Tip:
Highlight text to annotate it
X
Vse v redu?
-Nič hudega.
Vse v redu?
Prijetno bivanje
v Los Angelesu.
On je bil.
-Že prav.
Max Durocher
Vedno gre samo zate.
Saj ne.
Tehnično ubrisani tip
z zaščitenimi žepi
je bil sarkastičen.
-Meni se ni zdel.
Ne serji. Kaj pa prijazna
pripomba o moji pričeski?
Kaj naj storim?
Sodelavca sva, zaboga.
Sicer pa znaš
sama skrbeti zase.
Veš, kaj? Ko sem zadnjič pogledala,
si spal z mano.
Če ne bi rad začel
fukati z njim...
Prijatelj, kje stoji
letališki avtobus?
Tam zadaj.
-Hvala.
Telefoniral je iz tistega
zlatega lexusa.
Bi še vedno radi
zamenjali prizorišče?
Zaradi dejanj v 80. letih
lahko zahtevamo višjo kazen.
Kam?
-V mesto. North Spring Street 312.
V mesto.
Prepisi morajo biti pripravljeni
do 7.00 in pika.
Počakajte. Pojdite po
Sepulvedi in Slausonu na La Breo.
Potem pa na 6. ulico
v mesto.
Pa kaj? Oba bova delala vso noč.
Ne jokaj.
Peljal bom po 105. in 110.
Prej bova.
-Kaj?
Prej boste tam,
če greva po 105. in 110.
110. pri univerzi
zavije na parkirišče.
La Brea se severno
od Santa Monice zabaše.
Severno od 10. ulice
se ljudje počasi peljejo
po 110. v Pasadeno.
Res. Ampak jaz zavijem
na Granda in potem...
No, če bi šli radi po navadnih
cestah, tudi prav.
Bi stavila?
-Bi?
Kaj, če se motite?
Ne verjamem. Če se motim,
je vožnja zastonj.
Dogovorjeno.
Kar recite.
-Kaj?
Dajte.
-Ujel sem zeleni val.
Niste imeli sreče,
ampak ste imeli prav.
Jaz pa ne.
Max.
Lahko privijete?
Imate radi klasiko?
-Ja. V srednji šoli sem igrala.
Najbrž kako pihalo.
-Ne, godalo.
Nisem imela pljuč
za pihala.
V telefon ste tako pihali,
da bi me zlahka preslepili.
Drugačno glasbilo.
Če bi me ubogali,
bi obtičala v gneči,
vi pa bi zaslužili
še pet dolarjev.
Kar obdržite jih in si privoščite
kaj posebnega. Dajte si duška.
Res ni nič hudega.
Nič posebnega.
Koliko taksistov poznate,
ki bi se
v vašo korist sprli?
Bila sva dva. Moral sem ga ubiti.
Ne maram tekmecev.
Ste ponosni,
ker dobro opravljate delo?
Tole?
To je samo dodatna zaposlitev.
Da lahko plačam račune.
Res bom najboljši pri svojem delu.
To je nekaj drugega.
Kaj?
-Stvari spravljam v red.
Katere?
Povejte.
Ustanavljam agencijo z limuzinami.
Island Limos.
Kot otok na kolesih bo.
Kul, klubsko doživetje.
Na letališču ne boste hoteli
izstopiti iz moje limuzine.
Taksi vozim,
da odplačam zakup mercedesov,
zaposlim voznike, si priskrbim
prave stranke in podobno.
Vam je pravniški poklic všeč?
Ste jasnovidni?
-Malo že.
Temen črtast kostim.
Ne preveč kričeč.
Niste oglaševalka.
Pa še aktovka,
od katere se ne ločite.
In torbica bottega.
Kdor sede v taksi z mečem,
je najbrž kuhar v restavraciji s sušijem.
Vi ste drugi Clarence Darrow.
Niti ne.
On je bil odvetnik. Tožilka sem.
Pomembna zadeva?
-Ja.
Hitro sva prišla.
-Seveda.
Niste mi odgovorili.
Vam je poklic všeč?
Ja.
Samo danes ne.
Vedno. Komaj čakam.
Uživam, ko stojim v sodni dvorani.
Hkrati pa
imam noč pred prvo obravnavo
vedno tremo.
Zakaj?
Mislim, da bom izgubila.
Utemeljitev je zanič,
dokazi so neurejeni,
slabo sem pripravljena,
ljudje bodo videli,
da ne vem, kaj počnem,
in že vsa leta
nekaj slepomišim.
Predstavljam
pravosodno ministrstvo
in uvodni nagovor bo pogorel
pri najpomembnejši točki.
Porota se mi bo smejala.
Potem jokam. Ne bruham.
Marsikdo bruha.
Močan želodec imam.
Potem se zberem,
znova napišem uvodni nagovor
in uredim dokazno gradivo.
To počnem do jutra.
Tak je moj vsakdanjik.
Ko se zjutraj začne, mi lepo steče.
-Potrebni ste dopusta.
Pravkar sem ga
preživela na cesti.
Ne v taksiju.
Zbistrite si glavo.
Poskrbite za skladno življenje.
Kdaj ste se
nazadnje spočili?
Ves čas sem na počitnicah.
Kako pogosto?
-Desetkrat na dan.
Na najljubšem kraju.
Na Maldivih.
To je moje zasebno pribežališče.
Če mi trda prede,
si vzamem pet minut odmora
in odpotujem tja.
In potem ne mislim na nič.
Izvolite.
-Ne morem.
Vzemite. Potrebujete jo
veliko bolj kot jaz.
Zagotavljam,
da vam bo pomagalo.
Hvala, Max.
Podkurite jim.
Oho.
Kaj pa vem.
Če bi radi kdaj tožili
kakšno uspešno podjetje
ali se pritožili *** potmi taksija.
Dober večer.
Počakajte.
Oprostite.
Nisem vas slišal.
Pridite. Peljal vas bom.
Kam?
-South Union Street 1039.
Prav.
Kdaj bova prišla?
-Čez sedem minut.
Ne čez osem ali šest?
Dve minuti čez 110.
Na Normandie.
Do Venicea tri minute.
Do Uniona ena.
Ena ostane za sranje.
Smem meriti čas?
-Kar.
Me peljete zastonj,
če se zmotite?
Opravičim se vam.
Enkrat sem že peljal zastonj.
Koga?
-Neko dekle.
Je privolila v zmenek?
Ste prvič v Los Angelesu?
-Ne.
Kadarkoli pridem,
komaj čakam, da spet grem.
Vse je preveč raztreseno
in razvezano.
Tak sem. Je vam všeč?
-Moj dom je.
Sedemnajst milijonov ljudi.
Bila bi peta najmočnejša država na
svetu, a nihče nikogar ne pozna.
Slišal sem, da je nekdo
umrl v metroju.
Šest ur se je vozil,
preden so opazili njegovo truplo.
Ljudje so prisedali.
Nihče ni opazil.
Tako čistega taksija pa še ne.
Imate vedno istega?
-Izmenjujeva se z dnevnim taksistom.
Raje vozite ponoči?
-Ljudje so bolj sproščeni.
Manj živčnosti,
večje napitnine.
Kaj pa socialno zavarovanje?
-Ni tako delo.
Tega ne bom vedno počel.
Samo začasno.
Medtem urejam
nekaj drugega.
Samo začasno je.
Kako dolgo že vozite?
-Dvanajst let.
Res?
Kaj drugega pa urejate?
Ne bi rad govoril o tem.
Poslovni načrt imam.
Brez zamere.
-Saj ne zamerim.
Mož dejanj ste in ne čvekate.
V redu.
Sedem minut. Madona, ste dobri.
-Imel sem srečo pri semaforjih.
Gotovo. Najbrž poznate
tudi intervale.
Poslušajte. Tu sem zaradi
nepremičninskega posla. Samo danes.
Na petih koncih moram zbrati podpise
in obiskati prijatelje.
Ob šestih letim z letališča LAX.
Vozite me.
Najem taksija
je proti predpisom.
Proti predpisom?
Niti bolniške vam ne plačajo.
Koliko zaslužite v eni noči?
Koliko?
-350 ali 400 dolarjev.
Zmeniva se za 600.
Kaj pa vem.
-In še sto,
če mi ne bo treba
teči na letalo.
Ne, prijatelj.
Saj ne vem.
Ne vem.
-Veste.
Res ne vem.
-Veste, ja.
Šeststo.
Prav. Dogovorjeno.
300 predplačila.
Kako vam je ime?
-Max.
Max. Jaz sem Vincent.
Tukaj sem nekoga zaparkiral.
Dobiva se v ozki ulici
za hišo.
Ta že ni domačin.
Takole.
Ne! Drek! Pizda!
Kaj?
Hudiča! Madona!
Stari, si cel?
O, drek. Pizda.
Padel je na taksi.
Od zgoraj je padel
na taksi, jebenti.
Drek. Mislim, da je mrtev.
-Najbrž.
Si ga ti ubil?
Ne, ustrelil.
Umrl je zaradi krogel in padca.
Kurc gleda vse skupaj.
Rdeča, Max.
-Počakaj.
Spusti roke.
Prav.
Pomagaj mi. Odpri prtljažnik.
-Kaj?
Odpri prtljažnik.
Daj no, kaj počneš?
Zvalil ga bom s strehe.
Ne morem ga pustiti tukaj.
Bi ga imel rad pri sebi?
Ampak zaradi higiene...
Drek.
-Dobro.
Samo mrtvec je.
Primi ga za roke.
Ne morem.
-Zgrabi ga za zapestja.
Držiš?
-Ja. Trza.
Dovolj bo.
Pojdiva.
-Kar vzemi taksi.
Vzamem naj ga?
-Ja. Odpelji se.
Tiho bom.
Tako ali tako ne vedo,
kdo sploh vozi.
Nikoli ne preverijo.
Kar vzemi ga. Ti ali jaz...
In boš molčal, praviš?
Ja.
Obljubim.
Sedi za volan, pizda.
Sedi za volan.
Ramone!
Ramone?
Ramone!
Ramone!
Pizda.
Poveljnik straže.
-Kriminalist Fanning, mamila.
Pošljite dve vozili in kriminalista
na South Union 1039.
Obvestite tehnike zaradi sledi.
-Sprejeto. South Union 1 039.
Kaj počneš?
-Počistiti moram. Grdo je.
In? Lady Macbeth,
zeleno imava.
Pusti sedeže pri miru.
Bebec!
Pač nimaš več
najčistejšega taksija.
Sprijazni se.
Misli na delo. Vozi.
Fountain 7565. Veš, kje je?
-Zahodni Hollywood.
Koliko časa, misliš?
-Ne vem. 17 minut.
Zakaj?
O, ne. Počakaj, no.
-Povedal sem ti že,
da imam še postanke.
-Rekel si,
da boš obiskal prijatelje.
-Za nekoga so že prijatelji.
Če me boš lepo vozil,
boš mogoče še preživel
z dodatnimi 700 dolarji.
Nočem te jeziti,
ampak tega ne zmorem.
Ne morem te voziti
od umora do umora.
To ni moje delo.
-Danes je.
Ne razumeš.
Resno mislim.
Tega ne zmorem.
Živčen si.
-Ja.
Živčen si.
To razumem.
Samo dihaj
in ohrani mirno kri.
Dihaš?
-Drek.
Dihaš?
-Ja.
Dobro.
Takole se zmeniva.
Prej bi me vozil naokrog
in ne bi ničesar vedel.
Ampak el gordo je stopil pred okno
in padel v globino.
Zdaj sva pri zasilni rešitvi.
Še dihaš?
Potruditi se morava.
Improviziraj. Prilagodi se.
Darwin. Se zgodi. Ji čing, že kaj.
Sprijazniti se morava.
Ji čing?
Kaj čvekaš?
ČIoveka si pahnil skozi okno.
-Nisem. Padel je.
Kaj ti je storil?
-Kaj?
Kaj ti je storil?
-Ničesar. Prvič sem ga videl.
Prvič ga vidiš
in ga ubiješ?
Naj bi ga ubil šele,
ko ga spoznam?
Ne.
-Max, na planetu je šest milijard ljudi.
Tebe pa meče zaradi
enega debeluha.
Kdo je bil?
-Kaj ti mar?
Si že slišal za Ruando?
-Ja, poznam jo.
Na desettisoče
jih pobijejo pred mrakom.
Od Nagasakija in Hirošime
še nihče ni tako hitro pobijal.
Si sploh trznil?
-Kaj?
Si član Amnesty Internationala,
Oxfama,
organizacije Rešimo kite,
Greenpeacea? Ne.
Vrže te pa,
ko fentam debelega Losangelešana.
Ruandčanov ne poznam.
Tudi tipa v prtljažniku ne.
Madona.
V tolažbo ti povem,
da je bil zločinec.
Vpleten v stalno
zločinsko dejavnost.
Ti pa odnašaš smeti?
Nekaj takega.
Ustavite ob pločniku.
-Drek.
Znebi se jih.
-Kako?
Taksist si.
Izogni se kazni.
Samo ničesar ne stori.
Ne spravi me v precep.
Prtljažnik je premajhen.
Saj ni res.
-Pa je.
Nikar. Pogovoril se bom.
Najbrž ima ženo.
Drugi pa otroke.
In mogoče nosečo ženo.
Bom že poskrbel zanju.
Ja, takoj.
Kako gre?
Pomagal vam bo moj partner.
Vozniško in prometno.
Ja.
Ustavil sem vas,
ker imate razbito steklo.
Je vse veljavno?
-Je.
Ste se obmetavali s hrano?
Posvinjano je, ja.
Pospravil bom.
Je na steklu kri?
Ja.
Zbil sem srno.
Srno ste zbili?
-Ja, ko sem peljal po...
Na Slausonu.
-Srno iz South Centrala?
Kar nekaj jih je.
Pritekla mi je pred avto.
Nikamor nisem mogel.
Zakaj imate še stranko?
-Bil sem na poti v centralo.
Spotoma ga lahko odložim.
Že, ampak vozilo ni varno.
Zaseči ga bova morala.
Pregledati ga morava,
preden pride vlečni avto.
Odprite prtljažnik
in izstopite.
Gospod, morali boste
poklicati drug taksi.
Je res treba?
Samo še kilometer se peljem.
Žal, gospod.
Prosim, izstopite.
Vi tudi.
-Če odpreš prtljažnik, gresta noter.
Veste, kaj, dolga noč
je za mano.
In garaža je tamle.
Prosim, to je moja
prva stranka.
Izstopite in odprite prtljažnik.
Dajmo.
Stopite ven.
Vi tudi, gospod. Prosim.
Centrala. Streljanje
na križišču 83. in Hooverjeve.
Odzovejo naj se vsa
vozila 26. okrožja.
Partner, iti morava.
Sprejeto. Že greva.
Naravnost v garažo.
Prijetno noč želim.
Ustavi.
Roke na volan.
Deset do dveh.
Zakaj?
-Ker sem tako rekel.
Max.
-Drek.
Si na cesti, pesjan?
Kdo je to?
-Lenny. Odpravnik.
Max, vem, da si zunaj.
Oglasi se, madona.
Kaj, če se ne?
-Še me bo klical.
Max, oglasi se.
Ne zaserji.
Ja, Lenny, kaj je? Jaz sem.
-Poklicali so s policije.
Preverjajo,
ali si že pripeljal avto.
In?
-Ne maram policije,
poleg tega pa si menda
razbil taksi.
Ne. Vame je treščilo.
Nisem...
Ni mi mar, kaj, kje ali zakaj.
Sam boš plačal.
Nesreča je bila. Ne odgovarjaš.
Nesreča je bila. Ne odgovarjam.
-Pa kaj še, kriv si.
Šlo bo iz tvojega žepa.
Reci, naj si vtakne
taksi v rit.
Ne morem. Šef je.
-In?
Potrebujem službo.
-Ni res.
Si še na zvezi?
Nekaj sem rekel. Max.
Ničesar ne bo plačal.
-Kdo je zdaj to?
Zvezni tožilec
Albert Riccardo,
njegov potnik.
Prijavil vas bom.
Ne vznemirjajmo se.
-Ne?
Kako naj se ne
vznemirjam,
ko pa izsiljujete
delavca?
Dobro veste,
da zavarovanje
in splošna odgovornost
krijeta vso škodo.
Kaj se sploh greš,
klinec sarkastični?
Hotel sem samo...
-Njemu povej.
Reci, da je kreten.
Daj.
Kreten.
Če bo še kaj sral,
mu boš vtaknil rumeni taksi
v debelo rit, reci.
Če boš še kaj sral,
ti bom moral rumeni taksi
vtakniti v debelo rit.
Drek.
Na primer zaščitne odredbe,
ker mislite na zalezovanje,
ko se hoče mož vrniti k ženi
ali fant k dekletu.
Pravijo:
"Priskrbite si zaščitno odredbo."
Odredba je res orodje,
toda za zalezovalca je
pogosto samo papir.
Ja.
-Gospod Clarke,
prišel je notar.
Se je tako predstavil?
Ja.
Prav. Naj pride gor.
Ali pa jo ustreli.
To se dogaja vse prepogosto.
Uporabljamo jo kot orodje.
-Velikokrat pa...
Velikokrat, pravim,
lahko piše ali kliče neznanec.
Ampak kako pogosto
je zasledovalec človek,
ki ga prejemnik
teh čustev pozna?
Hej, v taksiju sem!
Hej!
Drek. Tukaj v ulici!
Drek.
Počakaj.
Ja, tukaj sem.
V taksiju.
Zagozdil sem se. Hvala.
Živjo. Poslušajte,
ven moram.
Kaj je pa narobe?
-Zvezan sem.
Zvezal me je,
sam je šel pa gor.
Celega hudiča zganja.
Ven moram.
Si zvezan, kaj?
-Spravi me ven, da pokličem policijo.
Daj mi raje denarnico, pizda.
Se šališ?
-Je tako videti?
Ne vidiš, da sem privezan
za volan?
Briga me, kam si privezan.
Zjebal te bom.
Ne streljaj.
-Potem pa vstani.
Pizda.
Kaj še imaš? Terna.
Dobro je bilo.
Prijatelj.
Je to moj kovček?
-Je tvoj?
Ja. Zakaj? Bi ga rad?
Kaj pa denarnica?
Kaj imaš še zame?
Pizda!
Kje je gumb?
Pod ploščo?
Bi vžgal?
Če boš vzbujal pozornost,
bodo umirali tudi nedolžni.
Razumeš?
Ja.
-Ja?
Dobra novica pa je,
da prehitevava urnik.
Imaš rad jazz?
-Prosim?
Jazz. Ti je všeč?
-Ne preveč.
Nekdo mi je povedal
za klub ob Crenshawu.
Leimert Park.
Tam so igrali vsi velikani.
Dexter Gordon, Charlie Mingus,
Chet Baker. To je zame.
Natoči. Povabim te na pijačo.
Kako je bilo ime tvojemu
špiclju? Ramone?
Ramone Ayala. Včeraj
naj bi se dobila v Bellflowerju.
Ni ga bilo.
Tukaj sem našel tole.
Kako dolgo
si ga obdeloval?
Štiri mesece.
Majhna riba je bil.
Del distribucijske mreže,
povezane s Felixom.
Z Reyesom-Torreno?
FBI noče, da se vtikamo vanj.
Od kdaj policija dela za FBI?
Če imajo prste vmes,
nam bodo vse vzeli
in si pripisali vse zasluge.
Čemu le?
Moj tip je
priletel skozi okno.
Če leti skozi okno informator,
ima na riti Felixove prste odtise.
Primer je zato moj.
Se je zgodil zločin? Umor?
Je kje truplo?
Vidim samo razbito steklo.
-In kri.
Med steklom
je je še več.
Škropila je tudi tam
in tukaj.
Richard?
-Ja, jaz sem,
Ramone je priletel skozi okno.
Pljusk.
Steklo, čez pa sledi gum.
Mogoče je skočil.
-Pa ja.
Zaradi potrtosti skoči
na glavo skozi okno.
"Se že bolje počutim."
Pobere se.
"Zdaj bom pa laže
preživel dan."
Daj no mir.
-Ray! Ujemi!
Je svež?
-Smodnik še smrdi.
Starec čez cesto
je gledal televizijo.
Opazil je parkiran taksi
in moška,
ki sta hodila
okrog prtljažnika.
Opis? Je koga videl?
Komaj.
Debela očala ima.
V okrožju
je 4000 taksijev.
Si izvedel še kaj?
-Ne.
Prav. Trkaj naprej.
Kar trkajte.
Se spomniš Oaklanda?
Taksist je vso noč vozil,
ubil tri ljudi
in se ustrelil v glavo.
Utrgalo se mu je. Pa kaj?
Kriminalist tega nikoli ni verjel.
Taksist še ni bil kaznovan
in ni bil duševno bolan.
Pa ubije tri ljudi
in še sebe?
Kriminalist je bil prepričan,
da je bil z njim še nekdo.
Nikoli se nisem naučil
poslušati jazza.
Nemelodičen je, zaostaja.
Nepričakovano.
Improvizacija. Kot nocoj.
-Kot nocoj?
Čez deset let bo večina ljudi
v istih poklicih, na istih krajih.
Vse enako.
Zaradi občutka varnosti.
Vedno znova.
Čez deset let.
Ti pa ne veš,
kje boš čez deset minut.
Veš?
Kdo igra trobento?
-Daniel, srček. Lastnik.
Odličen je. Ga lahko
med odmorom povabiš k mizi?
Plačati mu moram pijačo.
-Seveda, ljubček.
Star sem bil okrog 19 let.
Tukaj sem stregel.
Zaslužka ni bilo,
ampak mi ni bilo mar.
ŠIo je za to,
da sem bil sredi glasbe.
Samo en večer, na primer.
22. julija 1964. Kaj mislita,
kdo je stopil skozi vrata?
Adijo, ljubček.
Miles Davis. Ja.
Osebno?
-Ja.
Prav skozi tista vrata.
Najbolj kul človek na svetu.
Jezus.
No, snemal je
pri Columbii na Vinu.
Miles torej vstopi.
Kot bi trenil, je stal na odru
in igral s skupino.
Gotovo je bilo...
-Strašno.
Tip je bil
blazno zbran.
Že tako je nekako
vzbujal strah.
Prav vsi smo vedeli,
da Milesa Davisa
ne moreš kar tako ogovoriti.
Čeprav je bil videti umirjen,
je bil ves v ognju.
Tu je sedel mlad par.
Fant mu je hotel seči v roko.
Rekel je: "Živjo, jaz sem..."
Miles pravi:
"Spizdi mi, kurbež."
"Pa še trapasto babo vzemi s sabo."
Tak je bil Miles.
Tak je bil, ko se je zatopil v glasbo.
Srdit.
Si govoril z njim?
Še bolje.
-Ne.
Igral sem kakih 20 minut.
-Neverjetno.
Kako ti je šlo?
-Kako?
Milesu Davisu ne moreš
seči do kolen.
Dal mi je pa zagon.
Kaj je rekel?
-Samo eno besedo. Kul.
Kul?
-Ja.
Samo to?
-Ja.
Pomenilo je:
"Dober, ne pa zrel."
"Poišči me, ko boš."
Si ga?
-Ne.
Vpoklicali so me
in počel sem druge stvari.
Ko sem se vrnil h glasbi,
je priložnost minila.
Rodil sem se leta 1945.
Toda tisti večer
je bil trenutek mojega spočetja.
Prav v tej sobi.
-Nikogar ni.
Jazz ne privlači več,
kot je nekoč.
Krasna zgodba.
Povedati jo moram
v Culiacánu in Cartageni.
Poznaš ljudi v Culiacánu
in Cartageni?
Žal.
Pa sem mislil,
da si kul.
Saj sem.
Ampak imam pogodbo.
Vincent, daj no,
spusti ga.
Delam.
-Poslušaj.
Ti govoriš o improvizaciji.
Všeč ti je, kako igra.
Igrajmo jazz.
-Impro...
Iz tvojih ust je smešno.
Takole. Nekaj te bom vprašal.
Kaj?
-O jazzu.
Če pravilno odgovoriš, greva.
Ti pa še danes izgineš.
Če bom odšel,
bom šel tako daleč,
da bo, kot bi umrl.
Pa še nekaj.
Tem ljudem in njihovemu
predstavniku Felixu reci,
da mi je žal.
Reci, da sem moral.
Dali so mi imuniteto.
Prisiljen sem bil sodelovati,
sicer bi moral v zapor.
Tja se nočem vrniti.
Ja.
Vprašaj.
Kje se je Miles učil glasbe?
O Milesu vem vse.
Pa povej.
V glasbeni šoli.
Saj se je vpisal, ne?
Njegov oče je bil zobozdravnik
v St. Louisu.
Donosno je vlagal
v kmetijstvo.
Milesa je poslal
v glasbeno šolo Juilliard.
V New Yorku, leta 1945.
Madona.
Šolo je zapustil
po slabem letu.
Poiskal je Charlieja Parkerja
in on ga je učil še tri leta.
Ne, opravil sem.
Poišči si drug taksi.
Pusti me pri miru.
Saj sem postranskega pomena.
Ne igram se.
Izigral si ga.
Bi ga spustil,
če bi pravilno odgovoril?
1 02 tukaj. Max?
Kaj mu je?
-Max?
Spet nadleguješ mojega voznika?
-Kdo ste?
Isti kot prej.
Maxova mama me spravlja ob pamet.
Dajte mi ga, prosim.
Trenutek.
Previdno.
Ja.
-Mama pokliče
vsakih deset minut.
Zakaj te ni bilo?
Si živ in zdrav?
Kje si?
Kam te ni bilo?
Reci, da danes ne morem.
Nisva sorodnika.
Sam ji povej.
Kam te ni bilo?
V bolnišnici je.
Jo vsako noč obiščeš?
-Ja. Saj je vseeno.
Če te ni, pokvariš urnik.
-In?
Začeli te bodo iskati.
Taksi tudi. To pa ni dobro.
Ne bom te peljal k mami.
Od kdaj imaš
glasovalno pravico?
Dva koraka naprej, enega levo.
Šopek?
Potrata denarja.
Nič ji ne pomeni.
Devet mesecev
te je nosila v trebuhu.
Ljudje kupujejo cvetje.
Kupi ga.
Oprostite. Že dobro.
Samo trenutek, prosim.
Kam?
-Peto. Hvala.
Kako gre?
-Tako tako. Pa vam?
Oprostite.
Živjo, mami.
Kličem in kličem.
-Delam.
Zakaj me nisi poklical?
Vsa v skrbeh sem,
da se ti ni kaj zgodilo.
Prinesel sem ti šopek.
-Kaj naj z njim?
Razvedril te bo.
-Kako?
Ker zapravljaš denar za nekaj,
kar bo samo ovenelo?
Vidiš? Nisem ti ga kupil jaz.
On ga je.
Kdo?
Zakaj mi ne poveš,
da imaš družbo?
Kako vam je ime?
Oprostite. Moj sin je neotesan.
Nič hudega, gospa.
Ste mi res kupili rože?
Čudovite so.
No, Max?
Mami, to je Vincent.
Moja mama Ida.
Me veseli, gospa Durocher.
Kar Ida mi recite.
Ida. Bil sem z Maxom,
ko so ga poklicali.
In ste šli tako daleč
z njim?
Malenkost.
-Sinu povejte.
Da kaj stori,
ga moraš prisiliti s pištolo.
Gotovo ste njegova
pomembna stranka.
Stranka? Imam se
bolj za prijatelja.
Max nima prijateljev.
Pred ogledalom se pogovarja
s samim sabo. Nezdravo.
Kolikokrat te prosim,
da ne počni tega?
Česa?
Ne govori o meni,
kot da me ni.
Kaj hoče reči s tem?
Da je tukaj, v sobi.
Saj si. Občutljiv je.
Vem. Gotovo ste vseeno
ponosni nanj.
Seveda sem.
Začel je iz nič.
Pa ga zdaj poglejte.
Tukaj, v Las Vegasu...
Mami. To ga ne zanima.
Prišel sem te obiskat.
Zdaj pa pojdiva.
Ne. Zelo me zanima, Ida.
Kar.
Agenciji z limuzinami.
-Tako?
Slavne ljudi vozi.
Slavne ljudi.
Z limuzinami.
To je velik dosežek.
Kako vam je že ime?
Vincent, gospa.
Boste še prišli?
-Ne, samo danes sem tukaj.
Ko spet pridete.
-Prav.
Max!
Ne!
Notri so bile vse moje priprave.
Vmešavaš se mi v delo.
Poglejva, kaj še znaš.
Štirje so bili.
Mogoče je kateri pravi.
Ta ni Ramone.
Poglejva tega.
Ne. Naslednji?
Nekaj pa je zanimivo.
Ti trije so prišli
v polurnih presledkih.
Fanta in onega zadnjega
je po mojem ubil isti storilec.
Po čem sklepate?
-Po ranah.
Dve v prsi, eno v glavo.
Zelo natančen strelec je.
Poglejte.
Rani sta samo za nekaj
milimetrov narazen.
Poglejva še tega.
Vidite?
Porkadrek. Smem telefonirati?
-Ja.
Daj no, zbudi se.
Prosim?
-Fanning tukaj.
Še vedno sem v mrtvašnici.
Neznanci niso bili pravi,
ampak ugani,
kdo je še zamrznjen.
-Kdo?
Sylvester Clarke, nekdanji tožilec,
zdaj pa odvetnik kriminalcev.
Zagovarjal je tudi Ramona,
ki je še vedno pogrešan.
Oba sta se ukvarjala
z eksotičnimi substancami.
Nekaj se dogaja.
Ne verjamem,
da FBI to ve.
Mobilni telefon imej pri sebi.
Agentovo številko imam.
Pokličem te čez pol ure.
-Dobro.
Šel boš v EI Rodeo.
Na Washingtonovem bulvarju je.
Kje pa?
-Poišči ga.
Limuzine, kaj?
Ne začenjaj.
Jaz ne lažem mami.
Sliši, kar hoče.
Nočem je razočarati.
Mogoče sliši,
kar ji govoriš.
S tem ni nikoli zadovoljna.
Od nekdaj je tako.
Kaj je v EI Rodeu?
-Samo vozi.
Svoje napake prenašajo nate.
Kar jim pri sebi ni všeč.
Življenje ali kaj drugega.
To zvalijo nate.
Od kod veš?
-Tak je bil moj oče.
Mame so hujše.
Ne vem.
Ne spomnim se je. Prej je umrla.
Kaj je z očetom?
Kar sem storil,
mu je šlo na živce.
Pil je in me pretepal. Živel sem
pri krušnih starših in spet pri njem.
In potem?
Ubil sem ga.
Star sem bil 12 let.
Šalim se.
Umrl je zaradi ciroze jeter.
Žal mi je.
-Ni res.
Nakladaš, da samo začasno
voziš taksi.
Ne nakladam.
-Začasno delo ne traja 12 let.
Zbrati moram denar. Zavarovanje,
poroštva, vzdrževanje, gume.
Potrebujem delavce
in stranke.
Avto in riti na sedežih
ne zadostujejo.
Zakaj ne?
-Ker je Island Limos
več kot samo prevoz.
Klubsko doživetje. Kul.
Nočeš, da se konča.
Biti mora brezhibno.
Brezhibno.
Tukaj je. Zavij desno.
Daj mi denarnico.
-Denarnico? Zakaj?
Če te bodo notri preiskali.
Kdo?
-Ljudje, ki so notri.
Pojdi in vprašaj po Felixu.
Pričakuje te.
Felix?
-Ja.
Kakšen je?
-Ne vem. Ne poznam ga.
Kdo pa je?
Povezan je z ljudmi,
ki so me najeli.
Ne razumem.
-Uničil si mi priprave.
Na vrsti je četrti.
Si mislil, da je konec,
ker dežuje?
Predstavi se kot jaz.
Vzemi kopije.
Na USB-ju ali cedeju.
Zakaj ne greš ti?
-Ne predstavljam se.
Tveganje, anonimnost. Skrbim zanjo.
Ne boš zavozil.
S šefi imam pogodbo.
Z njimi se ne bom srečal.
Ne vedo, kakšen sem.
Če mi ne uspe...
Potem te bodo ubili.
Na voljo imaš deset minut.
Ob 22.01 se odpeljem
v bolnišnico
in na poti domov
ubijem tvojo mamo.
Ne hlini brezbrižnosti.
-Tega ne zmorem.
Ne zmorem.
-Kaj pa govoriš?
Seveda zmoreš.
Daj no.
Če bom šel, bodo ljudje
spet umirali zaradi mene.
Nimaš več izbire.
To naj te tolaži.
Kako dolgo že to počneš?
-Zakaj?
Če me vprašajo.
Kot zasebnik šest let.
-Dobro. Šest let.
Imaš zdravstveno zavarovanje?
Pokojnino?
Ne. Tudi ne plačane bolniške.
Ne zavlačuj. Pojdi.
Počakaj.
Kdo je to?
Zapiši si uro.
Dobro.
Kaj bi rad?
-Živjo.
Prišel sem k Felixu.
Nekaj ima zame.
Nobenega Felixa ne poznam.
Povej mu...
Reci, da je prišel Vincent.
Vincent sem.
Prav.
Spusti ga naprej.
Kar pojdi.
Kriminalist Richard Weidner,
oddelek za mamila.
Ray Fanning.
Policija, oddelek za mamila.
-Agent Frank Pedrosa.
Hvala, ker si naju sprejel.
Malenkost.
Kako lahko pomagam?
Kaj vaju zanima?
Se je zgodilo kaj nenavadnega?
-Kaj?
V zvezi z umorom
ali vrsto umorov
v Wilshiru
ali zahodnem Hollywoodu?
Na zahodu nič novega.
Nekateri spijo,
nekateri pa ne.
Prihajajo in odhajajo
v avtomobilih, taksijih.
Sicer pa gledamo,
kako se giblje zrak.
Zakaj vaju zanima preiskava?
Nekaj se je zgodilo.
Dve trupli.
Morda gre za naključje,
vendar ni preveč verjetno.
Odvetnik in njegova stranka.
-Zbito streho ima.
Zbito streho ima.
Lahko približaš tole, prosim?
-Kaj?
Tole.
Poglej.
-Kaj je to?
Ja. 5Q49974.
5Q49974.
Mislil sem, da si višji.
No, Vincent...
Kako jima je ime?
-Ramone Ayala in Clarke.
Praviš, da so danes ubili
Ayalo in Clarka?
Oba?
-Sylvestra Clarka gotovo.
Za Ramona ne vem.
-Še eno truplo.
Daniel Baker pri South Centralu.
V Leimert Parku.
So že tri.
Kaj?
-Priče.
"Vincent se je srečal z njihovimi
v Culiacánu ali Cartageni."
"S tabo pa ne." Prav.
Zdaj si tukaj.
Zakaj?
Izgubil sem stvari.
Seznam.
Dobro me poslušaj.
Seznam dedosov so sestavile
posebne skupine.
Dedosov?
-Špicljev. Informatorjev.
S prestrezanjem signalov
in prepoznavo glasu,
opazovanjem.
Kontraobveščevalna dejavnost
je bila zelo draga.
Seznam je pomemben. Ni res?
In ti si ga izgubil?
Ja.
Žal mi je.
Žal.
Samo zaradi obžalovanja se
Jajček Srajček še ne sestavi.
Verjameš v Jajčka Srajčka?
-Ne.
Kaj pa v Božička?
-Ne.
Jaz tudi ne. Pač pa moji otroci.
Majhni so še.
Veš, koga imajo še raje od Božička?
Njegovega pomočnika.
Pedra el Negra. Črnega Petra.
V stari mehiški pripovedki
ima Božiček toliko dela
s pridnimi otroki,
da mora najeti pomočnika
za poredne.
Zato najame Pedra.
Da mu seznam
z imeni vseh
porednih otrok.
Pedro jih vsako noč nadzira.
Otrokom, ki se grdo obnašajo,
ki ne molijo,
položi na okensko polico
lutko oslička.
Majhnega burra.
Potem se vrne.
Če se otrok še grdo obnaša,
mu ga Pedro vzame
in ga nikoli več ne vidi.
Če sem jaz Božiček,
ti pa Pedro,
kaj misliš, kako bi se počutil
dobri stari Božiček,
če bi Pedro prišel k njemu in rekel:
"Izgubil sem seznam"?
Kaj misliš,
kako bi popizdil?
Povej, Vincent.
Povej, kaj misliš.
Kaj?
Mislim...
Mislim, da bi moral reči tipu za mano,
naj odloži pištolo.
Kaj si rekel?
Da bi moral tipu za mano reči,
naj spravi pištolo,
sicer mu jo bom vzel
in ga z njo prebutal do smrti.
Zasledujejo me.
FBI?
-Ne vem. Veš ti?
Zato sem odvrgel seznam.
Z vsemi pripravami.
Tudi zato, da bi zaščitil tvojo...
v pariško modo odeto rit.
Misliš, da sem
rad prišel sem?
Sicer pa...
Se zgodi.
Treba se je prilagoditi.
Darwin, Ji čing.
So...
-Debeluh, tip v mansardi,
jazzist.
Še dva sta.
Lahko dokončaš?
Ali v šestih letih
kdaj nisem?
Reci, da je prišel Vincent.
Vincent sem.
Reci, da je prišel Vincent.
Vincent sem.
Reci, da je prišel Vincent.
Vincent sem.
Vincent.
-Vincent?
Tudi meni se zdi.
-Vincent sem.
Zadnja dva.
Mimogrede,
v znamenje hvaležnosti
ti ponujam popust.
Za vse storitve. 25 odstotkov.
Zelo velikodušno.
-Kar 35, vraga.
Še nekaj.
Daniel je rekel, da mu je žal.
Zanimivo.
Pojdi v Fever.
Če se bo kaj zalomilo,
ga ubij.
Pošlji mi registracijsko številko.
Na mobilca.
Ne, počakal bom.
Je v taksiju še kdo?
Stavil bi,
da od tod ne boš prišel živ.
Znam narediti vtis.
6. ulica pri Alexandrii.
Klub Fever. Poznaš?
Poiščite pričo Petra Lima.
Spravite ga na varno.
L.A. 101 vsem vozilom.
Afroameričan srednje postave.
Pripravi naj se
specialna enota.
Res?
-Ne strašite ga.
Helikopter naj ga spremlja
s 500 m.
Hvala.
Koliko časa?
-Dvanajst minut.
V centrali taksijev pravijo,
da je pri njih že 12 let.
Pa kaj?
-Boš rekel,
da je stopil
v telefonsko govorilnico
in se spremenil
v supermorilca?
Jih ubija medtem,
ko nima strank?
Pravi taksist
je že v hudourniku.
Tip, ki je izstopil,
je bil tak.
Izbral je sebi podobnega.
-Kaj pa vem.
Jaz vem.
Zasebne varnostne službe
delajo za kartele
v Kolumbiji, Rusiji in Mehiki.
Najemajo nekdanje specialce,
člane Stasija in KGB-ja.
Izurjene morilce,
ki so podobni taksistom.
Kaj boste storili?
Odstranili ga bomo
in rešili pričo.
Kaj, če se motijo?
Tip je priznal,
da mu je ime Vincent.
Pogovarjal se je z lumpi.
-V ozadju je še nekaj.
Ray, ničesar drugega ni.
Tudi jaz sem tako mislil.
Žogo imajo oni.
Tu ni ničesar za naju.
Zate mogoče ne.
-Res ne.
Pozno je. Domov grem.
Veš, koliko je ura?
So že našli Petra Lima?
Sheila govori z ženo.
Menda je v Fevru.
6. ulica in Alexandria.
Hitro.
L.A. 101 kliče L.A. 103,
L.A. 105 in L.A. 108.
Priča je v klubu Fever
na 6. ulici pri Alexandrii.
Tja gre tudi Vincent.
Specialna enota
se bo lotila Vincenta.
Prva enota, ki je tam,
reši Petra Lima.
Tukaj L.A. 105. Sprejeto.
Jo boš poklical?
-Koga?
Prijateljico, ki ti je dala vizitko.
Ne vem. Mogoče.
-Kaj?
Zavrti številko.
Življenje je kratko.
V trenutku mine.
Če bova preživela,
jo moraš poklicati.
Vsaj po mojem.
Sicer pa...
Tamle je. Pohodi plin.
Pojdimo.
Nekje zadaj sedi.
Wilke, na desno,
Brian, k vratom.
Samo čisti strel.
Varujte si hrbet.
Policija.
Pet metrov naprej
in meter levo.
Če zaideš,
padejo nedolžne žrtve. Jasno?
Lim je v drugem separeju z leve.
Spravite ga ven.
Sredi plesišča.
Stoj, Vincent!
FBI! Roke kvišku!
Roke kvišku, Vincent!
Stoj! Dvigni roke!
-FBI! Kje je Peter Lim?
FBI! Roke kvišku!
Spusti!
Stoj!
Nisem Vincent!
Spustite pištolo!
Nisem pravi!
Pedrosa je ranjen.
Rešilca.
Ne, počakajte!
Počakaj. Kriminalist Fanning.
Max sem!
Taksist, porkamadona!
Vem. Spravil te bom ven.
Policist sem. Pridi.
Kako si me našel?
-Vse bo v redu.
Samo naprej.
V redu bo.
Kako si me našel?
-Dobro bo.
Dobro bo.
Pojdiva!
Pridi.
Pelji!
Samo poljske konjenice ni bilo.
Živ si. Rešil sem te.
Si se mi zahvalil? Ne.
Samo vase se zapiraš.
Bi kaj rekel?
Hočeš, da spizdim?
Spizdi.
Si moral ubiti Fanninga?
-Kdo je pa to?
Kifeljc.
Zakaj si ga moral ubiti?
Najbrž ima družino.
Otroci so ostali brez očeta.
Verjel mi je.
Naj bi ga rešil,
ker ti je verjel?
Ne zato.
-Ja, zato.
Prav, zato.
Je kaj narobe?
S tem se preživljam.
-Pa tako delo.
Pelji v mesto.
-Kaj je tam?
Ti matematika ne gre? Najeli so me
za pet umorov. Izvedel sem štiri.
Zakaj me nisi ubil
in poiskal drugega taksista?
Ker si dober.
Skupaj sva v kaši.
Skupna usoda.
Kozmično naključje.
Samo serješ.
-Jaz?
Kup dreka naserješ.
Slepiš se.
"Smeti odstranjujem.
Pobijam lumpe."
Tako si rekel.
-Mi verjameš?
Kaj so zagrešili?
-Kaj pa vem?
Vsi so videti
kot priče tožilstva.
Najbrž gre za pomembno
zvezno obtožbo.
Pomembnež pa noče
biti obtožen.
To je torej razlog.
Razloga ni.
Ni dobrega ali slabega razloga
za življenje in smrt.
Kaj si potem?
Neopredeljen.
Sprijazni se.
Milijoni galaksij,
stotine milijonov zvezd
in utrinek na eni od njih.
To smo.
Izgubljeni v vesolju.
Kifeljc, ti, jaz.
Kdo sploh opazi?
Kaj ti je?
Zakaj?
Če bi ti kdo zagrozil
s pištolo in rekel:
"Povej mi,
kaj je tistemu človeku,
ali pa te ubijem.
Kaj ga žene?
Kaj razmišlja?"
Saj ne bi znal.
Moral bi te ubiti,
ker ne veš,
kaj drugi razmišljajo.
Pokvarjen si, bratec.
Do konca.
Si pač odraščal
po ustanovah.
Je kdo doma?
Osnovne opreme človeka,
ki bi jo moral imeti vsak,
tudi ti,
ni.
Zakaj me še nisi ubil?
Izmed vseh taksistov dobim Maxa,
Freuda in dr. Ruth v eni osebi.
Odgovori.
Poglej se v ogledalu.
Papirnate brisače, čist taksi,
limuzine.
Koliko si privarčeval?
-Kaj ti mar?
Nekoč?
Nekoč se mi bodo uresničile sanje?
Neko noč se boš prebudil
in ugotovil, da se niso.
Vse se je zarotilo proti tebi.
Nenadoma si star.
Niso se uresničile.
Nikoli se ne bodo,
ker tega sploh ne bi storil.
Ostal bo samo spomin,
ki bo zbledel v fotelju,
ko te bo do smrti
hipnotizirala televizija.
Ne govori mi o umoru.
Treba bi bilo samo plačati
prvi obrok za lincolna.
Saj niti ne moreš
poklicati tiste punce.
Zakaj še voziš taksi?
Ker še nikoli
nisem dobro pomislil.
Moral bi se zazreti vase.
Skušal sem srečo,
ki mi je vedno kazala hrbet.
Počasneje.
-Biti mora brezhibno.
Popolnoma brezhibno.
Brez tveganja.
To bi lahko storil
kadarkoli.
Rdeča.
Bi rad slišal nekaj novega?
Saj je vseeno.
Je sploh pomembno?
Vsi smo nepomembni
v tem velikem niču.
Kot v Območju somraka.
Tako pravi sociopat
na zadnjem sedežu.
Ampak za to sem ti hvaležen,
bratec.
Doslej še nikoli nisem
tako razmišljal.
Saj je vseeno.
Kurec gleda vse skupaj.
Lahko kaj izgubim?
Počasneje.
-Zakaj? Me boš počil?
Boš pritisnil na petelina?
Kar poči me.
-Zavri, porkaduš.
Me boš počil?
Bi rad oba ubil?
Kar ustreli me.
Zavri!
-Prav imaš.
Veš, kaj, Vincent?
Jebaj se!
Krasno.
-Se nisi pripel?
Med Olympicom in Figueroo
se je zgodila nesreča.
Taksist je poškodovan.
Gospod, ste celi?
Kaj se je zgodilo?
Gospod, zgodila se je nesreča.
Reševalci že prihajajo.
Me razumete?
Sedite in se pomirite.
Za taksi naj vas ne skrbi.
Dobili boste drugega.
Sprostite se. Dihajte.
Roke kvišku.
Roke kvišku. Glejte proti taksiju.
Pokleknite.
Kar primite me.
-Položite dlani na glavo.
Peljite me v zapor.
Imenitno bo.
Ne ganite se.
Roke za glavo.
Pošljite okrepitev.
Sum umora.
Spusti pištolo!
-Nazaj! Roke dol.
Iti moram.
-Umakni pištolo!
Ne premikaj se.
Od kdaj imaš glasovalno pravico?
Skleni roke.
Drži jih skupaj.
Če takoj ne grem,
bodo nekoga ubili.
Prikleni se.
Na 6. ulico grem.
Pokliči policijo.
Daj sem.
-Pizda.
Daj že.
Daj. Pokliči.
Oglasi se.
Oglasi se.
Daj, punca.
Daj, oglasi se.
Zvezno tožilstvo.
Annie.
-Ja.
Tukaj Max.
Taksist.
Poslušaj.
Neki Vincent...
-Max.
Poslušaj me, Annie.
Kličeš ob dokaj čudni uri.
Poslušaj, Annie.
Prišel bo neki Vincent.
Ubiti te hoče.
Kaj?
-Ubiti! Ubiti te hoče!
Ko sem te odložil,
je prišel iz iste stavbe.
Veš, kaj?
Max,
če se šališ, ni smešno.
Ne šalim se.
Anni, prosim, poslušaj.
Najel ga je Felix.
Ali pa njegovi šefi.
Felix Reyes-Torrena.
Kaj veš o moji zadevi?
Ne razumem.
Vem samo, da je priče že pobil.
Zdaj bo še tebe.
Ne vem, kako,
ampak ko sem te odložil,
je sedel v moj taksi.
Annie.
Annie, poslušaj. Rad bi samo...
Ne vem, kaj se dogaja.
Annie, poslušaj. Prosim, poslušaj.
Pobegni iz stavbe. Annie.
Takoj grem.
Ne, počakaj.
Max.
-Počakaj.
Max.
-Kje si?
V katerem nadstropju?
-V 15.
V knjižnici in arhivu.
Dve nadstropju pod tabo je.
V moji pisarni?
Ne ve, da si zgoraj.
Ostani tam in pokliči policijo.
Si prepričan,
da je spodaj?
Počakaj tam
in pokliči policijo.
Max?
Baterija je skoraj prazna
Drek.
Arhiv
1 5. nadstr.
Max?
Max.
-Ve, da si zgoraj.
Ne slišim te.
Annie, poslušaj.
Drek.
Annie!
Drek.
Center za obveščanje.
Poslušajte.
V stavbi je moški, ki...
Halo?
Spusti jo.
Max?
Zakaj? Kaj boš pa storil?
Pridi.
Max!
O, bog. Felix Reyes-Torrena?
-Ja. Srečala sva se.
Kaj misliš s tem?
Zakaj?
Ne vem. Ko sem te odložil,
je prišla stranka.
Rekel je, da je Vincent.
-Vincent?
Počakaj.
-Tu prideš na ulico.
Sem.
Hitro.
Kaj bova storila?
-Počakaj.
Ne. Sem.
Čakaj.
Glavo dol.
Drek.
Postaja bo.
Drek.
Max!
To je moj poklic!
Skoraj smo že
na naslednji postaji.
Max.
Tukaj stopi človek
v metro in umre.
Misliš, da bo kdo opazil?