Tip:
Highlight text to annotate it
X
NIMIN OTOK
Oče mi je vedno
govoril zgodbe o njej.
Da je bila
velika oceanografka.
Zgodbe o njunem otroku, ki jo je
moja mama poimenovala Nim.
To ime je izumila.
Tako oče pove to zgodbo.
Sedaj imam od mame le te zgodbe.
A res so neverjetne zgodbe.
Kot tista, ki jo imenuje
"Oceanografka in veliki modri kit".
Nekoč je oceanografka
odšla na odprto morje,
da bi odkrila, kaj je v trebuhu
velikega modrega kita.
Ravno, ko je mama
strmela v kitova usta,
se je od nikoder
prikazala skrivnostna ladja.
Imenovala se je Pirat.
Prišla je preblizu
in prestrašila kita.
Oceanografko je pogoltnil kit
in morje ju je vzelo.
Oče je hotel pluti po oceanih
in iskati tistega modrega kita,
da bi jo nama nekega dne,
kit vrnil nazaj.
Jaz mislim, da jo je le
pogrešal. Oba sva jo.
Do mojega četrtega rojstnega dne,
sva dvakrat preplula okoli sveta.
Od Rta dobrega upanja,
do konice Patagonije,
od Singapurja,
do Cookovega otočja.
Nekega dne sva ga našla.
Najin dom.
To je moj otok.
Ni slabo mesto
za odraščati, ne?
Ni mi potrebno hoditi v šolo.
Šolana sem doma. Selkie!
Pazi! Premakni se!
Oziroma šolana na otoku.
Oprosti.
Vse kar vem o svetu, sem
se naučila od mojih prijateljev.
Galileo!
Veste, da dva telesa,
ne glede kako velika sta,
padata z enako hitrostjo?
Galileo je to dokazal.
On je moj pelikan.
Selkie, moj morski lev,
me je naučil plavati.
Uslugo ji vračam tako,
da jo učim igrati nogomet.
Je odlična igralka
na sredini igrišča.
Stavim, da niste vedeli,
da si gredo morske želve
in nekatere vrste kuščarjev
resnično na živce.
Če hočem karkoli
vedeti o svetu,
odprem katero od knjig,
ki mi jih je oče prinesel.
Z malce domišljije
grem lahko kamorkoli.
Gledano v celoti,
se mi ne godi slabo.
Za večerjo vržem skupaj
nekaj zelenjave z najinega vrta.
Za okus dodam nekaj
sveže izkopanih črvov.
Očetovi najljubši.
Neverjeten dan, Nim.
Nova vrsta, vsaj mislim.
Če je nova, veš kako ji bo ime?
-Enoceličar Nim. Nisem pozabil.
Moj oče je morski biolog.
Obseden je z nanoplanktonom,
najmanjšimi delčki v oceanu.
Niso ravno zame,
a vsak je drugačen, kajne?
Si vedela, da je na milijone
picoplanktonov v mililitru vode?
Enoceličar Nim je
lahko prav zdaj tu.
Kaj? Kuščar!
-Ni Kuščar. Imenuje se Fred.
Za človeka, ki ljubi naravo,
bi mislili, da ga zanimajo živali.
Ko imajo več kot eno celico,
Jack izgubi zanimanje.
Znanstveniki mu pišejo s celega
sveta glede vsega mogočega.
Včasih celo piše članke,
ko je tale za
National Geographic.
Koliko kaže?
-Sedemintrideset vozlov!
Ne trdim, da je življenje
znanstvenika primerno za vsakogar,
ampak je pravo
življenje za naju.
Vsakih nekaj mesecev nama
ladja pripelje kar potrebujeva.
Nove knjige in papir,
žeblje in obleko.
Vse, kar ne moreva
sama narediti.
Odplujeva v odprto morje,
da jo srečava.
Nihče,
niti kapitan dobavne ladje,
ni še nikoli videl,
kako osupljiv je najin mali otok.
Skrbiva za otok, Nim,
otok pa bo poskrbel za naju.
In takšnega ga
hočeva ohraniti,
najin popoln,
skrit svet.
Si pripravljena?
-Ja.
Radodarno.
Poglej tole.
Heirloom paradižnikova semena.
Se spomniš tistih pegastih,
o katerih sva brala? -Poglej tole!
Novi Alex Rover!
Moja arabska pustolovščina.
Kaj misliš, da se zgodi v Arabiji?
-Počakaj, da povečerjava, Nim.
Ne, bom kar začela brati.
''Že celo življenje,
je to moje prekletstvo".
"Ne iščem težav,
a vendar me najdejo".
"Ni bilo vprašanje,
če bom umrl.''
Vprašanje je bilo,
kako bom umrl.
Bom podlegel ugrabiteljevi
pištoli, ali bo usodna žeja?
Moram biti junak,
moje lastne življenjske zgodbe.
Moram biti junak,
moje lastne življenjske zgodbe.
Moram biti junak,
moje lastne življenjske zgodbe.
Kam me peljete?
Posebna jama le zate,
Alex Rover.
Si kdaj slišal za jamo pajkov?
Jama pajkov, kaj? Najbrž je to
odgovor na to kako bom umrl.
Ne, ne! Počakaj.
Ustavi se! Kam greš?
No, pa bom
umrl zaradi žeje.
Kako je Alex Rover
postal Alex Rover?
No, pa poglejmo.
-Se je že rodil pogumen?
Če se je že rodil pogumen?
Pri pogumu je tako,
da se ga moramo učiti
in učiti naše celotno življenje.
Veš, ni samo v tebi.
Je v vsaki izbiri,
ki jo naredimo, čisto vsak dan.
Kje misliš da je Alex
Rover zdaj? -No, ne vem.
Mogoče je priklenjen v sarkofagu
20.000 sežnjev pod morjem.
Ali v kakšni jami pajkov,
ujet brez protistrupa
za njihov strup.
Ja, jama pajkov.
To mi je všeč.
V redu.
Čas za počitek.
Lepo spi, prav?
In ne sanjaj o pajkih.
Pajek!
Pojdi stran.
V redu.
Tole bom pospravila.
Naravnost.
Pravi kot.
Je to Telegraph Hill Pharmacy?
Ja, potrebujem dostavo, prosim.
Razkužilo Purell.
Koliko stekleničk imate?
Zelo dobro. Vse.
Ja, pošljite vse.
Kdo je? -Telegraph Hill Pharmacy.
-Pustite kar tam, prosim.
Pustim kar tu?
Na dežju? -Ja, kar.
Plačala sem s kreditno kartico.
Pustila sem ti lepo napitnino.
Poskrbi, da jo dobiš.
-V redu.
Alexandra, Buffy tu,
tvoja najljubša urednica.
Vem, da si tam
in da se ne boš javila.
Le skrbi me zate, draga,
sediš za računalnikom,
ješ le juho Progresso.
Kako lahko to ješ vsak dan?
-Buffy.
Torej, kako napreduje
novi Alex Rover?
Jaz naj bi nekaj prebrala že pred
dvema tednoma, ne? Brez pritiska.
Kar ne veš o meni je to,
da kjer je Alex Rover, tam je pot!
Imam talent, da se rešim iz zagat,
ki so mnogo hujše od te.
Oprosti?
Ne, počakaj. Ne.
Jaz naj bi se rešil iz tega.
Alexandra!
Zakaj mi ne gre?
Brez pritiska, brez pritiska.
Ognjeniško žrtvovanje.
Le kaj sem razmišljala?
Ognjenik.
"Živeti v senci ognjenika."
No, to je preprosto noro.
Zakaj bi kdo to storil?
Popolno.
Kaj delaš, Jack?
-Tam si.
Tok se je premaknil, Nim. Zanderjev
atol bo le poldrugi meter pod vodo.
Zanderjev atol?
Ampak kmalu bo večerja.
Mogoče ne bova videla
takšne rasti alg še leta.
Še več planktona? -Našla bova
Enoceličarja Nim. Prisežem.
To čutim v kosteh. -Jajca Chicce
se bodo izvalila. Moram biti tu.
Brez pogajanja. To je priložnost,
ki se ti ponudi le enkrat v življenju.
Daj, no! -Ja, to si rekel tudi
prejšnji teden za južni sij.
Dve noči, Nim. -Ne. Chicca je
prejšnje leto rešila le enega.
Eno majhno želvico.
Hočem ostati.
Lahko govoriva prek
satelitskega telefona.
Nim, prosim.
Nisem več majhno dekletce.
Tako si podobna mami, veš?
-To je dobro, kajne? -Ja, dobro.
Na žalost tudi pri njej
nisem mogel zmagati v prepiru.
Le še štiri ure so do oseke.
Mi lahko daš zbirko kozarcev
in potapljaško obleko?
Sem ti že spakirala.
Če mi kdo pošlje e-pošto,
mu povej, da sem na odpravi.
Odgovoril jim bom v četrtek.
Kuščar, pojdi dol s tega.
Ni Kuščar. Ime mu je Fred. Razen,
če je smešno očitna e-pošta.
Takrat jim lahko pomagam, kajne?
-Raje jim povej za četrtek.
Nim, si prepričana, da želiš to?
-Saj si me že pustil samo.
Za eno noč.
Še nikoli pa za dve.
Imam Selkiea, Freda in Galileja
ter novo knjigo Alex Rover.
Enkratno bo.
-V redu.
Vrni se z Enoceličarjem Nim!
-Bom!
Se vidiva v četrtek!
Rad te imam! -Tudi jaz tebe!
Nocoj te pokličem!
Nič žuriranja dokler me ni!
Dva nova sporočila.
Kaj nismo priljubljeni?
Živjo, Freddie.
Kako gre?
"Dragi Jack Rusoe, potrebujem
pomoč pri moji novi dogodivščini."
"Bi lahko odgovoril na nekaj
vprašanj? Alex Rover."
Alex Rover?
Alex Rover piše mojemu očku?
Misliš, da je
tisti Alex Rover?
On je! Res je on!
Dragi Alex Rover, gotovo bi ti
Jack pomagal pri dogodivščini.
Je tvoj velik oboževalec.
Oba sva. Od Nim.
"Dragi Alex Rover, gotovo bi ti
Jack pomagal pri dogodivščini."
"Vrnil se bo v četrtek. Je tvoj
velik oboževalec. Oba sva."
"Od Nim."
Nim.
Kako nenavadno ime.
Draga Nim, si Jackova
raziskovalna sodelavka?
Jack mi je pisal
o ognjeniku kjer živita.
Veš kaj o njem? Lep pozdrav,
Alex Rover. Pošlji.
Kaj počneš, Alexandra?
-Raziskujem.
Pojdi stran. Pusti me pri miru.
-Saj ne misliš tega. Rada me imaš.
Zakaj si tako prepričan?
Ker ima cel svet rad
Alexa Roverja.
Resno? Vem. Preveden
si v 21 različnih jezikov.
Brez pritiska, brez pritiska.
Osmo poglavje
pišeš že tri mesece.
Ali me žrtvuj v preklet ognjenik,
ali pa me pusti, da najdem izhod.
Čas je, da končaš knjigo.
Razmišljam.
-Ja, razmišljaš.
To je tvoja težava.
Začuti s telesom.
To je to. Kinka.
-Kinka?
Kinka!
Kinka!
Kinka!
Neverjetno je bilo, Jack.
Chiccovi otroci so se
izlegli nocoj, kot sem rekla.
To je odlično.
-In raki so bili noro lačni.
Morala sem ostati.
Rešila sem vseh šest želvic.
Srečo so imeli, da si bila tam.
Ponosen sem nate, srček.
Kakšen je Zanderjev atol?
-Želim si, da bi ga lahko videla.
Je lepši kot Mlečna cesta.
Naslednjič ne boš ugovarjala, ne?
Si že našel
moj nanoplankton?
Imam kar dober
občutek glede tega.
Pojdi spat, Nim. Nič več branja.
Pogovorila se bova zjutraj.
Kako si vedel, da berem?
-Poznam te kar dobro.
Lahko noč, Nim.
Lepo spi.
Veličastno je.
Ne!
Jack? Očka?
O, ne.
Freddie!
Kakšen nered, kajne, Selk?
Ni elektrike.
Prekleto.
Jack?
Me slišiš?
Jack Michael Rusoe?
Očka, me slišiš?
Jack?
Javi se, očka.
Jack? Očka?
Enoceličar Nim.
Pušča. To ni dobro.
Nobeden ne mara puščanja.
Na sredini ničesar.
Brez jambora. Brez satelita.
Čoln se potaplja.
Kako naj se vrnem k Nim?
Do jutri naj se ne bi vrnil, ne,
Fred? Nič ni potrebno skrbeti.
Moram najti hrano, da se okrepim.
Moram se vrniti k Nim.
To je moja riba!
Prvi sem jo videl!
Kaj? Kdo si?
Te poznam?
Si Nimin prijatelj?
Verjetno sem dobil sončarico.
Govorim s ptico.
Vrni se z Enoceličarjem Nim.
-Bom! Se vidiva v četrtek!
Rad te imam!
-Tudi jaz tebe!
Nocoj te pokličem.
Tukaj je nered, kajne, Selk?
Alex Rover?
Nam spet piše?
Draga Nim, si Jackova
raziskovalna sodelavka?
Mogoče mi lahko pomagaš.
Voda mi že pošteno teče v grlo.
Jack mi je pisal o ognjeniku
kjer živita. Veš kaj o njem?
Lep pozdrav, Alex Rover.
Dragi Alex Rover,
imamo ognjenik ...
"Kličemo ga Ognjena gora.
Izbruhnil ni že nekaj let,"
"ko pa izbruhne, nebo
postane belo od pepela."
Odlično. "Nebo belo od pepela."
Všeč mi je prispodoba.
Draga Nim,
se lahko vidi brbotajoča lava
v ustju ognjenika?
Pošlji.
Komaj čakam na to.
O, ne. Poštar.
Oprostite! Jo lahko pustite
na verandi? Ali pa pod vrati?
Dragi Alex Rover.
Ne vem kako izgleda ognjenik,
ampak ti bom povedala kmalu.
Lep pozdrav, Nim,
Jackova raziskovalna sodelavka.
Toliko pošte.
Le vrata moram odpreti.
To ni nič takšnega.
Le vzemi pošto.
V redu, Fred. To ni nič
takšnega. Narediva to.
Ne morem, ne morem.
Vsi obrnejo kljuko.
Zmoreš. Daj že.
Daj. Še malce dlje.
Zgrabi jo. Ena, dve, tri.
Le kdo potrebuje pošto?
Lahko jo vzamem jutri.
Zanimivo. Bolj kot lava,
je to suha kamnina.
Komaj čakam,
da to povem Alexu Roverju.
Galileo, skrbelo nas
je zate! Kam si šel?
Nekaj raziskujemo
za Alexa Roverja ...
Kaj je to?
Drži se, Fred!
Daj, no.
Daj, odpri se!
Odpri se!
Odpni, odpni!
Fred, si v redu?
Ne bomo povedali Jacku,
da smo prišli sem, prav?
"Dragi Alex Rover, moja
odprava na ognjenik ni uspela."
"Padla sem z gore in se grdo
porezala po nogi." Zaradi mene.
"Je zelo otekla
in gnoj teče iz nje."
"P.S. Kako bi oskrbel rano dolgo
pet cm., s katere teče gnoj?"
Kaj naj naredim?
Draga Nim, pri rani je pomembno,
da ostane čista in suha.
Na Cookovem otočju uporabljajo
steblo rastline Simarouba,
da preprečijo okužbe.
-Simarouba.
P.S.
Si v redu, Nim?
"Dragi Alex, glede tvojega
vprašanja, če sem v redu."
"Bom, ko se moj očka vrne."
"Neverjetno je govoriti
z resničnim junakom."
"Nim." Čakaj malo.
"Ko se moj očka vrne."?
O, mojbog.
Kdo si, Nim?
Koliko si stara?
Si sama, kjerkoli že si?
Kaj je to?
Kaj hočejo?
Prihaja zelo hitro.
Pirat? Ladja Pirat?
Oceanografinja in veliki modri kit.
O, ne.
Nekdo je vdrl.
Preprosto rajsko. Preklet paradiž.
-Tudi na nobenem zemljevidu ga ni.
Kapitan, poglejte tole.
O, ja.
S tem pa bo zaslužka.
Prav lepo bo.
Poglej ga.
-Lepa mala rjava pliskavka.
Narava v vsem njenem
veličastnem sijaju.
Žar postavite tamle.
Na mivko bomo postavili ležalnike
in prodajali pina colado za
deset dolarjev. -Tiho, Freddie.
Obljubili ste jim zaseben otok
in ta je ravno pravšnji.
Všeč jim bomo.
To bo zasebni Piratski raj.
Piratski raj?
-Odlično.
Vrnemo se čez dva dni. -Kako
lepo bi bilo tamle videti hotel.
Brez dreves v ozadju.
Popolno. -Nazaj čez dva dni.
Jack?
Jack, javi se.
Očka! Očka, kje si?
Potrebujem te.
"Kje si, Nim?
Koliko si stara?"
"Si sama kjerkoli že si?"
"Ja. Sama sem. Imam
11 let in oče je izginil."
"Izgubil se je na morju.
Noga mi je zatekla in krvavi."
"In Pirati prihajajo,
da bi zavzeli otok. Nim."
Le kaj lahko naredim, Nim?
Le kaj lahko naredim, Nim?
Pridi. -Pridem?
Tega ne zmorem sama.
Ne morem biti junak
svoje lastne zgodbe.
Potrebujem te,
Alex Rover.
Prosim, pomagaj mi.
Pomagaj mi, prosim.
Žal mi je.
Želim si, da bi lahko prišla,
ampak sem mejno agorafobična.
Mejno? Tako ti temu rečeš?
Saj ne boš tega poslala,
kajne?
Žal mi je.
Želim si, da bi lahko prišel,
ampak sem mejno agorafobičen.
Stanovanja nisem
zapustil 16 tednov.
O čem govoriš?
Si eden največjih pustolovcev,
ki so živeli! Si Alex Rover!
Ampak nisem
tisti Alex Rover.
Ja, zagotovo nisi.
113. Kaj je vaš nujen primer?
-Moj? To res, res ni pomembno.
Gre se za dekletce,
ki je sama samcata nekje
sredi južnega Pacifika.
Hudo se je poškodovala,
jaz pa se počutim
kar odgovorna za to.
Oprostite. Ste rekli
južni Pacifik? -Ja, sem.
Žal mi je. Pomoč nudimo le za
območje Sanfranciškega zaliva.
Ministrstvo za notranje zadeve
v Suvi. -Suva, Fidžijsko otočje.
Fidži, ja. -Gre se za majhno
deklico na odmaknjenem otoku,
nekje blizu vas. -331 otokov
sestavlja Fidži, gospa.
"Nim, kje točno se nahajaš?"
Dragi Alex Rover,
najin otok je 20 stopinj južno,
162 stopinj zahodno,
v južnem Azijskem morju.
Tega položaja ... -"Tega
položaja ne izdaj nobenemu".
"Očeta bi uničilo, če bi svet
odkril najin skriti dom."
"Ampak strah me
je biti sama. Nim."
Storiva to.
-Kaj? -Pojdiva.
20 stopinj južno,
162 stopinj zahodno.
Niti hiše ne morem zapustiti.
Ne grem na južno Azijsko morje.
Vzdolž najine poti je.
Alex, potrebuje te.
Niti poznam je ne.
Kaj ne veš?
Da je majhno dekletce?
Da je sama na otoku
in te prosi za pomoč.
Bodi junakinja svoje
lastne življenjske zgodbe.
Ne moli mi te vrstice pod nos.
Napisala sem jo. -Vem.
Zakaj je za spremembo
ne uresničiš?
Daj. Pojdiva iz tega
prekletega stanovanja.
Pojdiva pustolovščini naproti!
Pridi na potovanje z menoj.
Nikoli ne veš.
Mogoče boš celo uživala.
Potrebujem te,
Alex Rover.
Res se mi že meša.
Draga Nim. Po resnem
razmisleku sem se odločil,
da pripotujem 20 stopinj
južno, 162 stopinj zahodno.
Na žalost je edini let iz
San Francisca ob polnoči,
in naredi nekaj
nenavadnih povezav.
Ne vem kdaj bom prispel,
ampak vedi, da sem na poti.
Če nikoli ne pridem, to pomeni,
da sem se izgubil na morju.
Lep pozdrav, Alex Rover.
Alex Rover prihaja?
Selkie, prihaja!
Na poti je!
Ne zmorem.
Ne morem iti.
Odkrito, osupel sem,
da si zmogla do tu.
Verjetno je res najboljše,
da ne greš. Konec koncev ...
Po meni je vprašala, kajne?
Ne po tebi.
Ampak na žalost
nisi resničen.
Zate sem.
Daj, no.
Odpri vrata, Alexandra.
-Ne moreš me prisiliti.
Prav imaš. Ne morem.
To moraš narediti sama.
Daj. Obrni kljuko.
Ja. Zmoreš.
Ja!
Pojdimo rešit deklico.
Primi me za roko,
Alexandra. -Ne.
Dotakni se sveta.
-Nočem se dotakniti sveta.
Ni sterilen. -Daj!
-Nehaj vleči!
Nehaj! -Kaj za ...
Česa se bojiš?
Vsega.
Ste v redu, gospa?
-Ja. V redu sem.
Navdušena sem
*** svežim zrakom.
Lahko malce počakate?
Malce sem nagnjena k slabosti.
-Saj se še ne premikamo.
No, že če pomislim, da se
premikamo, mi dela slabo.
To moramo narediti,
Freddie.
Moramo jih zadržati v zalivu.
Alex Rover je na poti.
Moramo jih zadržati
stran od naše obale.
Čisto enostavno. Obrambna črta,
kot pri Peloponezijcih.
To so starodavni grški bojevniki.
Vse je tam, v Svetovni knjigi.
Galileo,
ravno prav si prišel.
Potrebujemo te.
Okupirani smo.
Vsi moramo delati.
Vsi si pomagamo.
Čakaj. Galileo.
Galileo, ne! Kaj počneš?
Galileo, vrni se! To potrebujem!
Tisto je bilo moje orodje!
Čevlji, gospa.
Čevlji?
To je ogabno.
Oprostite, gospa.
Obrnite se, prosim.
Imamo nekaj!
Kontrola torbe.
Kaj je to?
-Za mojo juho.
Ni dovoljeno. -Kako jo
bom odprla? Z zobmi?
Kaj je to?
-To je razkužilec rok.
Res odličen izdelek.
-Ni dovoljeno.
Žal mi je, gospa. Tekočine ***
decilitrom niso dovoljene. -A ...
Naslednji!
O, ne. Ne!
Ne crkni zdaj!
Strela.
Moj pas z orodjem.
Galileo?
Galileo. Hvala.
Še je upanja za Jacka,
vi ušivi morski psi!
Mojbog, kako je vroče tu.
Kot v turški kopeli.
Se vam zdi vroče tu?
Na to sem vam že odgovoril,
gospodična. Meni je zelo udobno.
Oprostite. Le, le ...
Še zadnjič, obljubim.
Kaj je zdaj, gospa?
-Bi lahko pogreli juho Progresso?
Nisem kaj prida od popotnice,
ampak na letališču
so mi zaplenili odpirač.
Moja roka! -Je že v redu.
Le manjša turbulenca, prav?
Manjša turbulenca.
Tako je.
Veste kaj? Jaz bom le ...
Samo trenutek.
Naredila bom ...
Če vas ne moti,
bom šla mimo vas.
Oprostite.
Letala. Nič ni dobro
pri letalih, razen kikirikijev.
Sem alergična na kikirikije?
Kaj sem sploh razmišljala?
-O čudežni deželi,
pustolovščini,
potovanju z letalom.
Imam lahko nekaj zasebnosti na
stranišču? Prosim. Ni nič sveto?
Kaj so tele?
-Tablete proti slabosti.
Te ne naredijo zaspanega?
Zaspanega.
Gdč. Rover?
Kaj?
-Tukaj smo. V Borneu.
Ampak nočem biti v Borneu.
Hočem biti v Rarotongi.
Let za Rarotongo
odide iz F-71,
čez dvanajst minut.
-V redu.
Potrebujete pomoč?
-Ne, zmogla bom. V redu.
Oprostite.
Tako mi je žal.
Nisem hotela. Moram iti.
Ne, ne, počakajte.
Kako ...
Mislim, da je prišlo do napake.
Naj bi šla na letalo za Rarotongo.
Ja. Ni napake.
-Ne, ne, ne.
V agenciji so mi rekli,
da bo veliko letalo za Rarotongo.
To je veliko letalo za Rarotongo.
-To je veliko letalo za Rarotongo?
Ni to smešno? Alex Rover.
Isto ime ima pustolovski junak.
Ja. Smešno za umret.
V redu. Ne smejo
vedeti, da smo tu.
Ugasni tisti ogenj.
Pot bomo prav tako zakrili.
Ta kraj mora izgledati grozno,
da si nihče ne bo želel biti tu.
Ko se Jack vrne, mu bom povedala,
da sem zaščitila otok.
Lahko se ubranimo, Selk.
Nimamo izbire.
Nocoj ne bo ognja, fantje.
Ne bo ognja in ne bo luči.
Nihče ne bo vedel,
da smo tu.
Je že v redu.
Nikogar ni tam.
Vsi bomo zaprli oči.
Prosim.
Ne vzemi me sedaj.
Če bom to preživela,
ne bom nikoli več zapustila hiše.
Poslušala bom le moje
najgloblje strahove in dvome.
Orion je tam in to je April.
Sem devet stopinj
severno od ...
Blizu plujejo ladje ...
Kaj?
Sem preveč severno?
Ja, mogoče imaš prav.
Poznaš svoje zvezde, Galileo.
Emily?
Si ti?
Vrnil se bom k njej, Emily!
Prisežem!
Poskrbel bom za Nim!
Emily?
Glejte jih. Jacku sem obljubila, da
ne bo nihče stopil na našo mivko.
Pogum je nekaj,
kar najdeš vsak dan.
Selkie, zbudi se! Danes je dan,
ko se borimo za naš košček zemlje.
To je naš otok.
Sanjski je! Osupljiv!
Poglej, očka.
Popolnoma neodkrit.
Seveda je odkrit, Edmund.
Ladje so ga odkrile.
Pohiti, Eddie.
-Počakaj, mama.
Čas še ni potekel. Naj še
enkrat pogledam. Kaj za ...
Hitro, mama!
Daj mi še en dolar!
Videl sem morsko deklico!
-Premakni se, Edmund.
Zamudili bomo. -Ampak morska
deklica! -Utihni! Tu imaš klobuk.
Srček, pridi. Odhajamo.
Ne. Iščem Ognjeno goro.
Tam je ognjenik.
Dva hamburgerja. Dva hamburgerja.
Dva hamburgerja.
Ne. To ni hamburger.
Verjemi. -En dolar.
Izgledaš prekrasno.
-Zelo poceni.
Koza. Potrebujete kozo.
-Ne, ne, ne.
Ne potrebujem koze.
Ti potrebuješ to kozo.
Umijte si roke,
preden se dotaknete še česa.
Kupite pri meni! -Ne morem.
Potrebujem Ognjeno goro.
Vem, kaj potrebujete. Jaz vas
odpeljem. -Poznate Ognjeno goro?
Je 20 stopinj južno
in 162 stopinj zahodno.
Vem, kaj potrebujete.
Jaz vas odpeljem. -V redu.
Noter grem. -Zobno ščetko?
-Ne potrebujem zobnih ščetk.
Vedno prinesem svojo.
Hvala.
Lahko jo uporabite kar vi.
Za vaše zobe. Ščetkaj, ščetkaj.
V redu. Hvala. Nasvidenje.
Počakajte!
Ste prepričani,
da veste kam greste?
Vem, kaj potrebujete. Jaz vas
odpeljem. -Imate razkužilo za roke?
Vem, kaj potrebujete. Jaz vas
odpeljem. -Le to znate reči, ne?
Vem, kaj potrebujete.
Jaz vas odpeljem.
Zaupaj, Alex.
Zaupaj, zaupaj.
Lahko je reči.
Zaupanje je skrivnost
do pustolovščine.
Poglavje štiri,
pohod na Kilimanjaro.
Se ne moreš spomniti
česa bolj izvirnega? -Čoln!
Kar potrebuješ. Čoln!
-Vidiš?
Kaj sem ti rekel?
Prišli so na napačen kraj.
Nihče ne vdre na moj otok
in jo poceni odnese.
V redu, Selk. Daj jim vetra.
Izženi jih s plinom.
Pokaži jim, kaj nastane,
če ješ mrtve ribe in trpotec.
Popoln raj.
-Kaj je tisto?
Nekakšen podvoden gejzir,
mogoče.
O, mojbog.
Kaj je ta ogaben smrad?
Plin!
Obrni čoln. -Obrni ta čoln.
Grozno je! Bruhal bom.
Poglejte.
Morski lev je.
Poglejte ga. Prišel je
izkazati dobrodošlico.
Dal si vse od sebe, Selk.
Jack, kje si?
Glej obzorje.
Glej obzorje, glej obzorje.
Potem ne boš bruhala.
Glej obzorje. Glej ...
Peljal vas bom do
konca otoka Tuvalu.
Do tam gre lahko
tale čolniček. -V redu.
Ampak ...
Kaj je tisto?
Tisto? Tisto je monsun.
Mislite monsun kot monsun?
Nevihta hoče priti sem.
Nebo ji ne pusti.
In jaz zaupam svojemu nebu.
-"Zaupam svojemu nebu."
To je zelo dobra vrstica. Mogoče
jo bom ukradla. Pisateljica sem.
Ne, ne. Moja vrstica.
Tudi jaz sem pisatelj.
Vrstico bom uporabil
v moji zgodbi. -Ja?
No, v redu.
Tudi prav. Tvoja je.
Ne!
Pobje in dekline, olimpijske igre
Piratov se začnejo čez pol ure.
V redu. Takole.
Kaj so te majhne hišice,
ki so jih prinesli s seboj?
Dame in gospodje, prenosna
stranišča sedaj obratujejo.
Moj daljnogled.
-Edmund, ne odidi predaleč.
Ne veš, kakšne grozna bitja
so tam. -Ni groznih bitij, mama.
Utihni, Fred. Ne še. Nihče
ne more vedeti, da smo tu.
Spravite ga dol!
Spravite ga dol z mene!
Zmaj!
Videl sem zmaja!
Na pomoč! Leteči zmaji!
Na pomoč!
Edmund, kje si bil? -Na pomoč!
-Kaj je s tem fantom, Shirley?
Ne skrbi zame, Fred.
V redu sem.
Čas za drugi val. Pokliči
tvoje prijatelje. Naj pridejo.
Pridi.
Naj jo jaz, otrok.
V redu. Si pripravljen,
da zares poletiš, Freddie?
Zakopljite moje bombone!
Na meni je!
Kaj je to?
Zmaji! Leteči zmaji!
Zmaji!
Le kuščarji so, dame in gospodje.
Gostujejo na vseh teh otokih.
Koliko kuščarjev
lahko leti, kapitan?
K čolnom. Dajte.
Odidite že.
Dame in gospodje, ne bojte se!
Kuščarji se bojijo ognja!
To je le narava
in mi jo znamo ukrotiti!
Vsi, prosim! Naj vam predstavim
svetovno znane Piratske plesalce!
Otok Tuvalu.
Od tu greste peš.
Kaj? Peš?
Saj je še sto
metrov do obale.
Rekli ste do otoka Tuvalu.
To je njegov sosed.
Majhen čoln ne gre naprej.
Slabo za motor.
Saj niste resni.
Dajte. Dol s čolna.
-To je ... To je norost.
Nekaj malega vem
o norosti, veste. O, bog.
Moški s helikopterjem živi tu.
On vas bo peljal naprej.
Najdite moškega s
helikopterjem. -Počakajte.
Veste kako nevarne
so te stvari?
Ne morem iti s helikopterjem.
Moram se vrniti takoj. Takoj!
Hej! Prijavila vas bom ...
-Nasvidenje! Srečno!
Nekomu!
Zdaj si do pasu v tem.
Prekrasni ocean.
Slana voda.
Ni naravnost enkratno?
Ne. Ni naravnost enkratno.
Sploh ni enkratno.
Je mokro in ogabno ...
Hej! Odpelji me nazaj!
Je že šel, Alexandra.
To je to! Okušaš pustolovščino.
Slab okus ima.
Kaj je narobe?
Si videl Edmunda?
-Ne. -Edmund!
Eddie! Si tam?
To ni kraj za igre!
-Popolno je za igre!
Edmund!
Poglej tja gor.
-Kaj je tisto?
Ja! Dim!
Videti je kot ognjenik!
Kaj je to?
Bo izbruhnil?
Je to plaz?
Daj že.
Ne, ne. Narobe smer!
Shirley? Shirley!
Sem to jaz naredila?
Jezus! -Edmund!
Gremo. Ne paničarite.
To je del doživetja.
Nazaj na čolne.
Edmund, pohiti.
Stvar se premika!
Pohiti!
Kdo si?
Kaj si počela tamle?
Živiš tukaj? -Ja.
Kaj ti počneš tu?
-Naj bi bil na počitnicah.
Umirite se!
Ludwig, pojdi na čoln.
Odpeljite nas stran!
Shirley? Kje je najin fant?
Pojdi ponj! -Ne vem!
Edmund, pridi!
Drugačen si,
kot sem si te predstavljala.
Si se me predstavljala?
Iz zgodbe o Piratski ladji?
Oceanografinja in modri kit?
Nisem iz zgodbe.
Iz Brisbanea sem.
-Edmund! -Edmund!
Dame in gospodje,
ne paničarite. -Edmund!
Edmund!
Čas je, da odideš.
-Greš z nami?
Zakaj?
-Tukaj ni varno.
Zame je varno.
-Ampak sama si.
Pohiti!
Edmund!
Že grem, mama.
Edmund! Eddie?
Eddie, srček, kje si bil?
Povsod smo te iskali.
Moramo od tu.
Mama, srečal sem deklico!
Srečal si deklico, na tem,
od boga pozabljenem otoku? Lepo.
Deklico, ki tukaj živi.
-Ti in te tvoje zgodbice, Eddie!
Ta otok ni primeren za ljudi.
To ti obljubim. Pridi. Počakajte!
Počakajte na nas!
Mojbog.
Hitreje! Dajmo!
Koliko si star?
Eddie? Eddie?
Nič igric in nič televizije
za en mesec.
Doma bo za vedno.
O, ne.
Alex Rover, kje si?
Kaj se dogaja?
Nevihta spreminja smer!
To ni dobro! -Kaj? -To ni dobro!
To je to! Umrla bom!
Tokrat se pa
strinjam s tabo. -Kaj?
Smo v steklenem mehurčku
sto metrov *** morjem.
Sovražim helikopterje.
To je moja Ahilova peta.
Ne moreš reči tega.
Junak si!
Nisem junak. Ko bi vsaj bil.
Le pilot helikopterja sem.
Ne, ti si junakinja,
Alexandra.
Prišla si vse do sem, le da bi
odgovorila na klic na pomoč.
Zgrabila si trenutek, zahtevala
nadzor *** svojim življenjem!
Slabo mi bo.
-Ne, ne, ne.
Ne smeš!
-Kaj je to?
Ladja za križarjenje. -Spustila
se bova. Tam bova pristala. -Tam?
Ne!
Južno jugovzhodno, z vso močjo.
-Kapitan, tole boste hoteli videti.
O, bog.
Nič več!
Nič več! Nič več!
Hvala!
Kdo vam je dal dovoljenje
za pristanek na mojo ladjo?
Kdo si? -Alex Rover.
-Alex Rover? Pustolovec?
Ne! Pisateljica!
Daj že. Ne pusti me tu!
Moja zadnja priložnost si!
Daj! Daj!
Tako, ja.
Daj!
Uspelo mi je.
V redu, pa gremo. Odpelji
me domov! Daj, mati Narava!
Vrni me k Nim!
Koordinate znam zelo dobro.
Znam jih na pamet.
20 stopinj južno,
162 stopinj zahodno.
Tam je majhno dekle. -Še 300 km
ni nikjer nobenega dekleta.
Ampak sama samcata
je na otoku. In...
Zakaj me vsi gledate,
kot da sem nora?
Vračamo se z bližnjega otoka.
Tam ne more preživeti nihče.
Odpeljite me na otok! -Mlada dama,
borimo se s prekletim monsunom.
Ladja plove s polnim plinom
in ne bomo se obračali. -Ampak ...
Kapitan, ne sme
vznemirjati ljudi.
Recite zdravniku naj pride
in ji da pomirjevalo.
Ja, naredimo tako.
Eddie? -Verjetno gre po sladico.
-Vem, da je tam. Slišala sem jo.
Nisem slišala njenega glasu.
Dobivala sem njeno e-pošto.
Niste nori. -Nisem? Poznam jo.
Videl sem jo. Resnična je.
Resnična je?
-In je na otoku.
Hvala, hvala.
Način, na katerega
rešujete zadevo ...
Ladijski zdravnik že gre,
kapitan. -Hvala, Ensign.
Za njo!
-Varnostnik!
Bingo je čez pet minut.
Ustavite jo!
Naj jo nekdo ustavi!
Neumen kovček!
Juha je padla!
Imam jo!
Pridite! Tukaj spodaj!
Pojdite!
Tamle je!
Ne pustite ji, da gre!
Kaj za vraga počneš?
Imam živčni zlom!
Ne, ne, ne.
Ne naredi mi tega!
Ne bom obupal, Nim!
Vrnil se bom k tebi!
Obljubim!
Očka?
Jack?
Očka! Očka!
Si v redu, očka?
Jack!
Selkie, Selkie, pridi!
Jack naju potrebuje!
Morava ga rešiti!
Nim? Nim!
Ne!
Nim.
Si to ti? Nim?
Si to ti? Nim?
Kdo si?
Nim, jaz sem Alex Rover.
Alex Rover?
Ja, to sem jaz.
Ampak ...
Ne, to ni možno.
Alex Rover je moški.
Junak je.
Naj bi mi pomagal
najti očeta.
On rešuje ljudi.
Ne potrebuje reševanja.
Vem.
Jaz sem Alexandra Rover.
Alexandra?
Pisateljica iz San Francisca.
Pisateljica? -Ja. Rekla si,
da potrebuješ nekoga ...
Nisem rekla, da potrebujem tebe.
Moraš iti. -O čem govoriš?
Ne moreš biti tu. Moraš oditi
preden se moj očka vrne. -Tvoj ...
To je najin otok, prav?
Le najin.
In nočeva,
da je še kdo tu! Prav?
Prosim, pojdi. Pojdi!
Pojdi za njo, Alexandra.
Bodi tiho. -Ne, ne bom tiho.
Potrebuje te.
Kaj? V redu je.
Saj si jo slišal.
Očitno ji gre kar dobro.
Ne potrebuje me.
Seveda te potrebuje.
Če sem odkrit, tudi ti
potrebuješ njo. Kam boš šla?
Odšla bom od tu.
Naredila bom splav.
Naredila bom majhen kres.
In odšla bom domov
in od tam nikamor več.
Ne moreš biti sama do smrti,
Alexandra! -Nisem sama. Imam tebe.
Ne, nimaš.
Ne, nimaš me nič več.
Žal mi je,
ampak ne bom več tvoja opora.
Kaj? Ja, ja, ja.
V redu, glej.
Morava le razmisliti,
zato mi daj kakšno zamisel.
Žal mi je. Konec je.
-Kaj? Kaj pa govoriš?
Alexandra, ne grem se več.
Nič več pustolovščin.
Znajti se boš morala sama.
-Ne moreš kar odnehati.
Ustvarila sem te, zato delaj
kar ti rečem, ne pa obratno.
Nasvidenje, stara prijateljica.
Srečno.
Čakaj! Vrni se!
Pojdi k dekletcu!
Nim?
Kaj je bilo to?
O, bog. Takoj me ubij,
da bo tega konec.
Nim? Na pomoč!
Nim? Na pomoč!
Me slišiš? Tako je
temno tukaj! Nim?
Nim? Daj, pomagaj mi.
Prepotovala sem pol sveta.
Šla sem na letalo, na helikopter,
ukradla sem čoln.
Lahko mi vsaj pomagaš
narediti zadnjih sto metrov.
Nim? Nim.
Žal mi je, da nočeš,
da sem tu.
Mislila sem,
da počnem pravo stvar.
O, ne.
Tako se konča.
Svetla luč v temi.
Moja najhujša nočna mora.
Da me ubije kresnica!
Hvala, Nim.
Koliko časa že živiš tukaj?
Kolikor mi seže spomin.
Lahko vstopiš, če hočeš.
"Jack Rusoe je
znanstvenik in pisatelj,"
"ki živi na oddaljenem
otoku v južnem Pacifiku."
"Nikomur ne bomo
povedali kje je."
Nim, koliko časa ni očeta?
Štiri dni.
Česar se Jack loti,
to vedno konča.
Vrnil se bo.
-Zagotovo se bo.
Hočeš kaj od tega?
Kaj je to?
To so projina zrna
in gobo korenine.
In tole so črvi.
Ne, jaz ...
Veš, jaz bom ...
Ostala bom kar pri
moji juhi. -Tvoji juhi?
Oprosti za to.
Tu. Poskusi malo.
Ne.
Nisi napisala tistih knjig
o Alexu Roverju, kajne?
Nisem? -Ne.
Vse kar Alex Rover počne je to,
da vedno poskuša nove stvari.
Torej? Kakšno je?
Žvečljivo.
Je bolj žvečljivo, kot sem
pričakovala in ni ogabno.
Le kaj sem razmišljala?
V redu, v redu.
Nim?
Nim?
Nim?
Prekrasno je.
Prazno je.
Mogoče ...
Mogoče se je le izgubil.
Ne. Ne, moj očka
je bolj pameten.
Če bi bilo z njegovim čolnom
vse v redu, bi bil sedaj že doma.
Našla si pot iz San Francisca
in ne veš
kako se kaj naredi.
Očka bi se vrnil
z Zanderjevega atola,
če bi bil še vedno živ.
Ne bo se vrnil,
Alexandra.
Glej.
Poslušaj me.
Ne glede kaj se zgodi,
če je tu ali kjerkoli,
bom jaz poskrbela zate.
Ne boš sama.
Kaj ...
Kaj je to?
Galileo?
On je.
On je! Očka!
Pridi!
Očka!
Očka!
Očka! Očka!
Nimmy! O, mojbog.
-Tukaj si. Živ si.
Živ si!
Tako me je skrbelo. -Rekel
sem ti, da se bom vrnil, kajne?
Poglej se.
Tako močno sem te pogrešal.
Si v redu?
-Zdaj sem.
Hvala, Galileo!
-Hvala, Galileo!
Kaj je to?
Enoceličar Nim?
-Ne vem.
Zelo dober občutek
imam glede tega.
Pridi sem.
Kaj? -Živjo.
Kdo je to?
Očka, to je Alex Rover.
Alex Rover? Mislil sem ...
Ona je napisala knjigo, očka.
To je Alexandra Rover,
pisateljica.
Iz San Francisca.
Ti pa si Jack Rusoe,
znanstvenik.
Ja, Jack.
Znanstvenik, ja.
Kaj je, očka?
-Nič. Oprosti.
Alex Rover sem si
predstavljal tako ...
No, drugačno.
Pisateljica in znanstvenik.
Tako se je njuna
zgodba začela.
Kako se konča,
pa nobeden ne ve.
Prevod in priredba:
PHOBiA