Tip:
Highlight text to annotate it
X
Kaj boš?
- Pivo.
Samo mlačen čango imam.
Tega imam najraje.
Prekleto dober je.
To je najboljše pivo,
kar sem jih kdaj pil.
V resnici...
Boste še kaj?
Vesel sem,
da sem sploh še živ.
Nekaj mest stran sem bil.
Poznaš Saragoso?
Bil sem v baru. Ni bil kot ta,
vendar so točili pivo.
Ni bilo dobro kot to,
vendar je bilo blizu.
Videl sem nekaj,
kar ne boste verjeli.
Sam sem sedel.
Ta bar...
Je bil poln
izmečkov.
Ne tako kot tu.
Hudo.
Slabe namene so imeli.
Bil sem sam.
Rad sem sam.
Medtem se je dogajalo.
Stvari pod mizo.
Ne preveč očitne,
pa tudi ne preveč
skrite.
Torej...
Sedel sem,
ko je vstopil
največji Mehičan,
kar sem jih kdaj videl.
Kot bi bil bar njegov.
Nihče ni vedel,
kaj naj si misli o njem.
Toda bil je tam. Hodil je.
Tudi temen je bil.
Vendar ne temne polti.
Drugače je bilo.
Kot bi vedno hodil v senci.
Vedno, kadar je stopil
proti svetlobi
in bi se mu moral
razkriti obraz, se mu ni.
Bilo je,
kot bi se luči zatemnile
samo za njega.
Torej, možak
se usede,
naroči sodo, se nasloni
in ne reče niti besede.
Naročil je sodo?
Ni me zanimala
njegova pijača.
Zanimalo me je,
kaj je nosil s sabo.
Nekakšen k ov ček,
težak je zgledal.
Posedel ga je poleg sebe
k ot bi bil njegov o dekle.
Potem pa je kreten
naenkrat spregovoril.
Govoril je o resnih stvareh,
ker je razburil natakarja.
Še posebej, ko je omenil...
Rekel je nekaj
takega kot
"Bič" ali
"Bučo".
To je bilo. Bučo!
Zelo je razjezil natakarja.
Nekaj tistih zoprnih tipov,
ne takih, kot so ti,
se je tudi razjezilo.
Izvlekli so nože in pištole
in začeli prepir.
Zdaj je tujec
vstal z barskega stola.
S kovčkom se je zagnal
naravnost na sredo sobe.
Ne vem, kaj je počel, vendar
je bil kovček v trenutku odprt.
Ven je potegnil največjo
pištolo, kar sem jih videl.
To je bil šele
začetek.
Ti pa si kar stal?
Nisi zbežal ali se vmešal?
Otrpnil sem.
Lahko sem samo gledal,
kako je uničil bar.
Neverjetno je bilo.
Kreteni so napadali
in zasluženo umirali.
Ne razumite me napak, to niso
bili izvrstni ljudje kot vi.
Niti približno
ne:
Ti so bili prvovrstna govna.
Žal mi je, vendar so dobili,
kar so si zaslužili.
Sodni dan je bil.
Enega je zagrabil.
Edinega, ki je še dihal.
Iz njega je začel
vleči podatk e.
Zaradi šepetanja vem,
da je povedal.
Vse je priznal.
Tujcu je povedal vse.
Vse?
Lahko dobim čist vrček?
Ta je umazan.
Jebi se.
Ta je najbolj čist,
kar jih imam.
Torej...
Brez opozorila,
brez kakršnegakoli
namiga,
se je tujec obrnil
in videl...
Mene.
Si videl njegov
obraz?
Njegov obraz?
Ne.
Njegove oči.
Pa ti ni ničesar naredil?
Ne. Obrnil se je
k tipu na tleh.
Tujec ga je ustrelil,
stopil do natakarja,
plačal in odšel.
Natakar je preživel?
Natakarja nikoli ne ubijejo.
Toda,
ko se je približal
vratom...
STRANKA NIMA NIKOLI PRAV
Ne,
natakar jo je skupil najhuje.
To je na račun hiše,
če se spomniš
njegovega obraza.
Hvala, toda ne, hvala.
Odhajam.
Ker mislim,
da je namenjen sem.
Hvala, fantje!
Držite se!
Umakni se.
Tam ostani.
Kdo je?
Tvoj edini prijatelj.
Nisi preveč previden?
Enkrat boš pretrdo legel
in si odpihnil možgane.
Kaj bi rad?
Tam je.
Ko sem omenil njegovo ime,
so se ustrašili.
Je Bučo tam?
Prej me niso poslušali,
ko pa sem omenil
njegovo ime,
so prisluhnili.
Naenkrat jih je začelo
zanimati, kdo si.
Na debelo sem si izmislil
zgodbico.
Kako debelo?
Kar debelo.
Bil si največji Mehičan,
kar sem jih videl.
Čudovito.
Pretiraval sem,
ampak nasedli so.
Usrali so se.
Kam naj grem?
Bar Tarasco je
dober začetek.
Da ne boš spet naredil pokola.
To ni bila moja napaka.
- Seveda ne.
Oni so začeli.
- Karkoli. Zapomni si,
Bučo ima veliko silakov.
Brez njih je mrtev.
Prihrani naboje.
Naenkrat
si moj
starejši brat.
Čutim se odgovornega zate.
Lahko nekaj vprašam?
- Kaj?
Kaj bo, ko bo mrtev?
Ko bo Bučo mrtev,
je konec.
Zadnji je.
Konec maščevanja.
Oko za oko.
Boš končno zadovoljen?
Mislim, da.
Upam.
Nimam več želodca za to.
Nikoli ga nisi imel.
Ti tudi ne.
Klical sem v bar Oro Verde
v Saragosi.
Nihče se ne oglasi.
Sporoči mi, če se oglasijo.
Podroben nadzor hočem imeti
*** operacijami.
To pomeni trojno preverjanje
strank.
Uredil bom.
Je moj avto že nared?
Kako dolgo moram čakati?
Nazaj sem ga
poslal.
Spet? V tem času
bi ga že sam naredil.
Kdo je to?
- Sestrin nečak.
Potrebuje delo, zato ti želi
pokazati svoje sposobnosti.
Boju proti Piponu
praviš dvoboj?
Če ne premaga Cristosa,
me ne zanima. Spravi se noter.
Pipon, pojdi ven!
Zaenkrat ne zgleda
nič posebnega.
Zmlej ga, Cristos!
To je že boljše.
Nikoli več
ne bo plesal.
S Cristosom je konec.
- Sem ti rekel.
Poslušaj. Želim,
da nekaj opraviš.
Vzemi nekaj mož in jih razporedi
okoli Tarasca in La Azteca.
Kolumbijce zanima, če lahko
prodam dodatno drogo.
Že tako ali tako nas
opazujejo.
Hej.
- Kaj?
In on?
Nogo v mavec in dobrodošel
v družini.
Koliko je v dolarjih?
18000$.
Drek.
Mu plačava ali ga ubijeva?
Več za naju.
Imam kredit za hišo.
Ubij jih.
Oprostite, ampak
včasih sem delala
v baru,
zato vem,
kako je čakati na ljudi.
Hočem povedati,
da postrežba
potrebuje takojšnje
izboljšanje.
Kako to misliš?
Kako mislim?
Natakar,
kje je?
Ne reci,
da je še na stranišču.
Ni se vrnil, da bi vprašal,
ali kaj potrebujemo.
Ni nam prinesel računa.
Hočemo račun,
da lahko odidemo.
Izvoli.
Zadosti bi moralo biti.
Ne pričakuj napitnine.
Če se ne boš lepo obnašala,
te ne bom povabil na zmenek.
Tvoje pivo ima okus
po scalini.
Vemo!
- Ker ščijemo v njega!
To še ni vse!
Slabo pivo,
slaba postrežba!
Kaj ne vejo, da naj
ne hodijo noter?
Dve pivi.
To je zate.
Samo trenutek.
BAR TARASCO
Rad bi videl kitaro.
Znaš igrati?
Ja, pa ti?
Malo.
Zaigraj nekaj.
Ne zdaj.
Očetova je,
ampak ne igra več.
Ne?
Ni več dela za muzikante.
Samo še televizijo gleda.
Žal mi je, da to slišim.
Nikoli ni bil tako dober.
Ne tako dober, kot bom jaz.
Poslušaj.
Prste imej bolj mehke.
Takole.
Razumeš?
Zmehčaj jih.
Kako to narediš?
Prav.
Daj mi kitaro.
Pozabi na to roko.
Rad bi bil hitrejši.
To je
skrivnost.
Si razumel? Dobro.
Vadi.
Vsak dan.
Ves dan.
Drugič
ti bom pokazal,
kako se zaigra melodijo,
da uporabiš vse,
česar si se naučil.
Vadi.
Spomnil sem se šale.
Tip pride v bar,
stopi do natakarja in reče:
"Natakar, stavo imam zate.
Stavim 300 $, da se lahko
poščijem v tisti kozarec
in ne bo šlo
nič mimo."
Natakar pogleda kozarec.
3 metre stran je.
Reče: " Praviš, da staviš 300 $,
da lahko stoje ščiješ od tukaj
v ta kozarec in ne bo šla
niti kapljica mimo?"
Stranka pogleda in reče:
"Tako je."
Natakar reče: "Velja."
Tip reče: "Prav, pa dajmo."
lzvleče ga.
Misli na kozarec.
Misli na kozarec.
Misli na tiča.
Tič, kozarec, tič, kozarec,
tič, kozarec, tič, kozarec.
Potem začne scati.
Poščije vse okoli.
Poščije šank.
Poščije stole, tla, telefon.
Poščije natakarja!
Poščije vse,
razen prekletega kozarca!
Prav?
Natakar se smeji.
Zaslužil je 300 dolarjev.
Scalino si briše
z obraza
in reče: "Prekleti kreten!"
Vse si poscal,
samo kozarca ne!
Dolžan si mi 300 $ .
Tip reče: "Oprosti za trenutek."
Gre v zadnji del bara.
Nekaj tipov igra biljard.
Gre do njih.
Pride nazaj
in reče:
"Tu imaš 300 dolarjev."
Natakar ga vpraša:
"Zakaj si tako vesel?
lzgubil si 300 $, idiot!"
Tip reče:
"Vidiš tiste tipe tam?
Z vsakim sem se stavil za 500 $,
da se lahko
poščijem na šank,
na tvoja tla, tvoj telefon,
in poščijem tebe,
pa zato ne boš jezen,
ampak še vesel."
Hecno.
"Ti boš vesel!"
Veš kaj?
Ni bil pravi.
Ti...
Ti pa si pravi.
Vem, da sem,
ker že dolgo
poznam Buka.
- Buča.
Njega tudi.
Tega tipa
sem spoznal šele danes.
- Pojdi noter.
Mimogrede,
dobro opravljeno.
Dobro.
- Pojdi noter.
Lepo je videti,
da obvladate stvari.
Mirno.
Pokaži mi, kam.
V OKVARI.
Sem?
Odvratno.
Kaj bi rad?
Delo iščem.
Tu ni dela zate.
Vidim.
Je kaj pijače?
Je kaj v kovčku?
Ja.
Kaj?
Kitara.
Me ne bi poslušal igrati,
preden rečeš, da ni dela zame?
Radi bi videli,
kaj je v kovčku.
Če je tako kot praviš,
lahko piješ, kolikor hočeš.
Saj sem ti že povedal.
Muzikant sem.
To je moja kitara.
Ne dotikaj se!
Spravi ga stran!
Pohiti.
Kako si?
Kaj je?
- Kitara je.
Kitara je.
Slišali smo za kovček poln orožja.
- Vem.
Samo prepričati smo se morali.
- Razumem.
On je!
Jaz sem.
Nič nimam proti tebi,
zato jo spusti. Spusti jo.
lščem človeka po imenu Bučo.
Ne še.
Kaj se dogaja?
Se to dogaja zdaj?
Pazi nanj.
Kaj se dogaja?
Tvoji
prijatelji?
Prisežem, da nimam pojma o tem.
Sranje!
Zgrešil si!
Vstani.
Pridi sem.
lščem človeka po imenu Bučo.
To je vse.
Toda vi ste si morali
izbrati težji način.
Poslušaj me.
Nočem te ubiti.
Hočem samo, da me pelješ
k njemu. Razumeš?
Si me hotel ustreliti v hrbet?
Kreten!
Če bi rad šel,
pojdi.
Če boš ostal,
potem se
umiri.
Jebi se!
Denar je še
vedno zadaj.
Kurir tudi.
Kurir leži na tleh
s tremi kroglami v glavi.
Tavo ga je moral ustreliti.
- Kje je Tavo?
Tavo je zunaj.
Kje?
- Dve ulici višje.
Reci mu, naj se zmiga sem!
Vedeti hočem, kaj se je zgodilo.
- Mrtev je.
Šef,
kdorkoli je bil,
ni prišel zaradi denarja.
Prišli so po mene.
IŠČEM BUČA.
M.
Slišal si za zgodbe o tipu
s kovčkom, polnim orožja.
To so zgodbe. Samo zgodbe.
Ne morem verjeti.
Ne vidite, da smo zaprti?
Najti ga moramo.
Rekel si, da nas Kolumbijci opazujejo.
- Hitri moramo biti.
Verjetno je odšel
iz mesta.
Ve, da sem tu.
Nikamor ne bo šel.
Kje sem?
V knjigarni.
Kavarna Knjigarna.
Kaj za vraga si mi dala?
Tablete proti bolečinam.
Operiram te.
Kje so vsi?
Prej sem zaprla,
da ne bi kdo prišel.
Tako ali tako
ne bi bilo nikogar.
Zakaj?
- Nihče ne bere.
So vse te knjige tvoje?
Ja.
Starša sta mi umrla.
Zapustila sta mi hišo
in nekaj denarja.
Zgoraj imam
stanovanje.
Zakaj knjigarna?
- Mesto ni nikoli imelo knjigarne.
Zato sem dobila to krasno idejo.
Si prepričana, da veš,
kaj počneš?
Zakaj knjigarna?
Kaj ni tu nobene bolnišnice?
Verjemi mi, da nočeš
iti v tukajšnjo bolnišnico.
V tem mestu ne boš
nikoli našel dela.
Kaj?
- Kitara.
Tukaj nihče
ne najema muzikantov.
Vem.
Uporabljam jo za
osvajanje deklet.
Daj, no.
Vidiš tole?
- Ja.
Na njej je bilo tvoje ime.
Saj ne veš,
kako mi je ime.
Tako je.
Ne vem, kako ti je ime.
Kadiš?
Ne.
Hvala.
To je najmanj, kar lahko
storim, ker si me rešil.
Pojej jih še nekaj.
Kaj je to?
- Tablete proti bolečinam.
Vroča voda.
Sranje.
Kaj počneš?
- Oprosti.
Zmešana si.
- Pomiri se. To je hladna voda.
Bolje?
Zašila te bom.
Zgini proč!
Vem, kdo si.
- Res?
Ti si tisti, o katerem
krožijo zgodbe.
Pobijaš prekupčevalce
z drogo.
Poznaš Buča?
Upam, da ne misliš,
da ga lahko ubiješ sam.
Ga poznaš?
- Ja.
Par prijateljev
lahko pokličem.
Dolgujejo mi uslugo.
Ne pritožuj se.
Bilo bi ravno,
če se ne bi toliko premikal.
Ta je slabša.
Kdo je to delal?
Jaz. Že dolgo nazaj.
Nočem vedeti, kaj je tole.
Že večkrat mi je rešila
življenje.
Lahko jo imaš.
- Ne, hvala.
V redu sem.
Mi boš pomagala?
Mislim, da ti ne morem.
Stvari moram
za nekaj minut pustiti tu.
V redu.
Ti lahko zaupam?
- Ja.
Res?
- Ja.
V redu.
Kam greš?
V cerkev moram.
Zakaj?
- Da se spovem za svoje grehe.
Grešnik sem.
- Vem.
Sem se ti zahvalil?
Ne.
Se ti še bom.
Kaj praviš?
Neprebojna stekla,
strani,
pokrov motorja.
To si želel.
Poslušaj.
Danes ni več dostav,
razen ene v Hidalgu.
Izogibaj se je.
Ostali del mesta je v igri.
Vzemi ta avto in ga najdi.
Vzel bom svoj avto.
- Vzemi ta avto. Zato sem ga kupil.
Če vidiš
kakšnega tujca,
ga ubij.
Ne morem več tvegati.
Strešno okno
je neprebojno.
Služi kot ščit,
kadar streljaš od zgoraj.
Poglej ga.
Deluje. Najdi ga.
Vzemi jo zraven.
Vsaka pomoč ti bo prišla prav.
Ti tudi.
Blagoslovi me, oče, pravkar
sem ubil nekaj ljudi.
Kaj res?
Jaz sem slišal, da si pobil
vse v Tarascu.
Dobro opravljeno. lščejo te
vsi morilci v Coahuili.
Stvari so ušle iz rok.
- Rekel sem ti, brez pokolov.
Rekel sem ti, da je Bučo zadnji.
Potem bom končal.
Jaz sem končal. Ubili so
žensko, ki si jo ljubil.
Potem so ti
prestrelili roko.
Zbudi se!
Za to ni maščevanja.
Odidi.
Tega nočeš izpeljati do konca.
Kako to misliš?
Preveril sem. Z Bučom ni šale.
Zaupaj mi.
Ne morem iti brez Buča.
Ne misliš več dolgo živeti?
V redu. Jaz pa mislim.
Če rabiš pomoč, me ne kliči.
Pokliči Campa in Quina.
Nora sta.
Na tebe bi se moral zanesti.
Ti časi so minili.
Počakaj! Daj, no!
Srečno.
Naj te ne ustrelijo.
Si se hotel
spovedati?
Mogoče pozneje. Kamor grem,
bi me takoj poslali sem.
Glej,
nisem poklical prej,
ker lahko sam uredim.
Nima kam iti.
Moji možje ga iščejo.
Nekoga si pripeljal sem?
Kako dolgo je že tukaj?
Kdo je?
O čem govoriš?
Sami lahko uredimo.
Tak človek bo razsul prostor
in povzročil
veliko hrupa.
Kako zgleda
ta tvoj tip?
Moram vedeti, ker lahko
umrejo napačni ljudje.
Drugič bom poklical prej, toda
vedel sem, da lahko uredim.
Sranje!
Kakšna je številka telefona
v mojem avtu?
Kreteni, kakšna je številka
telefona v avtu?
Številka!
V avtu je, šef.
Kakšna je prekleta številka
telefona v mojem avtu?
Sranje.
Kaj delaš? Pojdi stran.
- Ne moreš kar tako oditi.
Potrebujem te.
Spet sem sanjal o njej.
- Kaj potem!
Poslušaj me!
- Kaj?
Prav imaš.
Prav imaš.
Mogoče bi moral
odnehati.
Pametno, pametno. Povem ti,
če boš nadaljeval,
bo kmalu konec.
Pojdi noter!
Pazi!
Kje je? Ubiti ga moramo.
Spet sem jaz.
Kako je videti morilec,
ki si ga poslal?
Toliko, da vem.
Da moji možje ne bodo zmedeni.
Temni lasje, temna polt.
To mi je jasno.
Lahko dobim več
podatkov?
Tetovaža na prsih.
Tetovaža ženske na prsih.
Kaj še?
Kakšno orožje?
Nože meče.
In?
In kovance ima, da pokliče,
kako napreduje.
V redu. Hvala,
to bo zadostovalo.
Izogibali se ga bomo.
Hvala.
Sranje!
O tem sem govoril.
Naši ljudje nas opazujejo.
Od zjutraj je že tukaj,
opazuje nas.
Baraba!
Poišči ga!
- Koga?
Nikogar
drugega ni.
Kolumbijec je.
Nočejo priznati, da te lovijo.
Še nekdo je tam.
Hočem, da ga poiščete!
Kdo je še tam?
Kitarist?
Tip je legenda. Legenda.
- Nisi vernik.
To bo tvoj padec.
S tabo grem.
Tega ne morem prepustiti tebi.
Zdaj gre zame.
Manito! Zakaj ne vadiš?
Povedal sem ti.
Vsak dan, ves dan.
Ne morem igrati
na to kitaro.
Pridi.
Kam greš?
- Po svojo kitaro.
Tukaj te bom počakal.
- Tamle je.
Kaj je tam?
Moja kitara. Hočem ti
pokazati, da sem vadil.
Neumen otrok.
Tu ostani.
Nihče drug ne sme biti tu.
Vidiš? Prihaja.
Vidiš? Na to znam igrati.
Niti pomisli ne.
Daj mi kitaro.
Daj mi kitaro!
Pojdi stran.
Sranje.
To je očetova kitara?
Zaradi tega ne dela več?
Vsake par dni
zamenjajo kitare.
Kaj dobiš?
Očetu ni treba delati.
Gleda televizijo.
Pravi, da jo
skrivajo povsod.
Gospe v otroškem vozičku,
v cerkvi,
knjigarnah. Vprašaj Carolino.
Povedala ti bo
Enako dela.
Kaj? Jezus.
Kaj si mu povedala?
- Kdo?
Delaš za njega, kajne?
- Za nikogar ne delam.
Hočem vedeti,
kaj si rekla!
Nič.
- Nič?
O čem govoriš?
- Povedala si, da sem bil v cerkvi!
Nikomur nisem ničesar rekla!
- Poglej me!
Braniš ga!
Ne!
- Ja ga!
Če bi ga, bi mu povedala,
da si bil tam!
Nočeš, da umre!
Nočem, da kdorkoli umre!
Ni rešitev, če ga ubiješ.
Vidiš? Veš, kaj vidim?
Vidim, da nisi nič boljša
od njega.
Isti drek!
Vsakega se da kupiti.
- Ne vsakega.
Tako pošten si?
Ta knjigarna je moja.
Nekdo pride
in nekaj pusti.
Čez nekaj dni...
- Koliko?
Pride to nekdo iskat.
Samo prostor oddajam.
- Koliko?
Samo sobo zadaj.
- Ne! Koliko ti plačuje?
50000 dolarjev na leto.
- 50000 dolarjev.
V gotovini.
Poglej se. Spet si zdelan. Pridi.
Na pult.
Knjigarne nisem odprla zato,
da bi propadla.
Nič nisem zaslužila.
Zapreti bi jo morala.
Prišel je Bučo
s kovčkom, polnim denarja,
in mi rekel:
"Carolina, tole vzemi
in se brigaj zase,
pa ti bom dal 50000
dolarjev na leto."
Tako so naredili
z veliko ljudmi tukaj.
Naše delo uporabljajo
za krinko.
Nekaj denarja sem porabila,
da ostaja knjigarna odprta.
Ostalo sem shranila,
če bo kdaj
tukaj postalo nevarno,
da bom imela denar
za odhod.
Toda ne morem oditi.
Ko si enkrat notri,
ne moreš več ven.
Najbližjega človeka poleg brata
so mi pravkar ubili.
Ne morem odnehati,
dokler ne opravim.
Ne morem.
Prekleto!
Rabiš pomoč?
Ne. Poskušala sem prestaviti
blagajno.
Tako ali tako sem
potrebovala novo.
Torej...
Kaj te je
prineslo sem?
Ne pridem več pogosto, kajne?
Ne.
Kako si?
- V redu.
Posel?
- Posel je v redu.
Kot je pač lahko.
Saj sem ti rekel,
knjigarna...
Ne v tem mestu.
Pa ti?
lščem nekoga,
ki ogroža naš posel.
Verjetno si slišala, kaj se je
zjutraj zgodilo v baru.
Ja. Streljali so se.
Si videla koga...
Ki je zgledal sumljivo?
Ne.
Sranje!
Tip, ki ga iščem,
je očitno nevaren.
Ne prosim te,
da se z njim soočiš,
ampak,
če ga boš videla,
me boš poklicala?
Seveda.
Mislim,
da ne sme več priti
do streljanja.
Toda nisem ga videla.
Ti
mi ne bi lagala,
kajne?
Ne.
Kakšen nered imaš.
- Ja.
Pospravila bom.
Hvala za kavo.
Pokliči me.
Ja.
Če ga bom videla,
te bom poklicala.
Pokliči me.
Je bil on?
- Ja.
Tu mu ne boš nič naredil,
ker bova oba umrla.
In zaradi tega
ne bi rada umrla.
Pojdi stran od okna.
Ta šiv ni tako slab.
Skoraj raven je.
Zakaj mu nisi povedala,
da sem tukaj?
Ne vem.
Vem, da misliš,
da je grozen človek.
Saj je.
Je.
V resnici ni.
Ima tudi dobro plat.
To je edina stvar,
ki ga lahko reši.
Kaj je to?
- Zate je bila.
Zame?
Ni več zame, kajne?
Lahko jo imaš.
Nisem ti kupila kovčka,
ker ga že imaš.
Lepa je. Hvala.
Mislila sem,
da bi lahko namesto pištol
dal noter kitaro.
Mogoče.
Zaigraj kaj.
- Ne.
Daj, no,
pomagala ti bom.
Oprosti.
- Pazi.
V redu je.
Ne morem več igrati.
- Zakaj?
Poglej mojo roko. Je...
Ne morem.
- Lahko improvizirava. Pomagala ti bom.
Improvizirala?
- Ja.
Znaš igrati?
Malo.
V redu.
To ni niti nota.
Pokazal ti bom.
Prsta daj sem.
Takole?
- Ja.
V redu. Lepo je.
Naj vidim.
V redu.
Memo,
v knjigarni je.
Prepričan sem.
Preveri. Če je tam
in ga ona skriva,
ubij oba.
Naj zgleda kot nesreča.
Knjigarna je.
Zažgi jo.
Pojdi!
Pridi! Pohiti!
Vzemi!
- Kaj?
Vzemi! Pridi!
Pridi!
Kaj?
- Po denarnico moram.
Pusti jo.
Počakaj!
Takole.
Super zgledaš.
Hvala.
Kam greva?
- Po stopnicah in spredaj ven.
Vzemi.
Jezus!
Kaj počneš?
Greva proč.
Greva!
Pojdi!
Si v redu?
Žal mi je, Karolina.
Žal mi je.
To je on.
- Kaj?
To je Bučo?
Od tod ga lahko ustrelim.
Kurbež!
Kaj je?
Kaj počneš?
Ustreli ga. Ustreli ga!
Vse moje življenje
je bilo notri.
Kaj ne vidiš?
Ne vidiš? Ubil me bo.
Daj, no!
Prekleto!
Kaj je narobe?
Idealno priložnost si imel.
Kaj je narobe?
Zakaj ga nisi ubil?
Pridi.
Pridi!
Pridi.
Počakaj malo.
Nekaj je,
če ne najdeš nekoga,
ki beži po mestu
in se skriva, kjer hoče.
To razumem.
Ne razumem pa,
kako ste mu pustili uiti,
pa ste vedeli, kje je?
Vozite se po mestu,
in če vidite koga, ki ga
ne poznate, ga ustrelite.
Kako težko je to?
Poglej tja.
Ne poznam ga.
Nikoli ga še
nisem videl.
Glej, pištola.
To mora biti on.
Kako težko je to?
Tako lahko je.
Poglej. Kdo so tile?
Tudi njih še nisem videl.
Kako težko je to?
Bum!
Boš zmogel?
Ali moram vse narediti sam?
Zmogel bom.
Seveda boš.
Moj avto vzemi!
Zato sem ga kupil!
Zamira,
tu ostani.
Rabim nekoga sposobnega,
da bo stražil tole.
Pohiti!
Včasih ni bilo tako.
Vidim.
Glasbenik sem bil.
Si bil dober?
Še kar.
Ustrelili so me v roko.
Veš,
lažje je streljati,
kot igrati kitaro.
Lažje je uničevati,
kot ustvarjati.
Ubili so žensko,
ki sem jo ljubil.
Uničili so mi življenje.
Bučovi ljudje so krivi.
Zakaj nisi ubil Buča?
Takole,
načrt je takšen:
Še vedno lahko zbežiš,
ne da bi ga ubil.
Denar imaš.
- Ni denarja.
Kaj?
- Ni ga več.
Skrit je bil v knjigah.
Zgorel je.
Sranje.
Ničesar nimam.
Krasno.
Sranje!
Kaj pa, če bi poklical
prijatelje?
Campa.
Quino.
Uničila bi mesto.
Bučo bi vseeno pobegnil.
Pozabi.
Mogoče ti je vseeno,
toda iskal me bo tako dolgo,
dokler ne bom mrtva.
Ni mi vseeno.
Campa?
Je Quino tam?
Kako hitro lahko prideta
v Santa Cecilijo?
Čakal vaju bom.
Hvala.
Campa,
prinesita kitari.
CERKVENI AVTOBUS
Daj mi moč,
da bom lahko tak,
kakršen sem bil.
In odpusti mi za to,
kakršen sem.
Spet skupaj.
Zaigrajmo.
V kritje!
Sranje!
Nisem prepričana,
da je to pravi kraj.
Pravi je.
S teboj grem.
Manito.
Kaj počneš tukaj?
Mislil sem, da iščem
samega hudiča.
Ves čas pa je bil to
moj lastni brat.
Nisem vedel, da si ti.
Šele zjutraj sem izvedel.
Takoj bi te moral ubiti.
Osramotil si me.
Vedno smo vedeli, da ne bo
iz tebe nič dobrega.
Nisem pomislil,
da boš šel tako daleč.
Mlajši bratec me je prišel učit.
Mi pokazat, kaj je prav
in kaj narobe.
Kitaro igraš.
Zakaj ubijaš moje može
in mi uničuješ posel?
Ubili so žensko,
ki sem jo ljubil.
Ubil si jih!
Kaj bi rad od mene?
Ne hodim okoli
in ubijam nedolžne ljudi.
Nedolžne ljudi
samo kupuješ.
Ne ubiješ jih,
dokler imaš od njih
korist.
Ne ljubiš zdaj nje?
Ko nekaj vzamemo, tisto
nadomestimo z nečim drugim.
Res je nekaj posebnega.
Verjemi mi. Vem.
Oprosti zaradi
knjigarne.
Vedno sem govoril,
da bo izginila v dimu.
Če bi vedel, da seksaš z mojim
bratcem, bi ravnal drugače.
Cesar,
naučil sem se brati
ljudem iz oči.
Kaj bereš iz mojih?
Poraz, brat. Poraz.
- Poraz?
Poglej se.
Prišel si, da bi me ubil.
Oče ne bi bil
več ponosen nate.
Njegov mali kitarist si bil.
Njegov mali
muzikant.
Zdaj
pa si le kup dreka kot jaz.
Bi me rad ubil?
Nekaj ti bom povedal.
Si me že ubil!
Dvigni roke.
Greva.
- Dvigni jih!
Žal mi je.
Ne boš igral heroja,
ko bom kaznoval Carolino,
ker me je izdala.
Pusti mi, da jo kaznujem,
pa si bova bot.
Čisti računi.
Ubil si moje može.
Kar je, pač je.
Z mano je
tako ali tako konec.
Toda zdaj
bom ubil Carolino.
Ti pa boš gledal.
Adijo, Carolina.
Vsi, ki sem jih ubil,
so bili očetje,
sinovi,
bratje.
Vadi.
Kam greš?
Ne vem.
Carolina?
Sem se ti zahvalil?
Ne.
Se ti še bom.
Torej...
Hočem, da se mi
zahvališ takoj.
Hvala.
Za vsak slučaj.
Do naslednjega mesta
je dolga pot.
Prevod by: mking
Priredba: Rok