Tip:
Highlight text to annotate it
X
Meditacija je kot pitje vode
Eden glavnih namenov in navdihov, ki sem jih imel za pisanje te knjige,
so bili mnogi ljudje, ki sem jih videl obiskovati moje programe.
Te ljudi je meditacija v splošnem zanimala, bili so zelo radovedni,
a obenem so imeli o tem veliko predstav.
Ljudje so imeli veliko že ustvarjenih idej o tem, kaj meditacija je.
Tako pogosto poskušam ljudem razjasniti to prakso.
Poskušam razložiti, da je to zelo preprosta vaja in ni treba, da bi bila tako zapletena.
Obenem pa se je tu treba nečesa naučiti, to je nekaj, s čimer se resno ukvarjaš,
pri tej praksi je veliko poglabljanja;
v svojem bistvu je meditacija namreč poglabljanje v lastni um.
Iz tega zornega kota je eno glavnih sporočil, ki jih želim prenesti
o praksi meditacije, to, da čutim, da ima prav vsaka oseba
zmožnost in sposobnost vaditi se v meditaciji,
ne glede na to, kdo je ta oseba,
dokler lahko razume nekaj zelo osnovnih načel,
in to prakso vključi v svoj vsakdan.
Pomembno je, da ne potrebujemo dolgih meditacij,
meditiramo lahko v pet ali deset minutnih intervalih, in ni treba, da je to dolg proces.
Veliko ljudi ima svojo predstavo o meditaciji in zdi se mi,
da imajo morda sliko nekoga, ki sedi v meditacijski jami,
ali pa se spusti v neke vrste globok trans in tako dalje.
Dejansko pa to ni celotni namen te prakse
in takih stvari nam ni treba početi.
Če se odločimo, se lahko odpravimo v jamo,
ampak v vsakem primeru, če smo v jami ali če sedimo tu,
imamo isti um, smo isto bitje.
Veliko ljudi porabi veliko denarja in časa za potovanje v Indijo ali v kakšen eksotičen kraj,
da bi našli učitelja in nato meditirali. In nato, kar naenkrat, uganite, koga najdejo?
Oseba je ista. Tako rečejo:
"To bi lahko izvedel bistveno ceneje. In bilo bi precej bolj enostavno."
Včasih imamo veliko predstav o tej praksi
in tako praksa postane zelo duhovna.
In kar je pri praksi meditacije zanimivo,
kako sem bil sam seznanjen z njo, v smislu vsakdana, je to, da je ta praksa zelo običajna.
Je kot vsakodnevno pitje vode.
In primerjam jo s pitjem vode in vsakdanom zato,
ker meditacijo razumem preprosto kot vzpostavljanje odnosa s svojim umom.
Ko v tibetanščini uporabimo besedo za meditacijo, uporabimo besedo Gom.
Koren besede Gom izhaja iz besede Kom, ki pomeni poznavanje.
V tibetanščini imamo zelo veliko različnih vrst izrazov za meditacijo.
Seveda je v angleščini ena osnovna beseda,
uporabljamo pa tudi izraze koncentracija, pozornost, kontemplacija, veliko različnih besed.
Besedo meditacija pa uporabljamo neprestano.
V Tibetu ni ene same besede,
temveč so različni načini, kako opišemo prakso meditacije.
V splošnem pa je ta beseda Kom, kar pomeni poznavanje.
To izvira iz tega, da spoznavamo.
Tako je praksa meditacije: "Sedim pri miru in se z nečim spoznavam."
In ko to čedalje bolje poznam,
moje razumevanje in globina tematike pričenjata prodirati,
naj bo to modrost, sočutje,
ali pa preprosto sledenje svojemu dihanju, poskus sprostiti se,
sprostiti se s tem, kdor smo.
Tako je vedno prisotna ideja, da se z nečim spoznavamo.
Mislim, da je tu ključna stvar vprašanje,
s čim tako koristnim se v meditaciji lahko spoznavamo?
In pogosto na začetku ljudje pristopijo k meditaciji,
ker slišijo o pomanjkanju
oziroma lahko bi rekli o količini stresa in kako ta praksa zmanjša stres, nam pomaga se sprostiti.
Tako na začetku pogosto uporabljamo dihanje. Dihanje je nekaj, kar je dosledno,
in ob dihanju izdihnemo veliko napetosti.
In dihanje samo je v smislu načel meditacije
zelo povezano z zavestjo
in pomaga pri sproščanju uma,
pomaga pri sproščanju telesa.
Tako se na začetku spoznamo z dihanjem.
Mislim, da je v dihanju veliko jakosti,
čeprav je glavna ideja umiriti se:
imeti občutek sproščenosti in moči.
Pozneje pa...
Kot budist smo meditirali na tematiko sočutja, modrosti ali brezjaznosti.
Pozneje pa se osredotočimo na ta načela:
razmišljamo o teh besedah, razmišljamo o njihovih pomenih.
Vedno bolj se spoznavamo s tem.
Tako da, če gledamo iz tega zornega kota, ko mi ljudje rečejo:
"Jaz meditiram" ali pa "Jaz ne meditiram",
jim povem: "Pravzaprav neprestano meditiraš."
Ker se neprestano spoznavaš z nečim.
Od trenutka, ko zjutraj vstanemo, stalno meditiramo.
V splošnem se tako lahko vprašamo: "Ali ta meditacija koristi?"
"S čim vstajamo?"
Pogosto, ko zjutraj vstanemo, so z nami tesnoba, jeza, ljubosumje.
Tako se na primer spoznavamo z ljubosumjem.
Nekdo ima nekaj, kar želimo, in po nekem času postanemo zares dobri meditatorji.
Niti malo ne odtavamo, smo popolnoma osredotočeni.
Torej znamo meditirati. Enako je pri jezi,
začnemo premlevati in razmišljati o tem, naš um pa se,
tudi če poskušamo početi kaj drugega, vrne nazaj na jezo.
"Ta oseba, ne vem kaj..."
"izsilil me je v prometu, zdaj grem pa za njim."
In potem ga bomo lovili po cesti
ali pa bomo pozneje kaj komu storili.
To je drugi del meditacije, ker je meditacija kontemplacija,
spoznavanje predmeta meditacije in pozneje je akcija ali ukvarjati se z nečim.
V tibetanščini rečemo Gom, temu pa sledi Chingle ali aktivnost.
Nato se nečesa lotimo.
Bistvo meditacije je namreč urjenje in ojačitev nečesa,
kar je zelo pomembno in dragoceno, zato da lahko to nato udejanimo.