Tip:
Highlight text to annotate it
X
Prizori, ki jih boste pravkar videli, niso osamljeni primeri.
To so industrijski standardi za živali, ki so gojene za:
Ljubljenčke, Hrano, Oblačila, Zabavo in Raziskave.
Film ima občutljivo vsebino.
Tri stopnje RESNICE:
1. Posmehovanje
2. Nasilno nasprotovanje
3. Sprejemanje
ZEMLJANI
Zemljan (samostalnik) - Nekdo, ki živi na zemlji.
Ker vsi živimo na zemlji, smo vsi smatrani kot zemljani.
V izrazu zemljan ni nobenega prostora za seksizem, rasizem ali "vrstizem".
Zajema prav vsakega od nas.
Toplokrve, mrzlokrvne, sesalce, vretenčarje ali nevretenčarje.
Ptice, plazilce, dvoživke, ribe in ljudi.
Ljudje, ki nismo edina vrsta na planetu, si delimo ta svet
z miljoni drugih bitij, saj smo se tukaj skupaj razvijali.
Toda vseeno je človek tisti, ki hoče vladati Zemlji.
Pogosto z drugimi zemljani ravna kot z navadnimi predmeti.
To je smatrano kot "vrstizem".
(Festival bikov, Španija)
V podobnosti z rasizmom in seksizmom pomeni izraz "vrstizem" predsodek ali nagnjenost k vedenju
v korist svoje vrste in proti članom ostalih vrst.
Če bitje trpi, potem ne more biti nobenega moralnega opravičila,
da tega trpljenja ne vzamemo v obzir.
Ne glede na vrsto bitja, zahteva princip enakosti,
da se neko trpljenje upošteva enako kot isto trpljenje pri kateremkoli drugemu bitju.
Rasisti kršijo princip enakosti, tako da dajejo večjo težo interesom svoje lastne rase,
kadar pride do nasprotij med njihovimi interesi ter interesi drugih ras.
Seksisti kršijo princip enakosti z dajanjem prednosti interesom svojega spola.
"Vrstisti" na podoben način dovoljujejo da interesi njihove vrste
poteptajo pomembnejše interese drugih vrst.
V vsakem primeru je vzorec enak.
Med pripadniki človeške družine prepoznavamo moralno obvezo do spoštovanja.
Vsak človek je nekdo in ne nekaj.
Moralno brezobzirno ravnanje se dogaja, kadar tisti, ki so na vrhu oblasti
ravnajo s šibkejšimi, kot z navadnimi predmeti.
Posiljevalec to počne svoji žrtvi.
Nadlegovalec otrok to stori zlorabljenemu otroku.
Gospodar sužnju.
V vseh takih in podobnih primerih ljudje, ki imajo moč,
izkoriščajo tiste ki je nimajo.
Ali potem mogoče drži, da imajo ljudje isti odnos do drugih živih bitij?
Nedvomno obstajajo razlike, saj ljudje in živali nismo enaki v vseh pogledih.
Toda vprašanje enakosti ima še en obraz.
Živali zagotovo nimajo istih želja kot mi ljudje, zagotovo ne razumejo vsega kar razumemo mi,
ampak oboji imamo nekaj enakih želja in razumemo nekaj istih stvari.
Potreba po hrani in pijači, zavetju in družbi, svobodi gibanja in izogibanje bolečini.
Te potrebe so skupne nečloveškim živalim in človeškim bitjem.
Kar se tiče razumevanja, prav tako kot ljudje, nečloveške živali razumejo svet v katerem se gibajo in živijo.
Drugače ne bi mogle preživeti.
Torej za vsemi razlikami tiči enakost.
Kot mi, te živali utelešajo skrivnost in čudež zavesti.
Kot mi, niso samo v svetu, ampak se ga zavedajo.
Kot mi, so psihološka središča življenja, ki je izključno njihovo.
Kar se tiče teh osnovnih pogledov, ljudje tako rečeno stojijo na vseh štirih,
s prašiči in kravami, kokošmi in purani.
Kako bi morali čutiti do njih in kako bi morali etično ravnati z njimi, sta vprašanji,
katerih odgovor se prične s prepoznavanjem naše psihološke sorodnosti z njimi.
Sledeči film nazorno prikazuje 5 načinov na katere živali služijo človeštvu.
Da ne bi pozabili...
(Jaz te bom nahranila in oblekla.)
Nobelov nagrajenec Isaac Bashevis Singer
je v svojem romanu "Enemies, A love story" napisal:
"Ne glede na to kako pogosto je Herman prisostvoval klanju živali in rib,
je vedno imel isto misel:
V svojem odnosu do bitij
so vsi ljudje nacisti.
Krut način, na katerega človek ravna z ostalimi vrstami, kot se mu zahoče,
ponazarja najbolj skrajne rasistične teorije
z načelom, da je moč pravica."
Tukaj je primerjava s holokavstom namerna in očitna...
Ena skupina živih bitij trpi pod jarmom druge.
Čeprav bodo nekateri ugovarjali, da se trpljenje živali
ne more niti primerjati s trpljenjem nekdanjih Judov ali sužnjev,
je dejstvo, da je ta primerjava ustrezna.
In za ujetnike in žrtve tega množičnega poboja,
holokavst še zdaleč ni končan.
V svoji knjigi "The Outermost House" je Henry Beston napisal:
"Potrebujemo drugačno in razumnejšo
ter morda bolj mistično predstavo o živalih.
Odmaknjena od splošne narave, živeč z zapletenimi izumi,
človek in civilizacija opazujeta bitja skozi steklo svojega znanja
in vidita njihovo obliko pod povečavo
ter celo sliko popačeno.
Obnašamo se pokroviteljsko zaradi njihove nepopolnosti
ter žalostne usode zaradi katere so prevzeli obliko, ki je mnogo nižja od naše,
tu pa se motimo in to globoko.
Kajti živali ne bi smel presojati človek.
V svetu, starejšem in popolnejšem od našega,
se gibljejo dovršene in popolne.
Obdarjene s podaljški čutov, katere smo mi izgubili, ali pa jih nikoli nismo imeli.
Živijo z glasovi, ki jih mi ne bomo nikoli slišali.
Niso bratje,
niso sužnji...
So drugi narodi.
Ujete so z nami v mreži življenja in časa,
sojetnice sijaja in lepote zemlje."
Prvi del: "Ljubljenčki"
Za večino nas se odnos z živalmi prične z lastništvom kake domače živali.
Torej... Od kje pridejo naši ljubljenčki?
Eden od načinov, na katerega živali služijo človeku, je seveda kot družabniki.
(Rejci)
Za te "ljubljenčke" se začne pri rejcu.
Četudi vsi rejci niso profesionalci,
pravzaprav je pri tem poklicu lahko vsakdo in kdorkoli rejec.
(Trgovine z malimi živalmi in tovarne psičkov)
Kar se tiče trgovin z malimi živalmi,
večino živali dobijo iz tovarn psičkov,
čeprav tega morda niti ne vedo.
Tovarne psičkov so nizkoproračunski posli,
kjer gojijo pse za prodajo trgovinam z živalmi in drugim kupcem.
Te dejavnosti se pogosto dogajajo kar na dvoriščih,
kjer psi živijo v umazanih in prenaseljenih pogojih,
brez kakršnekoli veterinarske oskrbe ali socializacije.
Ko psi iz tovarn psičkov odrastejo, se pogosto pokažejo fiziološke in psihološke težave.
(Brezdomci)
Brezdomce, kadar imajo srečo, poberejo in odvedejo v zavetišča,
kjer lahko samo upajo, da bodo dobili nov dom.
Približno 25 milijonov živali ostane brez doma vsako leto
in med temi brezdomci je do 27% čistokrvnih psov.
Od teh 25 milijonov brezdomnih živali,
jih povprečno 9 milijonov pomre na ulici zaradi: bolezni,
lakote,
izpostavljenosti elementom,
poškodb,
ali drugih nevarnosti, ki jih prinaša življenje na ulici.
Mnogo ostalih živi na ulici, nekatere od njih so verjetno zavrgli skrbniki.
Preostalih 16 milijonov umre v zavetiščih, ki nimajo prostora zanje
in so zato prisiljeni, da jih usmrtijo.
Povrhu vsega, je na žalost skoraj 50% živali,
ki končajo v zavetiščih, tistih, ki jih pripeljejo lastniki sami.
Mnogo ljudi trdi, da ne obiskujejo zavetišč, ker je to za njih preveč moreče...
ampak razlog, da so živali natrpane na tako ogabnih krajih kot je ta je to,
da ljudje nočejo sterilizirati in kastrirati svojih ljubljenčkov.
Veliko lastnikov živali, predvsem moški iz nekega razloga,
čuti, da če steriliziraš ali kastriraš žival, s tem lastnik izgubi svojo "moškost".
Ali pa morda hočejo samo, da bi nekega dne njihovi otroci izkusili "čudež življenja".
V vsakem primeru... taki lastniki namerno sodelujejo pri evtanaziji več kot 60.000 živali dnevno.
Evtanazija, splošno definirana kot neboleč uboj iz usmiljenja,
je pri psih ponavadi izvedena z injekcijskim vbrizgom v nogo
in včasih pri mačkah v trebuh.
To je za živali hiter, neboleč in zdaleč najbolj human postopek,
ampak ne tudi najbolj poceni.
Zaradi porasta evtanazije v zavetiščih
in stalnega povečevanja povpraševanja po strupih kot je euthosal,
so nekatera zavetišča z nizkimi proračuni prisiljena v uporabo plinskih celic.
(Plinske celice)
Živali strpajo v plinske celice zelo na tesno
in lahko traja vse do 20 minut preden umrejo.
Ta smrt je zdaleč manj usmiljena,
bolj travmatična in boleča,
ampak postopek je cenejši.
Mogoče bi si morali zastaviti nekaj težkih vprašanj o živalih,
ki jih imamo za družabnike, kot npr.:
Ali lahko obdržimo živali kot družabnike
in še vedno poskrbimo za njihove potrebe?
Ali je to da jih imamo za družabnike v njihovem najboljšem interesu...
ali pa jih izkoriščamo?
Odgovor na ti vprašanji morda leži v obnašanju človeških skrbnikov
in njihovi sposobnosti, da bi priskrbeli ustrezna okolja za živali, ki jih imajo za družabnike.
Večina človeških bitij je "vrstistov".
(Strup cianid)
Ta film prikazuje, da povprečni ljudje,
ne le peščica posebej krutih ali brezsrčnih ljudi,
ampak ogromna večina ljudi, aktivno in s privoljenjem sodeluje
in dovoli, da njihovi davki plačujejo za postopke in običaje,
ki zahtevajo žrtvovanje najbolj pomembnih interesov članov drugih vrst,
z namenom, da bi povzdignili najbolj trivialne interese naše lastne vrste.
("Preveč potepuhov", Turčija)
Up za živali jutrišnjega dne je,
da se bodo znašle v svetu človeške kulture,
ki se bo naučila čutiti onstran sebe.
Moramo se naučiti vživeti v čustva drugega.
Moramo se naučiti videti v oči živali
in čutiti, da ima njihovo življenje vrednost, ker so žive.
Drugi del: Hrana
Kar se dogaja v klavnicah je variacija na temo
izkoriščanja šibkejšega s strani močnejšega.
Več kot 10.000 krat na minuto,
V presežku šestih milijard na leto,
samo v ZDA...
življenje dobesedno črpajo iz tako imenovanih "klavnih živali".
Ljudje, ki imajo premoč,
odločajo kdaj bodo te živali umrle,
kje bodo umrle
in kako bodo umrle.
Interesi teh živali ne igrajo prav nobene vloge pri določanju njihove usode.
Ubiti žival je že samo po sebi neprijetno dejanje.
Rečeno je bilo, da če bi morali sami ubjati naše meso,
bi bili vsi vegetarijanci.
Zagotovo zelo malo ljudi kdaj obišče klavnico
in prizori iz klavnic niso preveč priljubljeni na televziji.
Ljudje mogoče upajo, da meso ki ga kupijo,
prihaja od živali, ki je umrla neboleče smrti.
Ampak nočejo zares vedeti.
Kljub temu, tisti, ki kupujejo meso, zahtevajo da živali pobijejo
in ne zaslužijo, da se jih ščiti od tega ali kateregakoli drugega gledišča produkcije mesa, ki ga kupujejo.
Od kje torej prihaja naša hrana?
Za tiste od nas, ki jemo meso,
je proces, ki ga te živali prestajajo sledeč...
(Žigosanje)
Za govedino, vse živali ožigosajo,
v tem primeru na lice.
(Odstranjevanje rogov)
Odstranjevanje rogov ponavadi sledi,
nikoli z uporabo anestetika,
ampak raje z velikimi kleščami.
(Transport)
Pri transportu, živali stlačijo na tovornjake tako na tesno,
da so praktično ena na drugi.
Vročina, zelo nizke temperature, utrujenost, travme in zdravstveni pogoji,
pobijejo nekaj teh živali že na poti v klavnico.
(Molža)
Krave za molžo so po cele dneve privezane v svojih boksih
in se ne morejo gibati.
Da bi povečali njihovo pridelavo mleka, uporabljajo tudi pesticide in antibiotike.
Sčasoma se krave molznice, kot tale, zgrudijo zaradi izčrpanosti.
Navadno krave živijo vse tja do 20 let.
Ampak krave za molžo ponavadi umrejo v štirih,
in ko se to zgodi, njihovo meso porabijo restavracije s hitro hrano.
(Meso)
V tej klavnici, živali, ki so jih prej ožigosali in jim odstranili rogove, privedejo v boks.
(Penetrirni klini)
Pištola za omamljanje, ki je bila zasnovana za onesveščanje živali brez povzročanja bolečine,
izstreli jeklen klin, ki ga požene stisnjen zrak ali slep naboj,
naravnost v možgane živali.
(Puščanje krvi)
Čeprav se uporabljajo različne metode klanja,
v tej klavnici v Massachusetsu, govedo dvignejo,
potem pa mu ali ji prerežejo vrat.
Poleg mesa bodo uporabili tudi njihovo kri.
Čeprav je žival prejela penetrirni klin v glavo, ki naj bi jo onesvestil,
je, kot lahko vidite, še vedno pri zavesti.
To ni redek primer.
Včasih so žive celo potem, ko jim puščajo kri
in so že na poti po tekočem traku, da jih razkosajo.
(Boksi za omamljanje)
(Kosher klanje)
To je največja "glatt kosher" klavnica v ZDA.
"Glatt", judovska beseda za elegantno,
pomeni najvišji standard čistoče.
In pravila za kosher klanje zahtevajo minimalno trpljenje.
Uporaba električnih palic na imobiliziranih živalih je kršitev.
(Sekhita - obreden zakol)
Obračanje prestrašenih živali za klavčevo prikladnost je tudi kršitev.
Proces obračanja povzroči, da govedo po vrezu aspirira ali vdihuje kri.
To, da iztrgajo sapnik in požiralnik iz njihovega vratu,
je še ena groba kršitev,
ker se "kosher" živali ne bi smeli dotikati,
dokler se krvavitev ne ustavi.
In s tem, ko mečejo trpeče in umirajoče živali skozi kovinske lijake,
na s krvjo prepojena tla,
medtem, ko jim sapnik in požiralnik gledata ven...
ni to "sveto" opravilo ne čisto ne usmiljeno.
Vezanje in dviganje z verigami je spet še ena kršitev
in ne usreza niti "kosher" načinu ravnanja z živalmi.
Če bi to bilo "kosher",
potem smrt ne bi bila ne hitra in ne usmiljena.
(Teletina)
Teličke,
ki jih vzamejo materam 2 dni po kotitvi, privežejo za vrat
in jim omejijo gibanje, da se mišice ne bi razvijale.
Hranijo jih s tekočo hrano s pomanjkanjem železa
in jim odrekajo steljo, vodo in svetlobo.
Po štirih mesecih tega bednega obstoja jih zakoljejo.
(Prašiči)
Svinje na industrijskih farmah so naprave za razmnoževanje,
ki so neprestano breje,
s pomočjo umetnega osemenjevanja.
Vsaka velika industrijska farma "proizvede", kot se radi izrazijo,
med 50.000 in 600.000 prašičev na leto.
(Pogoji na farmah)
(Kletke za breje svinje)
(Tvorbe in ognojki)
(Kanibalizem)
(Gnojnične jame)
(Rezanje repov)
Rezanje repov je postopek, ki izhaja
iz pomanjkanja prostora in stresnih življenskih pogojev
in naj bi prašičem preprečil, da drug drugemu odgriznejo repe.
To naredijo brez anestetika.
(Striženje ušes)
Striženje ušes je podoben postopek,
ki ga tudi opravijo brez anestetika.
(Ščipanje zob)
Prav tako ščipanje zob.
(Kastracija)
Kastracijo tudi izvedejo brez blažilcev bolečin ali anestetikov
in to naj bi proizvedlo malo bolj mastno vrsto mesa.
(Električne palice)
Električne palice se uporabljajo iz očitnih razlogov...
za obvladovanje.
(Usmrtitev z elektriko)
Usmrtitev z elektriko je še ena metoda za ubijanje, kot vidimo tukaj.
(Rezanje vratov)
Rezanje vratov pa je še zmeraj najcenejši način, kako ubiti žival.
(Parjenje in odstranjevanje ščetin)
Po vbodu z nožem prašiče vklenejo,
obesijo na progo, kjer krvavijo
in jih potopijo v rezervoarje z vrelo vodo, da bi jim odstranili ščetine.
Mnogi se še borijo, ko jih potopijo
v rezervoarje z vrelo vodo,
kjer se utopijo.
(Perutnina)
Kar se tiče perutnine...
Američani zaužijejo v enem dnevu toliko perutnine,
kot so jo leta 1930 v celem letu.
Največje perutninske farme na svetu
zdaj pokoljejo čez 8.5 milijona ptic v enem samem tednu.
(Krajšanje kljunov)
Krajšanje kljunov preprečuje kljuvanje perja in kanibalizem pri zafrustriranih piščancih,
ki ga povzroča prenatrpanost v posameznih območjih,
kjer ne morejo vzpostaviti družbenega reda.
Danes, z majhnimi piščančki,
ta postopek poteka zelo hitro,
približno 15 ptic na minuto.
Taka naglica pomeni,
da se temperatura in ostrina rezila spreminjata,
kar povzroča površno rezanje in resne poškodbe pticam.
(Življenski pogoji)
Kar se tiče njihovih življenskih pogojev,
je lahko od 60.000 do 90.000 ptic
natrpanih v eni sami stavbi.
Trpljenje za te živali je nepopustljivo,
je način življenja.
Čeprav imajo kljune odrezane,
se poskušajo kljuvati.
Kokoši nesnice živijo v tovarnah jajc,
kjer so stlačene v tako imenovanih baterijskih kletkah.
(Baterijske kletke)
Mnoge izgubijo perje in dobijo vnetja
zaradi drgnenja ob žičnate kletke.
Natrpanost jim preprečuje, da bi razprle krila
in kokoši ne morejo izvrševatii niti minimalnih naravnih nagonov.
(Transport)
Med prevozom vse živali trpijo in mnoge umrejo
in se zadušijo, ko se druge živali nakopičijo na njih,
v prenatrpanih, slabo naloženih kletkah.
(Zakol)
("The hang pen" Moorefield, West Virginia)
Kokoši in purane pobijajo na številne načine.
Nekatere pobijejo s kijem ali pa jim odrežejo glave,
vendar večino pripeljejo na tekoče trakove industrijskih farm.
Za noge jih obesijo na tekoči trak,
jim prerežejo vratove in počakajo da izkrvavijo.
Druge z glavo naprej dajo v cevi,
da jim omejijo gibanje,
medtem ko počasi krvavijo do smrti.
Gotovo,
če bi klavnice imele steklene zidove,
ali ne bi bili vsi vegetarijanci?
Toda klavnice nimajo steklenih zidov.
Zgradba klavnic je neprozorna,
zasnovana v interesu zanikanja,
da je zagotovljeno, da ne bomo videli tudi, če bi hoteli videti.
In kdo bi sploh hotel videti?
Emerson je pred več kot sto leti dejal:
"Ravnokar ste obedovali
in čeprav je klavnica skrita v taktni oddaljenosti nekaj kilometrov...
vseeno ste sokrivi."
(Morska hrana)
In za tiste, ki mislite,
da je uživanje morske hrane bolj zdravo kot uživanje kopenskih živali...
samo spomnite se koliko odpadkov in radioaktivnih usedlin
je odvrženih v naše oceane.
V preteklosti je naftna, jedrska in kemična industrija
storila zelo malo za zaščito morij.
In odlaganje na ali pa pod morsko dno,
se je vedno izkazalo kot prikladno mesto,
kako se znebiti neprikladnih odpadkov.
(Komercialni ribolov)
Današnji komercialni ribiči še stopnjujejo to situacijo v ogromnem obsegu.
Uporabljajo ogromne mreže, velike kot nogometno igrišče
in napredno elektronsko opremo za sledenje in lov rib.
Ogromne mreže se raztezajo čez ocean
in goltajo vse kar jim pride na pot.
Te ogromne mreže, skupaj z našim povečanim apetitom po morski hrani,
praznijo morja morskega življenja z alarmantnim tempom.
Že 13 od 17 največjih svetovnih ribolovnih območij
je izčrpanih ali pa v resnem propadu.
Ostala 4 območja so preveč ali pa čisto izkoriščena.
(Bolezen)
Nedaven izbruh pfiesterie, mikroorganizma,
ki je tisoč krat močnejši od cianida,
spočet iz milijonov litrov prašičjih iztrebkov in urina,
ki se izliva v reke, jezera in oceane
in spreminja njihove ekosisteme v nesplaknjena stranišča,
se kaže kot zelo alarmanten.
Grozi tako morskemu življenju, kot ljudem
in pfiesteria je pobila že preko ene milijarde rib.
Največji zabeležen pomor rib na jugovzhodu.
In še se širi.
Sledove pfiesterie so našli že
od Long Islanda do Floridskega preliva,
v razdaljah do 1000 milj.
Pravzaprav je ta invazija vodne pfiesterie
eden največjih izbruhov kužnega mikroorganizma v zgodovini ZDA.
Je biološka nevarnost tretje stopnje.
Ebola je četrte, AIDS je druge.
In ta bakterija je mutirala kot neposredna posledica
naše množične reje živali, predvsem svinjine.
Zaradi prašičjih farm, ki redijo milijone prašičev za zakol,
noter gre žito in ven gredo odplake.
(Hurikan Floyd, Severna karolina, 1999)
Te odplake se znajdejo v naših oceanih
in sistemih za oskrbo s pitno vodo,
okužijo živali, ki živijo v njih,
kot tudi tiste ki jedo iz njih.
(Kitolov)
Končno... kitolov.
Čeprav je Mednarodna komisija za kitolov
prepovedala komercialen kitolov leta 1985,
mnoge države nadaljujejo s pobijanjem kitov,
zaradi njihovega tako imenovanega "eksotičnega mesa".
Uporabljajo harpune,
strelno orožje,
kavlje
in celo eksploziv.
Ali pa jih priženejo v zalive, kjer je dovoljen kitolov,
tam pa jih prisilijo da nasedejo, da jih lahko v plitvinah pobijejo z noži.
(Delfini)
Vsako leto od oktobra do marca
tisoče delfinov ujamejo in brutalno pobijejo
(Futo, Japonska) v majhnih mestih po vsej Japonski.
Palice, s katerimi zganjajo hrup pod vodno površino,
motijo sonarje delfinov.
Ko se ne morejo orientirati in so zaprti v mrežah,
se delfinov poloti panika.
Ribiči pogosto ranijo nekaj ujetih delfinov,
s sulicami ali vbodi z nožem,
saj delfini nikoli ne zapustijo ranjenih družinskih članov.
Matere in mladiči kličejo v stiski,
ko jih ločijo, dvignejo in odvlečejo,
da jih bodo kmalu brez milosti razsekali do smrti.
To so prijazna in nedolžna bitja
in zaslužijo si bolje.
Ampak tukaj, ko ležijo ranjeni in potrebni pomoči
in se nemočno tresejo na betonskih tleh,
jih razparajo z mačetami
in pustijo da se počasi zadušijo.
Krčijo, trepetajo in se zvijajo v hudih mukah,
medtem ko šolski otroci hodijo mimo.
Taki prizori klanja in krvavo rdeče vode nazorno prikazujejo,
da ima japonska vlada malo spoštovanja do stanja svetovnih oceanov,
z njihovimi nehumanimi načini ribolova,
ki pogosto kršijo mednarodne pogodbe, zakone in dogovore,
katerih namen je zaščita oceanov pred pretiranim izkoriščanjem
in zaščita živali, ki živijo v njih.
Delfinje meso pozneje prodajajo v trgovinah in restavracijah,
čeprav je mnogokrat napačno označeno kot kitovo meso.
Ampak, kot da krutost do živali gojenih za hrano ne bi bila dovolj...
našli smo tudi načine, da jih porabimo za vsa naša oblačila.
Jopiče, čevlje, pasove, rokavice, hlače, denarnice, torbice itd.
Naslednje vprašanje je očitno...
od kje prihajajo naša oblačila?
Tretji del: Oblačila
(Usnje)
Povpraševanje po usnju prihaja predvsem iz ZDA, Nemčije in Velike Britanije.
Skoraj vsakdo ga nosi,
brez ali skoraj brez pomisleka od kje prihaja.
(Indijske krave)
Tisoče indijskih krav tedensko zakoljejo zaradi njihovih kož.
Kupijo jih v podeželskih predelih Indije od revnih družin,
ki jih prodajo samo po zagotovilu,
da bodo živali preživele ostanek življenja na farmah.
(Podkovanje in vezanje)
Da bi premestili živali v državo, kjer jih lahko legalno ubijejo,
ubijanje krav je namreč prepovedano v večini Indije,
morajo živali podkovati in zvezati, v pripravi na strašen pohod smrti,
ki lahko traja tudi več dni.
(Transport in utrujenost) Prisila, da hodijo v vročini in prahu brez hrane in vode,
in velik napor te za njih strašne izkušnje,
povzročita, da se mnogo živali zgrudi in ne more nadaljevati.
Upoštevajte, da večino govedi prvič v življenju dajo na tovornjak
in da jih je verjetno strah,
še posebej, če možje, ki nalagajo tovornjake,
z njimi ravnajo nestrpno in grobo.
Hrup in premikanje tovornjaka je tudi nova izkušnja
in zaradi nje jim postane slabo.
Po enem ali dveh dneh v tovornjaku brez hrane in vode,
so obupno žejne in lačne,
še posebej, ker so te krave navajene,
da jedo pogosto in čez cel dan.
(Lomljenje repov)
Toda, ko živina postane izčrpana in oslabi,
jim zlomijo kosti v repu, da bi jih spravili nazaj na noge.
To dosežejo tako, da znova in znova ščipajo rep na večih mestih.
(Vodiči)
Vodiči morajo skrbeti, da se živina ves čas premika,
vlečejo jih za nosne vrvi in jim zvijajo vratove, roge ali repe.
Vodijo, ali bolje rečeno prisilijo, živino na bankine
in gor in dol iz tovornjakov brez ***čin.
To povzroči poškodbe kot so zlomljene medenice, noge, rebra in rogovi.
(Feferoni)
Feferone in tobak tudi uporabljajo, da živali prisilijo v hojo.
Ta postopek opravijo tako, da živalim natrejo feferone naravnost v oči,
da bi jih spodbudili nazaj na noge.
(Klanje)
In vse to pred zakolom.
Do polovica živali pogine že na poti v klavnico.
Ampak, da bi bila izkušnja še bolj travmatična in zastrašujoča,
jih pogosto ubijejo tako, da lahko vidijo ena drugo.
In namesto potrebnega hitrega vreza preko grla z ostrim nožem,
jih ponavadi ubijejo s sekanjem in žaganjem s topim rezilom.
(Strojenje)
Nato kože teh živali pošljejo v strojarne,
ki uporabljajo smrtonosne snovi, kot so krom in ostali strupi,
da bi preprečili razkrajanje.
Ne pozabite, da je usnje mrtvo meso, je mrtva koža
in zato je naravno zanj da se razkroji in zgnije,
razen če ga ne obdelajo s tako močnimi snovmi, kot so tele.
In za ljudi, so posledice takih kemikalij na zdravju
in stalno povpraševanje po usnjenih izdelkih, spet novo poglavje.
(Trgovina)
Na koncu, usnje indijskih krav prispe
v trgovine z oblačili po vsem svetu.
Večina največjih trgovskih verig prodaja indijsko usnje,
usnje, ki prihaja od popolnoma drugih krav kot tistih, ki jih jemo.
(Krzno)
In kako je s krznom?
Čez 100 milijonov divjih živali na leto pomorijo zaradi njihovih kožuhov.
25 milijonov samo v ZDA.
Te živali, ki jih dobijo z lovom in pastmi,
imajo na krznarskih farmah v pogojih kot so tile.
(Norost zaradi zaprtosti v kletkah)
Seveda te neudomačene, divje živali,
niso navajene biti zaprte v kletkah.
In norost se razvije, ko se prestrašenim in zafrustriranim živalim zmeša,
zaradi stresa, ki ga povzroča ujetost.
Te divje, prosto gibajoče se živali in njihov naraščaj,
se znajdejo v položaju, ko ne morejo živeti naravnega življenja.
Nikoli ne morejo narediti niti par korakov ali čutiti zemlje pod stopali.
Namesto tega lahko samo praskajo, krožijo in se brez prestanka prestopajo.
(Poškodbe in počasna smrt)
Stvari in fizične poškodbe, ki jih te živali utrpijo na krznarskih farmah,
vključujejo zlomljene in odkrite kosti,
slepoto,
vnetja ušes,
dehidracijo in podhranjenost,
izpostavljenost ledeno hladnim temperaturam,
pomanjkanje veterinarske oskrbe
in počasno smrt.
(Ubijanje)
Ni zakonov, ki bi regulirali ubijanje živali na krznarskih farmah.
Zato so najcenejše metode najbolj privlačne.
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom,
strihnin,
zadušitev,
lomljenje vratu,
in analna usmrtitev z elektriko, so najbolj pogoste metode v uporabi.
Žival za vrat potegnejo iz kletke s težko palico,
potem pa gre mimo vrste trupel
poklanih lisic, srnjadi, rakunov, volkov in drugih.
Analna usmrtitev z elektriko je surov postopek,
pri katerem v rektum vstavijo sondo,
medtem, ko žival ugrizne v kovinski prevodnik.
Pogosto je treba ta nesmiseln postopek ponoviti,
da dejansko ubije žival.
In odrta trupla, ki jih vidimo tukaj,
bodo kasneje zmleli in z njimi hranili živali, ki so še v kletkah.
(Kitajska krznarska farma)
(Kanadski lov na tjulnje)
Četrti del: Zabava
In potem pridemo do zabave...
(Festival bikov, Španija)
Mark Twain je nekoč rekel:
"Od vseh bitij, ki so bila kdaj ustvarjena,
je človek najbolj prezira vreden.
Je edino bitje, ki zadaja bolečino za zabavo,
zavedajoč se da povzroča bolečino."
(Rodei)
Na rodeih biki in konji ne skačejo, ker so divji,
ampak zato, ker jih boli.
Pas ki se imenuje "flenge trap" ali "button strap"
pritrdijo okrog genitalnega predela živali.
Ko žival zapusti boks je močan poteg za pas dovolj,
da žival začne poskakovati od bolečine.
Poleg poškodb, ki jih živali utrpijo na rodeih,
kot npr. zlomljene noge,
jih tudi dražijo, tako da jih tepejo,
nadlegujejo,
tresejo z električnimi palicami
in mučijo še na druge načine,
da bi besno planili iz boksa.
(Lovljenje z lasom)
Lovljenje z lasom, kot vidimo tukaj,
poteka tako, da vržejo vrv okoli vratu prestrašene živali,
ki teče s polno hitrostjo, jo s potegom sunkovito zaustavijo,
potem pa jo ali ga treščijo ob tla.
(Hazardiranje)
Kot vsaka druga industrija, sta pasje dirke in konjske dirke industriji,
ki ju motivira skupni imenovalec...
dobiček.
(Sejmi)
Na sejmih po vsej državi(ZDA) živali izkoriščajo za dirke,
stave
in za ekshibicije.
Urjenje za te dogodke poteka tako,
da jim odrekajo hrano in včasih vodo.
Te živali, ki se znajdejo v nepoznanem okolju,
hrupu, obkrožene z množico...
in niti ne vedo, kaj bi morale početi,
se vse preveč pogosto poškodujejo in jih zavržejo,
v nesmiselnih, trivialnih, barbarskih tekmovanjih, (Kegljanje z golobi)
katerih cilj je dobiček in zabava.
(Lov)
Poleg izgube naravnega okolja,
je lov danes poglavitna grožnja divjim živalim.
Lovci pobijejo preko 200 milijonov živali vsako leto.
Jelenjad, zajci in veverice so na vrhu seznama priljubljenih tarč.
Ne da se zanikati...
če je lov šport, potem je krvav šport.
Tarče so žive in prestajajo nasilno smrt.
(Ribolov)
Ribolov je tudi krvav šport,
pri katerem nečloveška žival trpi.
Raziskovalci so prišli do spoznanja,
da se ribe odzivajo na bolečino prav tako kot sesalci.
Anatomsko, fiziološko in biološko
je sistem za občutenje bolečin
dejansko enak kot pri pticah in sesalcih.
Z drugimi besedami, ribe so čuteča bitja
in normalno da občutijo bolečino.
Tisti, ki mislite da ribe umrejo bolj nežne smrti,
upoštevajte, da so njihovi čutilni organi zelo razviti,
njihovi živčni sistemi zapleteni,
njihove živčne celice zelo podobne našim
in da so njihovi odzivi na določene dražljaje takojšnji in močni.
(Cirkusi)
Ko obiščemo cirkus, se redko za trenutek ustavimo, da bi se vprašali,
kaj žival spodbudi, da naredi nekaj nenaravnega,
celo nevarnega, kot npr. skakanje skozi ogenj,
skakanje po eni nogi,
ali pa skakanje v vodo z majavih platform visoko v zraku.
Dreserji živali bi radi videli, da bi publika verjela,
da živali premamijo v tako vedenje z obljubo nagrad.
Toda v resnici, te živali nastopajo,
zato ker se bojijo kazni.
U bistvu, cirkusi obsodijo živali,
ki so divje po naravi,
da preživijo življenje v majhnih pustih kletkah,
brez normalnega gibanja in socializacije.
Prekladajo jih s kraja na kraj
(Zimska bivališča)
in do 95% življenja so privezane z verigami.
(Dresiranje)
Nadvlada, podložnost in bolečina so bistven del procesa dresure.
(Rani ga. Ne dotikaj se ga!)
(Pripravi ga da bo kričal.)
(Če se ga bojiš raniti...)
(...ne prihajaj v ta prostor.)
(Ko jaz rečem raztrgaj mu kurčev...)
(veš kakšen sem glede tega da se ga dotika... kajne?)
(Torej, če jaz rečem odtrgaj mu glavo,)
(odtrgaj mu kurčevo nogo, kaj to pomeni?)
(Ker je zelo pomembno, da se to stori, kajne?)
(Ko se začne preveč jebeno zvijati...)
(Obe pofukani roki... BOOM! Naravnost pod tisto brado!)
(Sedi... in bolje da se opogumi.)
(In kadar se preveč zajebava, pusti tisto nogo...)
(...jebeno zasadi tisto kljuko in to kolikor moreš...)
(...in ko je notri naredi ee-ee-ee-ee!!!)
(In začel bo kričati.)
(Ko slišiš tisto kričanje...)
(potem veš, da si pridobil malo njhove jebene pozornosti!)
(Točno tukaj v skednju.)
(Tega ne moreš delati na cesti.)
(Jebeno naredila bo kar jaz hočem. In tako pač jebeno je.)
(V redu, pojdimo.)
(Becky!)
(Becky!!!)
(Prasica pofukana!)
(Spravi svojo pofukano...)
(Spravi se gor...)
(Prasica pofukana!)
(Pridi sem, Becky!)
(Pomakni se gor Becky.)
(Pomakni se gor Becky.)
(V redu Tubs.)
(Tubs!)
(Hej, dajmo norca.)
(Hey Becky. Nadaljuj, pomakni se gor.)
(Hej, živ sem.)
(Nisem mrtvec.)
(Pomakni se!)
(Pridi v vrsto.)
(Pridi v vrsto Becky!)
(Prasica pofukana!)
(Premakni se prasica pofukana!)
(Ja, pridi v vrsto.)
(Pridi sem Tommy.)
(Zakaj morajo iti skozi to,
ker vi kurbeži nočete poslušati?)
(Umakni se.)
(Če se obnašaš kot pička)
(...to je samo način da umrejo.)
Vemo da živali čutijo.
Občutijo strah, osamljenost in bolečino prav tako kot ljudje.
Katera žival bi izbrala, da bo preživela celo življenje v ujetništvu, če bi imela izbiro?
(Povračilo)
Ko preštejem do tri!
Ena.
Dva.
Tri. Dajte ga.
Morate streljati.
Prekleta žival!
(Živalski vrtovi)
So živalski vrtovi dragocene, poučne in varovalne ustanove?
Seveda so živalski vrtovi zanimivi,
toda poučni so samo v smislu,
da nas učijo neupoštevati naravo drugih živih bitij.
Poleg tega, kaj se lahko naučimo o divjih živalih,
tako, da jih gledamo v ujetništvu?
Živalski vrtovi obstajajo, ker se zanimamo za eksotične stvari.
In za obiskovalce živalskih vrtov so živali prav to...
stvari.
V obeh primerih, cirkusih in živalskih vrtovih,
so divje živali ujete, zaprte v kletke, transportirane
in naučene da delajo kar človek hoče od njih.
(Bikoborbe)
V najboljšem primeru je izraz "bikoborba" absurden,
saj ni veliko tekmovanja med mečem spretnega matadorja,
kar v španščini pomeni ubijalec
in med zmedenim, pohabljenim, psihološko maltretiranim in fizično oslabljenim bikom.
Mnogo uglednih nekdanjih bikoborcev poroča,
da bike namenoma oslablijo s pomirjevali in odvajali
in tako da jih tepejo po ledvicah
ter jim okoli vratu privežejo težke uteži več tednov pred borbo.
Nekatere živali dajo v temo 48 ur pred "spopadom",
potem pa jih slepe spustijo v svetlo areno.
Na tipični prireditvi bik vstopi v areno
in približajo se mu moški, ki ga izčrpajo in frustrirajo,
tako da teče v krogih in se zaletava.
Ko je bik utrujen in brez sape,
se mu približajo pikadorji,
ki mu zabadajo sulice v hrbet in vratne mišice,
jih zvijajo in obračajo, da bi bik zgubil čimveč krvi
in da ne more dvigniti glave.
Potem pridejo banderileroti, ki bika zamotijo
in švigajo okrog njega ter vanj zabadajo še več sulic.
Ko je bik izčrpan od izgube krvi, ga vodijo v še več krogih,
dokler ne postane omotičen in se preneha zaganjati.
Končno se pojavi matador, ta ubijalec
in ko izzove še zadnjih nekaj izčrpanih napadov od umirajoče živali,
poskuša bika ubiti z mečem.
In ta krvava oblika zabave je bikoborba.
Užitek, ki izhaja iz takih aktivnosti in "športov",
nekateri bi rekli stik z naravo,
se lahko doseže brez poškodb in pobijanja živali.
Komercialno izkoriščanje divjih živali ironično domneva,
da lahko vrednost divjih živali zreduciramo na njihovo koristnost,
ki se nanaša na človeške interese.
Še posebej ekonomske interese.
Toda divje živali niso obnovljiv vir,
ki bi imel vrednost samo kar se tiče človeških interesov.
Tako dojemanje ima lahko samo "vrstist".
("Žetev" tjulnjev, St. Paul Island) Vendar ti običaji obstajajo samo zato,
ker ne jemljemo resno interesov drugih živali.
Če tako pogledamo,
ali niso ljudje najbolj neusmiljeni "vrstisti"?
Peti del: Znanost
(Vivisekcija)
Izraz vivisekcija se uporablja za vse vrste poizkusov na živih živalih
in to naj bi bila oblika medicinske znanosti.
Razlog za tako eksperimentiranje je baje
odkrivanje zdravil za človeške tegobe in bolezni.
Toda tisti, ki verjamejo,
da lahko najdejo zdravila za človeške bolezni,
tako, da zadajajo namerno trpljenje živalim,
lahko naredijo dve osnovni napaki v razumevanju.
Prva je domneva, da so rezultati,
ki so pridobljeni na živalih, uporabni za ljudi.
Druga zadeva neizogibno napačno prepričanje eksperimentalne znanosti,
v oziru na področje organskega življenja.
Ker se živali odzivajo drugače, kot ljudje,
je treba vsak nov izdelek ali metodo še enkrat preizkusiti na ljudeh,
s pomočjo temeljitih kliničnih testov,
preden ga lahko smatramo za varnega.
To pravilo ne pozna izjem.
Poizkusi na živalih niso nevarni samo zato,
ker vodijo do napačnih sklepov,
ampak poleg tega zakasnujejo klinične preiskave,
ki so edina veljavna metoda.
Samo spomnimo se dejstva,
da je vsaka namerno izzvana bolezen,
drugačna od bolezni, ki se pojavi spontano.
(Medicinski poizkusi)
Na žalost se take metode danes še zmeraj štejejo za znanost,
kar je žalitev tako za pravo znanost, kot za človeško inteligenco.
Vivisekcijo izvajajo pri medicinskih poizkusih in sicer:
z dajanjem škodljivih snovi,
električnimi in travmatskimi šoki,
operacijami brez anestetikov,
opeklinami,
dolgim odrekanjem hrane in vode,
fizičnim in psihološkim mučenjem, ki vodita v mentalno nestabilnost,
infekcijami itd.
(Univerza v Pennsylvaniji) Raziskava poškodb glave vključuje
delno ali popolnoma zavestne pavijane, ki jih zvežejo s trakovi
in jim glavo zacementirajo v kovinsko čelado,
ki jo sunejo pod kotom 60 stopinj, s silo do 1000 G.
Namen tega poizkusa je simulirati avtomobilske nesreče,
nogometne, boksarske in ostale poškodbe glave
in ta postopek pogosto ponavljajo znova in znova na istih živalih.
(Vojaške raziskave)
In končno vojaške raziskave.
Te govorijo same zase.
Od pošiljanja opic v vesolje
in testiranja jedrskih eksplozij na nemočnih psih
ter izpostavljanja primatov radioaktivnemu sevanju.
Pred dvajsetimi leti je bilo število živali,
ki so umirale zaradi mučenja pri postopku vivisekcije, astronomsko.
Svetovno predvidenih 400 tisoč na dan,
z letnim prirastkom 5%.
Danes je to število skoraj nedoumljivo,
90 tisoč na minuto, 10 milijard na leto.
Nekatere neizobražene osebe se pretvarjajo,
da vedo, da manj inteligentne živali
ne občutijo bolečine tako kot jo mi.
V resnici vemo zelo malo,
kako določene živali čutijo, razen tega,
da se morajo ravno tako pokoravati univerzalnemu zakonu,
ki narekuje, da vsak organizem, ki umira nenaravne smrti,
zelo trpi pred končnim olajšanjem.
Toda neumno je trditi, da živali ne trpijo,
ker imajo nižjo vrsto inteligence.
(Prisilno hranjenje gosi "foie gras")
Bolečina je bolečina.
Prenašajo jo živci možganom
in obstajajo še drugi živci, kot tisti od inteligence.
Živci, kot vid, vonj, dotik in sluh...
In pri nekaterih živalih so ti živci mnogo bolj razviti, kot pri človeku.
Vemo, da nikoli ni obstajala doba,
v kateri bi se lahko naučili kaj o fiziologiji človeka,
s pomočjo mučenja živali.
Naučimo se samo nekaj o živalih.
In če obstaja kaj, kar bi se lahko naučili od njih na psihološki ravni,
tega ne bomo dosegli s pomočjo jekla ali elektrike,
še manj pa s psihičnim mučenjem.
Sistematično mučenje čutečih bitij,
pod kakršnokoli pretvezo in v kakršnikoli obliki,
ne more doseči ničesar, kar še ne bi.
Da nam pokaže najnižjo obliko ponižanja, ki jo človek lahko doseže.
Če bi to radi vedeli...
("Dokler bodo klavnice,)
(...bodo bojišča.")
(Lev Tolstoj)
Nevednost je prva obrambna linija "vrstistov",
ki pa jo enostavno prebije vsak,
ki ima malo časa in odločnosti, da bo izvedel resnico.
Nevednost je prevladovala tako dolgo samo zato,
ker ljudje nočejo izvedeti resnice.
"Ne mi govoriti, pokvaril mi boš večerjo"
je običajen odgovor na vsak poizkus,
da bi nekomu povedal, kako je ta večerja nastala.
Celo ljudje, ki se zavedajo,
da so tradicionalne družinske kmetije prevzeli interesi velikih podjetij,
da njihova oblačila prihajajo od zaklanih krav,
da njihova zabava pomeni trpljenje in smrt milijonov živali
in da v laboratorijih potekajo nekateri dvomljivi poizkusi,
se še kar oklepajo nejasnega prepričanja,
da stvari ne morejo biti "preveč slabe",
(Urin brejih kobil oz.: Premarin") sicer bi vlada ali društva za zaščito živali
že kaj storila glede tega.
Toda ni nezmožnost spoznati kaj se dogaja,
toliko kot želja ne poznati dejstev,
ki bi nekomu močno ležala na vesti,
tista, ki je kriva za to pomanjkanje zavesti.
Navsezadnje žrtve česarkoli, kar se pač dogaja na teh groznih krajih,
niso člani nekogaršnje lastne skupine.
Vse se konča pri bolečini in trpljenju,
ne inteligenci,
ne moči,
ne družbenem stanu ali državljanskih pravicah.
Bolečina in trpljenje sta sama po sebi slaba
in bi ju morali preprečiti ali minimizirati,
ne glede na raso, spol ali vrsto bitja, ki trpi.
Vsi smo živali tega planeta.
Vsi smo bitja.
In nečloveške živali doživljajo občutke prav tako kot mi.
Tudi one so močne, inteligentne, podjetne, mobilne in evolucionarne.
Tudi one so sposobne za rast in prilagoditve.
Kot mi, so predvsem zemljani in kot mi se uspešno borijo za obstanek.
Kot mi, tudi one raje iščejo udobje, kot neudobje.
In kot mi izražajo stopnje čustev.
Zagotovo so žive, kot mi in večina jih je dejansko vretenčarjev...
prav tako kot mi.
Če se ozremo nazaj na to, kako pomembne so živali za preživetje človeka,
na našo popolno odvisnost od njih za:
družbo,
hrano,
oblačila,
šport in zabavo,
kot tudi medicinske in znanstvene raziskave...
ironično vidimo samo popolno nespoštovanje človeštva
za te nečloveške oskrbovalce.
Brez dvoma to mora biti kar je...
grizti roko, ki nas hrani.
U bistvu, smo jo mi dejansko potlačili in pljunili nanjo.
Zdaj se soočamo z neizogibnimi posledicami.
To je očitno iz zdravstvenih poročil zaradi naše pretirane "porabe" živali.
Rak,
srčna obolenja,
osteoporoza,
kapi,
ledvični kamni,
slabokrvnost,
sladkorna bolezen itd.
Celo naša hrana je zdaj prizadeta
in to pri samem viru.
Z antibiotiki, ki se uporabljajajo za povečanje teže pri živalih,
ki se ne morejo rediti v stresnih,
prenaseljenih življenskih pogojih na industrijskih farmah.
S prekomerno uporabo pesticidov in insekticidov,
ali umetnih hormonov, zasnovanih za povečano "produktivnost" mleka,
glede na količino in frekvenco.
Z umetnimi barvili, herbicidi, larvicidi, umetnimi gnojili,
pomirjevali, spodbujevalniki rasti in apetita...
ni nič čudnega, da so se bolezen norih krav, slinavka in parkljevka,
pfiesteria in kup ostalih živalskih bolezenskih sprememb,
pojavile med ljudmi.
(Onesnaženje)
Narava ni odgovorna za ta dejanja...
(Uničevanje gozdov) ...mi smo.
Spremembe so torej neizogibne.
Ali jih napravimo sami, ali pa nas bo narava sama prisilila, da jih naredimo.
Prišel je čas, da vsak od nas razmisli o svojih prehranjevalnih navadah,
naših običajih, naših stilih in modah in povrhu vsega...
o našem razmišljanju.
In če je vsaj malo resnice v starem reku
"vse se vrača, vse se plača",
kaj potem one dobijo nazaj?
Ali vsaj malo razmislimo o tem?
Če se vse vrača in vse plača, kaj potem one dobijo za svojo bolečino?
So zemljani in imajo čisto enako pravico da so tukaj, kot ljudje.
Morda odgovor najdemo v še enem starem reku,
reku ki prav tako drži: "žanjemo to kar sejemo". (žanjemo to kar sejemo)
Torej normalno, da živali čutijo in normalno da občutijo bolečino.
Konec koncev, ali je narava dala tem čudovitim živalim izvire čustev,
zato da naj ne bi čutile?
Ali pa imajo živali živce, da bi bile neobčutljive?
Razum zahteva boljši odgovor.
Toda ena stvar je nedvomno gotova...
živali porabljene za hrano,
uporabljene za oblačila,
uporabljene za zabavo in znanstvene poizkuse
in vse zatiranje, ki so ga bile deležne pod soncem...
vse so umrle od bolečine.
Prav čisto vsaka od njih.
Ali ni dovolj, da živali po vsem svetu živijo
v stalnem umiku pred človeškim "napredkom" in širjenjem?
In mnogo vrst se preprosto nima več kam umakniti.
Kot kaže je usoda mnogih živali,
da pri človeku niso zaželene,
ali pa jih ima "preveč rad".
Smo gospodarji zemlje, imamo nenavadne moči terorja in usmiljenja hkrati.
Toda človeška bitja bi morala ljubiti živali,
kot moder ljubi nedolžnega
in kot močan ljubi ranljivega.
Ko se zdrznemo ob trpljenju živali,
ta občutek dobro govori o nas, tudi če ga ignoriramo.
In tisti, ki odslovijo ljubezen do naših sotrpečih bitij,
kot golo sentimentalnost,
so spregledali dober in pomemben del naše človečnosti.
Toda človek nič ne izgubi, če je ljubezniv do živali.
In u bistvu nosimo v sebi to, da jim dovolimo srečno in dolgo življenje.
Na goljavi je kralj Lear vprašal Glouchesterja: "Kako vidiš svet?"
In Glouchester, ki je bil slep, mu je odgovoril: "Vidim ga čuteč."
"Vidim ga čuteč."
Na tem planetu obstajajo tri primarne življenske sile:
Narava,
živali
in človeški rod.
Mi smo zemljani.
Vzpostavite povezavo.
Prevod in podnapisi by Blaž Podobnik.