Tip:
Highlight text to annotate it
X
Evropski parlament,
Evropski svet s Svetom ministrov,
Evropska komisija.
Vse institucije morajo med seboj sodelovati.
Sem Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta.
Sem José Manuel Durão Barroso,
predsednik Evropske komisije.
Sem Eleni Mavrou. Predsedujem Svetu za pravosodje in notranje zadeve.
Predsedovala sem Svetu za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN).
Sem Herman Van Rompuy,
predsednik Evropskega sveta voditeljev držav ali vlad.
Evropski svet je institucija Evropske unije,
ki jo sestavljajo voditelji držav ali vlad 27 držav članic.
Teh članic bo kmalu 28.
Sestanemo se štirikrat letno,
v času krize celo šestkrat ali sedemkrat letno.
V EU moramo spet zagotoviti strukturno rast in nova delovna mesta.
Določamo splošne smernice
za ekonomsko in zunanjo politiko.
Smo temeljna politična institucija.
Evropska komisija zastopa splošne evropske interese.
To je naša vloga.
Smo edina tovrstna institucija in smo nadnacionalni.
Prihajamo iz vseh držav članic,
a ne zastopamo svojih vlad ali držav.
Skušamo razlagati,
zastopati splošne skupne evropske interese.
Evropska komisija ima pravico,
lahko rečem tudi dolžnost, da predlaga novo zakonodajo.
Zatem jo odobri Svet, v katerem sedijo predstavniki vlad,
in Parlament. To sta sozakonodajalca.
Pravica do pobude pa je v rokah Komisije.
Svet ministrov se sestaja v različnih zasedbah.
Svet je združba 27 držav članic.
Tukaj se srečujejo ministri vsake izmed držav.
Sodeluje po en minister, pristojen za določeni resor.
Ko se sklene kompromis,
na podlagi predloga Komisije,
se pogajamo z Evropskim parlamentom.
Parlament zastopa državljane in državljanke EU.
Tukaj mora stalno potekati dialog.
Smo edino zakonodajno telo na svetu,
ki sprejema zavezujoče zakonodajne akte za 27 držav.
Kdo je za?
Kdo je proti?
Kdo se vzdrži? Predlog je sprejet.
Naš parlament ima več kot 700 članov in 7 političnih skupin.
Te predstavljajo več kot 300 strank.
Zastopanje njihovih interesov je velik izziv,
obenem pa simbol samega čara Evrope –
različnosti, a kljub temu enotnosti.
Rekel bi, da je moja vloga biti predsednik,
pa tudi posrednik.
Nekdo, ki si mora prizadevati za dosego dogovora,
ki ga moramo doseči na vsakem zasedanju, doseči kompromis.
Dobro se je treba pripraviti,
da bi bilo vsako zasedanje Evropskega sveta produktivno.
Imamo politično voljo, da odpravimo tabuje in se končno dogovorimo.
Če se nekdo ne strinja, dogovora ni.
Na številnih sejah
moram najti čisto posebno rešitev le za eno državo.
Predsednik Evropskega parlamenta usklajuje naloge Parlamenta.
Ko predsedujem plenarnemu zasedanju,
ni lahko vsem gledati v oči.
Kolegi, prosim, prisluhnite.
V zvezi s to institucijo nam mora biti nekaj jasno:
smo demokratična institucija.
Priznati moram, da se je včasih težko zadržati.
Rad bi sodeloval v razpravah, ker sem politik,
vendar moram ostati nevtralen.
Naloga predsednika je, seveda,
splošno politično usmerjanje in prizadevanje za soglasje.
Moj delovni dan je videti tako,
da precej sodelujem z drugimi člani Komisije.
Poleg tega pa moram zastopati Evropsko unijo
na srečanjih na vrhu, skupaj s predsednikom Evropskega sveta,
z ZDA, Kitajsko, Rusijo, Indijo,
Japonsko in na drugih srečanjih.
To je strukturna rešitev krize,
od katere ne bomo imeli koristi.
Tako ne gre. Montesquieu se obrača v grobu!
Parlament mora odražati družbo, kakršna je,
in družba je tudi glasna. Ljudje so glasni.
Pojdite v gostilno
in poslušajte politične razprave.
Tudi tam kričijo in se prepirajo.
Evropski svet deluje za zaprtimi vrati. To je velika razlika,
saj lahko govorimo na štiri oči in odkrito.
Ko sem prvič sodeloval, kot belgijski ministrski predsednik,
sem bil presenečen, da smo se vsi tikali.
Reči sem moral: ti, Nicolas, ti, Angela. Meni pa so rekli: ti, Herman.
Čudna izkušnja.
A na dan pride moštveni duh.
Imaš oseben stik z vsakim članom Sveta.
Pomembno je, da poznaš ozadje stališč vsakega posameznika
Pomembno je, da slišiš mnenja drugih.
Da zares prisluhneš.
Ne samo, da jim daš besedo,
ampak da zares prisluhneš.
Razumevanje stališč
je glavni pogoj, da dosežemo dogovor na ravni EU.
Priča sem veliki neodvisnosti in predanosti evropskim ciljem.
Po mojih izkušnjah – in to je zanimivo –
ideološke razlike v Evropski komisiji ne štejejo.
Lahko rečem, da so skoraj nepomembne.
Kot predsednik Komisije lahko rečem, da je moja stranka Evropa.
Mislim resno. To je moja stranka.
Za identiteto in varnost v 21. stoletju
ne morejo skrbeti samo nacionalni organi.
Potrebna je moč, ki presega nacionalno raven.
In ta moč mora biti Evropa.
Evropska unija ni samo trg,
je projekt miru, pa tudi svobode in demokracije.
Bolj kot kdaj koli v tem globaliziranem svetu 21. stoletja
moramo držati skupaj.
Smo prva generacija, ki ni doživela vojne.
To zapuščino moramo prenesti na svoje otroke in vnuke.
Zato se tako trudimo za Evropo.
Ne samo iz gospodarskih in monetarnih razlogov, naj bodo še tako pomembni.
Trudimo se tudi, da ohranili to zamisel o Evropi.�