč tudi oče dveh majhnih otrok,
sem spoznal tudi mojega prijatelja Alojza Srako, ki dela na svetovalnem središču v Murski Soboti.
In nekako po pogovoru z njim, sem to z veseljem tudi sprejel.
Začel me je spraševati, če sem naredila izobrazbo, kje sem, če sem zaposlena,
takrat žal nisem, šole tudi nisem imela srednje in sva se začela v tej smeri tudi pogovarjat.
Za mene je bilo zelo težko, ker sem bila negotova, da bi sploh nadaljevala šolanje.
Zagotovo je ta korak odraslim ljudem kar zahteven.
Predvsem pa potrebujejo temeljitega pogovora o tem, kakšne cilje so si postavili,
kaj želijo z učenjem in izobraževanjem doseči in kaj jim bo to tudi v vsakdanjem življenju prineslo.
Za trgovsko šolo sem se odločila zato, ker sem to že delala dve leti in pol.
To delo me je tudi veselilo, ampak za izobrazbo je bilo treba poskrbeti.
Zato sem se vpisala v šolo trgovke, čeprav je bila težka odločitev tudi za mojo družino,
ampak so mi stali pri odločitvi zraven, tudi Alojz je stal za vsem tem, kar mi je pomagal,
tudi večkrat je spraševal, kako mi gre, ko sem se vpisala, ker sem bila 'ful' negotova,
nisem imela samozavesti, nek strah je bil v meni, družina, vse ostalo,
če bom zmogla to pri tej starosti, to je le šolanje odraslih.
Čeprav, ko začneš šolanje, vidiš tam mlade, starejše od tebe in dobiš nek pozitiven zagon, neko motivacijo.
Tako da mi v bistvu ni žal, da sem se odločila, dosti pozitivnega mišljenja, samozavesti sem si pridobila.
In po vseh tistih razgovorih oziroma pogovorih sem se odločil za Srednjo zdravstveno šolo v Rakičanu.
Sem človek, ki rad pomaga, se približa ljudem, spoštujem pač vsakega človeka.
Leta 2003 sem se vpisal na Srednjo zdravstveno šolo, jo uspešno končal z zaključnim izpitom
in se nato zopet po razgovoru v svetovalnem središču
odločil še za dveletno izobraževanje, poklic zdravstvenega tehnika.
Nato sem februarja 2010 dobil redno zaposlitev na otroškem oddelku, kjer sem zaposlen še danes.
Veliko povpraševanje je tudi po različnih izpitih, nacionalnih poklicnih kvalifikacijah,
urejanju statusnih razmerij, povezanih z učenjem in izobraževanjem
in v zadnjih letih seveda tudi storitve, ki so opravljene za tiste, ki se preseljujejo v našo regijo.
Ko gledam nazaj vsa ta leta mojega izobraževanja, sem nekako se pravilno odločil,
izobraževanja se mi danes dobro obrestujejo.
Brez Lujzove pomoči moja odločitev gotovo ne bi bila pozitivna.
Zato sem res hvaležna njemu, za domač pristop, pogovor, spodbujanje.
Povratna informacija odraslih, ki so uspešno dosegli zadane učne in izobraževalne cilje,
je običajno zelo pozitivna, predvsem pa nam v pozitivno šteje to,
da je naše svetovanje neodvisno, da je brezplačno in da je motivacijsko naravnano.
Jaz sem Pavla prvič videl takrat, ko ga je, mislim, da je to bilo leta 92,
ko je njega oče, in njegovega brata dvojčka, pripeljal v kartuzijo in vprašal, če imamo kakšno delo za njih.
Sem opazil, da se fant zanima za vse stvari, veliko sprašuje, zmeraj bi rad vedel kaj novega,
vse kar smo mu rekli naj počne je še vprašal zakaj, poleg tega kako,
in to je že en dober znak, da se želi izpopolnjevat.
Smo potem, ko sva malo klepetala, prišla do zaključka, da bi bilo dobro,
da on tudi kakšno formalno izobrazbo še doseže.
In tako sem začel hodit v kmetijsko šolo, medtem so me usmerili v RIC.
S Pavlom sem se prvič srečala že pred dobrimi desetimi leti, ko je stopil v naše središče,
preko svetovalne delavke v Grmu Novo mesto, kjer je bil vpisan v izobraževanje odraslih,
in sicer v program pomočnik kmetovalca.
Gospa Tina mi je veliko pomagala pri učenju, in kako naj bi se začel učit.
Skozi enega ali več svetovalnih pogovorov skušamo stranki pomagati
predvsem pri organizaciji izobraževanja in načrtovanju.
To pomeni, da skupaj z njo naredimo izobraževalni načrt.
In sem bil presenečen, kako z veseljem je on obiskoval to šolo, kako vestno se je trudil.
In sem začel izpite za izpiti, in tako sem prišel do zaključka prvega šolanja.
Vseskozi od takrat, ko je zaključil izobraževanje do sedaj, ko se je ponovno vključil,
je obiskoval razne neformalne tečaje, sam se je učil računalništva in podobne stvari,
tako da je aktiven v tej smeri, ker pa dela v Pleterju in sicer kot samostojni kuhar,
je bila njegova želja po nadaljevanju izobraževanja v tej smeri tako močna,
da se je sedaj opogumil in vključil ponovno v izobraževanje, in sicer v program gastronom/hotelir,
in nas tudi pred kratkim razveselil s prvo dobro novico, da je uspešno opravil prvi izpit.
Pač rad jem in sem rekel zakaj ne bi še jaz probal kuhat, če že sam jem neke stvari,
in tako sem začel, in tako mi je začelo to uspevati.
Zdaj pa še kar naprej, zato pa imam željo, da še končam šolo, da bi še pokazal drugim,
da ni samo hrana, ki je v knjigi napisana, da je še druga hrana, ki jo sam narediš.
Če ugotovimo, da stranka potrebuje konkretno učno pomoč, vključujemo tudi mentorje učne pomoči,
ki nudijo brezplačno učno pomoč in pa tudi naše prostovoljke v svetovalnem središču.
Da bi se še bolj približali ljudem pa smo leta 2012 v delo svetovalnih središč vključili tudi prostovoljce,
tako se nam je pridružilo dvanajst upokojenk, ki so zelo zagnane gospe
in svoje bogato znanje in izkušnje delijo tako z zaposlenimi v svetovalnih središčih,
kot tudi z odraslimi, ki pridejo tja.
Pavel ima kar nekaj močnih področij, predvsem to, da je zelo vztrajen.
Sem človek, ki zmeraj nekaj novega iščem, zmeraj hočem nekaj novega vedet,
imam veliko stvari se za naučit, veliko stvari za vprašat,
ne vem kdaj se bo to končalo z raziskovanjem mojega življenja.
Vse kar veš in če obrneš v pravo smer ti prav pride in jaz sem vesel, da je Pavel,
tudi še sedaj, stalno išče nekaj novega, ko se nehaš učit moraš nehat tudi delat.
Ta njegova vztrajnost ga pelje in ga bo pripeljala do svojega cilja zagotovo.
Stranke, ki se na nas obrnejo po zaključku izobraževanja, se velikokrat obrnejo iz istega razloga,
in to je iskanje zaposlitve.
Te osebe, ki se na nas obrnejo po pomoč po izobraževanju, spodbujamo tudi za nadaljevanje izobraževanja,
predvsem gre tu za pridobivanje neformalnih znanj,
ali pa mogoče, za opravljanje kakšnih krajših izpitov, ali pa mogoče, za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije.
V zadnjih letih v svetovalni dejavnosti v izobraževanju odraslih dodajmo še vrednotenje skritega znanja,
ki ga imajo odrasli, ugotavljamo, da veliko tega kar odrasli že znajo mnogokrat ne znajo izkoristiti,
ali že pozabijo na to kaj so se kdaj že učili, zato poskušamo to evidentirati,
zapisati in odrasle spodbujati, da razmišljajo kako lahko to njihovo skrito znanje
pridobljeno v različnih situacijah unovčijo za nove priložnosti.
Dober dan.
O pozdravljena Aferdita, lepo da si prišla. Me veseli.
Kako? Dobro, hvala, delavno. Pa ti?
Spet se vidiva. Odlično, izvoli.
Aferdito sem spoznala na delavnici Naj Slovenija postane moj dom.
Izstopala je s svojo osebnostjo, pa tudi z mnogimi znanji, posebej sem takoj opazila njen nakit,
kasneje mi je povedala, da ga sama izdeluje, da je to ročno izdelan nakit iz žice, res nekaj posebnega.
Zato sem jo povabila v postopek vrednotenja in priznavanja neformalnega znanja,
da bi ji v življenju koristil mogoče za pridobitev nove zaposlitve ali kakšno samostojno pot.
Nekako jo vidim kot umetnico na neki samostojni poti.
Hočem doseči še nekaj naprej.
Upam, da mi bo gospa Biserka na tej poti pomagala.
Upam, da bom odprla svojo firmo.
Sva rekli, da bi šla v postopek vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenega znanja.
Postopek je preprost. Jaz te bom skozi ves ta postopek vodila.
Najprej bova izpolnili prijavnico v postopek, potem intervju, potem bova pa pogledali posamezne tvoje kompetence.
To pomeni ene pet šest srečanj najinih v prihodnosti. V redu.
Greva korak naprej, počasi po večih korakih bi prišle potem do končnega potrdila
kjer bo napisano mnenje o tvojih posameznih kompetencah.
S postopkom, v katerega se kandidati prijavijo, zagotavljamo brezplačno svetovanje,
ugotavljanje neformalnega znanja, kompetenc, vrednotenje z ustreznimi orodji in postopki.
Pri tebi izstopa socialna kompetenca, to dokazuje tudi to tvoje priznanje, prostovoljec leta 2010,
to je nekaj krasnega, kar si naredila.
In vse to bova vključili v elektronski portfolio, se bo 'poskeniralo' in bo zbrano.
E-portfolio je zbirna mapa vsega tvojega. Boš lahko dala... svoje slike profila si boš takole naredila.
In na koncu je tudi Europass življenjepis, to je taka elektronska oblika življenjepisa, ki je uveljavljen v vsej Evropi.
Prednosti neformalnega znanja so tako za posameznike, organizacije in podjetja.
Za posameznika mnogokrat pomeni krepitev samozavesti, ozaveščanje, koliko znanja in izkušenj vendarle imajo.
Pomeni večje možnosti za zaposlitev, morda tudi opolnomočenje, da gredo po novi poti,
da izberejo novo izobraževalno pot ali novo kariero.
Še zlasti to velja za osipnike, ki niso dokončali izobrazbe in je to pravi način,
da to svoje znanje vendarle dokažejo,
za brezposelne, za priseljence in tiste, ki imajo manj izobrazbe.
Več samozavesti imam,
vem, da sem nekaj naredila iz sebe.
S svetovalnim središčem sem se počutil bolj samozavestno, vedel sem, da nekdo za menoj stoji,
in sem sto procenten, da bom lahko eno stvar naredil.
Nisem bil ne zbegan, ne skeptičen, da bom nekaj naredil,
ker sem bil sto procenten, da so vame veliko vložili truda,
s tem da sem tudi jaz vložil truda notri.
Moram reči, da se število tistih, ki poiščejo to podporo v svetovalnih središčih povečuje iz leta v leto,
kar pomeni da smo zares našli tisto, kar odrasli potrebujejo
oziroma da smo regionalno svetovalno središče dopolnili v mozaik izobraževanja odraslih.
Danes sem res srečen, na tem delovnem mestu tudi uživam, sicer na prejšnjem sem tudi,
vendar delam z majhnimi otroki, se z njimi dobro razumemo, tako da sem res zadovoljen.
Tukaj hočem, da dosežem še nekaj naprej.
Tudi ostalim priporočam, da grejo v svetovalno središče se pogovorit,
če je kaka možnost za šolanje.