King Arthur - Slovenščina Transcript

slovenski podnapisi by OrbMaker Leta 300 n.š. je rimski imperij segal od Arabije do Britanije. Vendar so želeli še veè. Veè zemlje. Veè ljudi, zvestih in podložnih Rimu, med katerimi so bili zelo pomembni mogoèni Sarmati z vzhoda. Na tisoèe jih je padlo na tistem bojišèu. Ko se je po štirih dneh dim razkadil, so bili edini Sarmati, ki so preživeli, pripadniki zdesetkane, vendar legendarne konjenice. Prevzeti z njihovim pogumom in konjeniškimi vešèinami, so jim Rimljani prizanesli. V zameno so bili ti konjeniki vkljuèeni v rimsko vojsko, vendar bi bilo bolje, èe bi tistega dne vsi padli. Leto 452 n.š. Oèe! Prišli so. Drugi del kupèije, ki so jo sklenili, ni zavezoval le njih, Res so tu. temveè tudi njihove sinove in njihove sinove in tako dalje, da služijo imperiju kot konjenica. Jaz sem bil eden teh sinov. Neka legenda pripiveduje, da se padli jezdeci vrnejo kot imenitni konji. Tvoj konj je že videl, kaj te èaka in te bo varoval. Lancelot, Lancelot! Lancelot... Nikar se ne bojte, vrnil se bom. Koliko èasa nas ne bo nazaj? -15 let. Meseci, porabljeni za pot, ne štejejo. Lancelot! (bojni kriki) Naša postojanka je bila Britanija, oziroma njena južna polovica. Dežela je bila namreè razdeljena s 117 km dolgim zidom, zgrajenim 300 let prej, ki je varoval imperij pred plemeni s severa. Tako smo, kot naši oèetje pred nami, opravili dolgo pot in se zglasili našemu rimskemu poveljniku v Britaniji. Njegovo ime je bilo Artorius, kar pomeni "Prvi", klicali smo ga Arthur. Dobrih 15 let kasneje Držali so besedo; škofov prevoz. Naša prostost, Bors. Skoraj okusim jo lahko. Tvoj odhod v Rim, Arthur. Pikti! Branite koèijo! Prihrani molitve, fant. Tvojega Boga ni tu. Zakaj vas je Merlin poslal južno od zidu? Naj Excalibur prelije mojo kri, ki bo prepojila našo blaženo zemljo. Poberi orožje! Poberi. Bors... -Težave imamo... Tole ni škof. Bog nam pomagaj, kdo so bili to? Modri demoni, ki jedo žive Kristjane. Saj nisi Kristjan, kaj? Ali tole res deluje? Niè... Najbrž tega ne poènem prav. Arthur, Arthur Castus. Tako podoben oèetu. Nazadnje sem te videl, ko si bil še otrok. -Škof Germanij, dobrodošli v Britaniji. Vidim, da vam vojaške vešèine še vedno koristijo. Prevara vam je uspela. Prastari triki starega lisjaka. To so torej veliki sarmatski jezdeci, o katerih je v Rimu toliko govora. Mislil sem, da Pikti vladajo severno od Hadrijanovega zidu. Sa je tako, vendar obèasno vpadejo na jug. V prièakovanju umika Rimljanov iz Britanije so še drznejši. Pikti? -Domaèi uporniki, ki sovražijo Rim. -Možje, ki želijo nazaj svojo deželo. Kdo jih vodi? -Klièejo ga Merlin. Nekateri govorijo, da je èarovnik teme. Tristan, odjezdi naprej in preveri, èe je pot varna. Škof, ne skrbite, prosim. Varovali vas bomo. V to ne dvomim. Sploh ne dvomim. Ducati njih me ne skrbi. Vendar tisoèi... -Tisoèi? Zdaj, ko smo svobodni, se bom tako napil, da ne bom mogel naravnost scati. To storiš vsak veèer. -Saj še nikoli nisem naravnost scal. Pretežko za rokovati, tam spodaj. To je težavno. Res je težko. Je kot dojenèkova roka, ki drži jabolko. -Kot dojenèkova roka, ki drži jabolko. Rimljan mi ni všeè. Èe je prišel, da nas razreši, zakaj nam ne da dokumentov? Je tole tvoj vesel obraz? Galahad, še vedno ne poznaš Rimljanov. Tudi riti si ne popraskajo, ne da bi naredili ceremonijo. -Zakaj ga enostavno ne ubiješ? Nato pa se sam razrešiš. -Ne ubijam iz užitka, kot nekateri. Lahko bi kdaj poskusil, mogoèe ti pa postane še všeè. To je del tebe, to imaš v krvi. -Ne, ne... Ne, kajti od jutri bodo vse tole le še slabi spomini. -Ooo? Pogosto razmišljam, kako bo po vsem tem oditi domov. Kaj bom poèel? Za Galahad je to drugaèe. Jaz takole živim dlje, kot prej doma. Kar se tièe doma, se zelo malo spominjam. -Govori zase, doma je vedno mraz. In vsi, ki si jih poznal, so pod rušo. Poleg tega imam tu... Mislim, da 12 otrok. -11. Poslušaj, ko Rimljani odidejo, lahko vladamo vsej tej zemlji. Jaz bom vladal svoji vasi, Dagonet bo moj osebni stražar in glavni ritoliznik, kaj ne Dag? Ko se vrnem domov, si bom najbrej našel lepo Sarmatko za poroko. -Lepo Sarmatko? Zakaj pa misliš, da smo sploh odšli? Lancelot, kakšne naèrte imaš ti? Èe bo Gawainova žena res tako lepa, bom najbrž veliko èasa pri njem. Njegova žena bo vesela družbe. -Aha, kaj pa bom jaz poèel? Spraševal se, od kje ti toliko sreèe, da so vsi tvoji otroci podobni meni. Naj te s sekiro kar zdaj ali kasneje? Kje si pa bil, kolega? Kje si bil? Kaj pa ti Artur, ko se vrneš v preljubi Rim? -Zahvalil se bom Bogu, da sem se vrnil. Ti in tvoj Bog. Na živce mi greš. -Želim si miru. Tega imam dovolj. Lahko me obišèeš. Rim je res velièastno mesto. Pravica, civiliziranost, napredek... -In polno domišljavih tepcev. Najveèji modreci vseh dežel so se zbrali v tem posveèenem mestu, da bi odrešili vse èloveštvo. Kaj pa ženske? Dobrodošli nazaj, Arthur. -Jols. -Lancelot. Gospod škof, izvolite. Moji prostori so vam na razpolago. -Fino, potreben sem poèitka. Kje si bil? Dolgo sem te èakala. -Ooo, moja ljubica, kakšna strast... Kde je moj Gilly? Si se pretepal? -Sem. Si zmagoval? -Sem. -Bravo, sinko moj. Pridite še ostali, mularija moja! Pelagij! (papež) Zelo prijazno od Arthurja, da je ponudil svoje prostore. Seveda... To je tudi za prièakovati. Gospod, prišel sem, da vas pospremim do magistrata. Glejte, da se bo moj gospodar za mizo vsedel zadnji in da bo sedel na koncu mize. Tvoj gospodar lahko vrže svojo sveto rit kamorkoli hoèe. Njegova Visokost, škof Germanij. Okrogla miza, kaj se pa greste? Arthur pravi, da morajo ljudje biti enakovredni. -Dano mi je bilo vedeti, da vas je veè. Bilo nas je. Toda tu se borimo že 15 let, škof. -Ah, seveda. Artur in njegovi vitezi so s pogumom branili èast Rima v tem oddaljenem oporišèu. Za svojo slavo vam Rim dolguje zelo veliko. Na vas, plemeniti vitezi. Na vaše zadnje dneve v službi imperija. -Na en dan, ne dneve. Sam papež osebno se zanima za vas. Za vsakega od vas, vitezi, ga zanima, èe ste se spreobrnili po naukih našega odrešenika... Obdržali so religijo svojih prednikov, nikoli se nisem spraševal o tem. Seveda... Jasno... Pogani so. Poleg tega, je ignoriranje Cerkve dopustno, vendar pri tebi Arthur... Tvoja pot k Bogu vodi preko Pelagija? Videl sem njegovo podobo v tvoji sobi. Nadomestil mi je oèeta. Njegovi nazori glede svobodne volje in enakosti so zelo vplivali name. Komaj èakam, da ga v Rimu spet sreèam. Rim nestrpno prièakuje tvoj prihod. Junak si. Svoje preostale dni boš v Rimu preživel v spoštovanju... In bogastvu. Konec koncev... Vsi smo le figure v vedno spreminjajoèem se svetu. Barbari z vseh koncev so že skoraj pred vrati Rima. Zaradi tega se je Rim s Svetim Oèetom odloèil, da se umaknemo iz neubranljivih obmoèij, kakršno je tudi Britanija. Usoda Britanije ni veè naša skrb. Najbrž si jo bodo Sasi kmalu prisvojili. -Sasi? -Da. Na severu se je velik vpad Sasov že zaèel. Sasi si prilastijo zemljo le tam, kjer vse pobijejo. -Torej bodo pobili vse. Torej jim boste vse kar prepustili. Svoje življenje sem tvegal zaman. Gospodje... Vaše odpustnice z dovoljenji za neomejeno gibanje po celem imperiju. A še prej bi se rad pogovoril z vašim poveljnikom. Na samem. -Med seboj nimamo skrivnosti. Pojdimo. Pustimo rimske zadeve Rimljanom. Bors, pridi... Rim je izdal zadnji ukaz zate in tvoje može. -Zadnji ukaz? Morate na sever, da pripeljete družino Mariusa Honoriusa na varno. Posebej pomemben je njegov sin Alecto, ki je papežev priljubljen božji otrok in uèenec. Njegova usoda je, da postane škof, morda nekega dne celo papež. Danes. Vse to zahtevate od mojih mož prav danes. 15 let so tvegali svoja življenja za tuje cilje. In na dan, ko bi morali postati svobodni, jim ukažete nalogo, ki je veliko nevarnejša od katerekoli, ki so jih opravili do sedaj. Povejte mi, škof, kako naj svojim možem povem, da jim namesto prostosti ponujam smrt. Èe so možje resnièno legendarni vitezi, jih bo nekaj mogoèe preživelo. Èe bo taka božja volja. Možje si želijo domov. Èe hoèejo priti tja, morajo prepotovati cel imperij. Dezerterje bi polovili kot pse. Boš kljuboval papežu, Arthur? Rimu? Mogoèe samemu Bogu? Vse, kar sem poèel, je bilo za Cerkev in Rim. Razlikovati pa je treba lojalnega vojaka od bedaka. Bi prepustil nemoènega rimskega deèka, ki bo nekoè vodil Cerkev, v roke Sasov? Opravite to nalogo in možje bodo dobili svoje odpustnice. Njihovi dokumenti jih bodo èakali tukaj tisti trenutek, ko se vrnejo. Imate mojo besedo. Upam, da kaj velja, škof. Kajti držal vas bom za besedo. Le prelomite jo in nobena legija, ljudska vojska, niti sam Bog vas ne bo mogel obvarovati. To je moja obljuba. Dala mi je nekaj denarja. -Bolje, da ga obdržiš. Igramo na tri igre. Kdo bi še pijaèe? Kdaj boš zapustila Borsa in odšla z menoj? -Moj ljubèek te gleda. Niè mu nisi podoben. Si izrezan Bors. Tristan, kako ti to uspe? -Ciljam v sredino. Ne morem veè... Oh, konèno. Bodi mama svojemu sinu. Dagonet, kje si bil? Izpolniti morava svoje naèrte. Pridi sem, prosim. Zapoj nam. -Ne, imam še delo. Vsi utihnite! Vanora nam bo zapela. Zapoj, zapoj... -Zapoj nam o domu. Dežela medveda in dežela orla dežela, ki nas je rodila in blagoslovila dežela, ki nas je vedno klicala domov odšli bomo domov preko gora odšli bomo domov, odšli bomo domov odšli bomo domov preko gora... ... tu pojemo, tu hrepenimo odšli bomo domov preko gora Arthur! -Arthur! Arthur. Nisi že povsem Rimljan, ne? Vitezi, bratje v orožju. Vaš pogum je bil preizkušen prek vseh meja. Toda, od nas zahtevajo še en preizkus. -Pitje? Moramo oditi na zadnjo nalogo za Rim, prej ne dobimo naše prostosti. Na drugi strani zidu, daleè na severu je potrebno rešiti rimsko družino. Obkroženi so s Sasi. Ukaz nam nalaga, da zagotovimo njihovo varnost. Naj Rimljani sami poskrbijo za svoje ljudi. -Preko zidu je ozemlje Piktov. Naša dolžnost do Rima, èe se ji sploh lahko tako reèe, je opravljena. Naša povezava z Rimom je prekinjena. -Vsi tu smo tvegali svoja življenja zate. Prav zate! In namesto svobode hoèeš še veè krvi? Naše krvi! Veè ti je za Rimljane, kot za nas? -Bors, to so naši ukazi! Odrinemo ob zori. Ko se vrnemo, bo vaša prostost èakala na vas. Prostost, ki jo zaslužite s spoštovanjem. -Jaz sem svoboden èlovek! Sam bom doloèal svojo usodo! -Ja, ja. Vsi bomo nekega dne umrli. Umreti v rokah Sasov je res srhljivo. -Potem ostani doma! Umreš lahko takoj zdaj, èe se ti tako mudi. -Dovolj, dovolj. -Meni je še vredno živeti! Rimljani so prelomili obljubo. Sedaj imamo Arthurjevo besedo. Ta bo zadostovala. Jaz bom pripravljen. Bors, boš šel? -Seveda bom šel! Ne morem te pustiti samega, še ubili te bojo! Še ostali povejte, kaj si mislite! Vanora me bo ubila. Pa ti, Gawain? S teboj sem. Pa Galahad tudi. Milostljivi Bog, imam veliko željo po tvojem usmiljenju. Ne zase, temveè za svoje viteze, ki ga sedaj zelo potrebujejo. Dovoli jim preživeti nalogo, ki je pred njimi in tisoèkrat bom žrtvoval, kar boš zahteval. In èe se v svoji modrosti odloèiš, da je to moje življenje, v zameno za njihovo svobodo, ki jim je že tako dolgo odvzeta, to z veseljem sprejmem. Moja smrt ne bi bila zaman. To je vse, za kar prosim. -Zakaj vedno govoriš s svojim Bogom in ne z menoj? H komurkoli že moliš, ga prosi, da ne sreèamo Sasov. Moja vera me varuje, Lancelot. Zakaj nasprotuješ? Ne maram nièesar, kar zahteva èloveka na kolenih. -Nikogar ni strah kleèati preg Bogom, ki mu zaupa. Kaj pa smo brez zaupanja in verovanja v nekaj? Poskus preboja med Pikti na severu je norost. -Že smo se borili proti njim. -Ne severno od zidu! Koliko je Sasov, a? Koliko?! Povej mi, ali verjameš v naš uspeh? -Ta družina potrebuje našo pomoè. Naša dolžnost je, da jih rešimo. -Ni mi mar za tvoje ukaze, niti za Rimljane, Britanijo ali ta otok. Èe želiš veèno živeti na tem otoku, naj bo. Za druge pa ne smeš doloèiti samomora! -Pa vendar izbiraš smrt za to družino! -Ne, izbiram življenje! In svobodo zase in za soborce! Kolikokrat smo že izmaknili zmago iz èeljusti poraza? V manjšini, obkoljeni, toda vedno smo slavili zmago. S tvojo pomoèjo lahko to ponovimo. Lancelot, mi smo vitezi. Kakšen je naš smisel, èe se ne odzovemo na tako potrebo? Arthur, boriš se za svet, ki ga nikdar ne bo. Nikdar. Vedno bodo vojne. Jaz bom umrl v bitki, v to sem preprièan. Upam pa, da v taki, ki jo bom bil prostovoljno. Èe pa le padem v tej, mi naredi uslugo: Ne pokopljite me na našem žalostnem, malem pokopališèu. Zažgite me. Zažgite in stresite moj pepel v moèan veter, ki piha proti vzhodu. Dol z nje! Pustite njihove ženske pri miru! Mi se ne mešamo s temi ljudmi. Le kakšno potomstvo bi to prineslo? Šibke ljudi. Na pol ljudi. Sasi ne smemo pokvariti svoje krvi. Naši zakoni pravijo, da mi nihèe ne sme ubraniti uživanja vojnega plena. -Res je, oèe. Gospod, o moj gospod. Nebeška vam hvala. Hvala... Ubijte jo! Me izzivaš? Èe me želiš izzvati, imej meè pri roki. Dokler mi bije srce, jaz vladam, ti pa imaš jezik za zobmi. Ali pa ti ga izpulim. Še 3 dni do velikega zidu, èe ponoèi poèivamo. -Ne bomo poèivali! Kakšna je obramba ob zidu? -Lahka rimska pehota in mogoèe sarmatski vitezi. Arthur Castus je njihov vodja. -Arthur. Kdo je ta Arthur? Govori se, da še ni izgubil bitke, da je velik bojevnik. Zakaj naj ti zaupam? Prodal si lastne ljudi. Povej mojemu oèetu o rimskem posestvu. Govori! Tam živi zelo ugledna rimska družina. Za Rim so zelo pomembni. Oèe, odkupnina za njih nam lahko poplaèa celoten pohod. Z glavnino vojske bom napadel s severa, ti s svojimi možmi tukaj prepreèi umik proti jugu. Požgi vsako vas, pobij vse. Za seboj ne pusti moškega, ženske ali otroka, ki bi lahko še kdaj prijel za meè. Sasi! -Koliko? -Tisoèi. Pikti nam sledijo. -Kje? -Povsod. Pojdite nazaj! -Pojdimo nazaj! Za menoj! Kaj èakate? Iniš - zli duhovi. Zakaj niso napadli? -Merlin noèe, da umremo. Morali bi jih pobiti, Merlin. Imam razlog, da sem pustil žive. Ne! Saj so naši sovražniki. Prav tako, kot Sasi. Komaj èakam, da zapustim ta otok. Èe ne dežuje, sneži ali pa je megla. -In to je poletje. Dež pride prav. Stran spere vso kri. Ne pomaga pa pri vonju. -Hej, Bors. Nameravaš Vanoro in vso mularijo odpeljati nazaj domov? -Izogibam se tej odloèitvi, s tem, da skušam pasti v bitki. Dagonet, Vanora se želi poroèiti in otrokom dati imena. -Ženske. Saj otroci že imajo imena, ne? Samo Gilly, preveè težav z ostalimi, zato imajo samo številke. Zanimivo, jaz sem pa mislil, da ne znaš šteti. Nisem si mislil, da bi se kdaj vrnil domov živ. Zdaj, ko imam možnost, kako naj zapustim otroke? Preveè bi jih pogrešal... -Najbrž res, rad imam te male barabe. Nekaj mi pomenijo... Še posebej številka 3! Je bravi borec. To pa zato, ker je moj. Grem malo odlit... Zaprite vrata! Kdo ste? -Sem Arthur Castus, poveljnik sarmatskih jezdecev. Rimski škof Germanij nas je poslal. Odprite vrata! Pravi èudež, da ste tu. Hvaljen Jezus. Arthur in njegovi vitezi. Bojovali ste s Voad'ami, divoké stvorenia. Imamo ukaz, da vas nemudoma evakuiramo. To vendar ni možno. -Kdo od vas je Alecto? Jaz sem Alecto. Alecto je moj sin. Vse naše premoženje je tukaj, na zemlji, ki nam jo je poklonil rimski papež. Vendar bo kmalu vse pripadalo Sasom. -Širijo se s severa. Torej bodo z Rima poslali vosko. -So jo že. Nas. Odšli bomo takoj, ko spakirate. -Nikamor ne bomo odšli. Vrnite se na delo! -Vrnite se delat! -Vsi! -Slišali ste. Dobro, dobro... -Pojdite! -Delat, vsi! Èe vas s sinom ne pripeljemo nazaj, moji možje ne bodo smeli zapustiti te dežele. Greste z nami, pa èe vas bom moral privezati za konja in vas vleèi vso pot na drugo stran Hadrijanovega zidu, gospod. Gospa, moji možje so laèni. Pojdi. Pridi. Najbolje, da odidemo? Gospod, slaven ste. Vi ste Arthur, ali ne? Ime mi je Ganis, dober in pameten borec sem. S ponosom bi vam služil. Ste z Ríma? Iz pekla. -Kdo je ta mož? -Starešina iz vasi. Zakaj je kaznovan? Odgovori! Kljuboval je gospodarju, Mariusu. Veèino pridelane hrano pošiljamo preko morja v prodajo. Ta mož je le prosil, da bi je veè obdržali zase. Že moja rit hlasta za travo, tako sem laèen! Vi ste iz Rima. Je res, da je Marius predstavnik Boga? Da je greh nasprotovati mu? Samo tole ti povem... Maruis ni poslan od Boga. I ti... Vsi vi... Svobodni ste od svojega prvega diha! Pomagajte mu. Pomagajte mu! Poslušajte zdaj... Ogromno in strašno krdelo prihaja v te kraje. Ne bojo usmiljeni, nikomur ne bodo prizanesli. Tisti, ki zmorete, poberite svoje stvari in krenite na jug. Nezmožni boste šli z nami. Ti, od zdaj si mi podrejen. Zberi in pripravi ljudi. Slišali ste! Pripravite dovolj hrane in vode za pot. Pohitite, drugaèe je konec z nami! Dajte, pohitite! Raztegnjeni so proti vzhodu. Prihajajo tudi z juga, kjer hoèejo presekati naš pobeg. Pred mrakom bodo tu. -Koliko? -Cela armada. In naša edina pot vodi proti jugu? -Na vzhod... Obstaja steza, ki gre proti vzhodu, èez gore. Prišli bi za njihove vrste, zato predlagam, da gremo po tej poti. Arthur, kdo so ti ljudje? -Z nami gredo. Nikoli nam ne bo uspelo. Dajte, nadaljujte z delom! -Nazaj na delo! Umaknite se! Umaknite se!! Kaj je to? -Sem noter ne smete. Nihèe ne sme noter, to je nedopustno. Kaj delate? Prenehajte s tem! Arthur, nimamo èasa... Kaj ne slišiš bobnov? Dagonet... Kljuè! -Zaklenjeno je od znotraj. Pojdita. Premaknita ze že! Gawain... Kdo si drzne skruniti gospodov hram?! -Pojdi s poti! Delo tvojega Boga. Takole se odziva na tvoje molitve? Preverite, èe je kdo še živ. Kako si drznete vdreti na ta posveèen kraj? To je bil božji èlovek. -Ne od mojega Boga! Tale je mrtev. -Sodeè po smradu, so vsi mrtvi. In ti... Samo premakni se... Pa se boš pridružil njemu. Arthur! Ne smeš se me bati. Vode! Prinesite nekaj vode! Zljomljeno roko ima. Pa njegova družina? Ženska je Piktinja. Sem rimski èastnik. Na varnem si. Varna si. -Takoj prenehajte s tem! Kakšna norost se dogaja tu? -Vse to so brezbožniki! -Mi smo tudi. Noèejo opravljati dela, ki jim ga je doloèil Bog! Umreti morajo, v opozorilo ostalim! Hoèeš reèi, da noèejo biti vaši sužnji! -Rimljan si, moral bi razumeti. Pa še Kristjan si! Ti pa... Ti si jih ohranjala pri življenju! Moj gospodar... -Ne, ne. Mirujta! Ko pridemo prek zidu, boš kaznovan za tole. -Naj te kar takoj ubijem in zapeèatim svojo usodo? Bil sem pripravljen umreti skupaj z njimi, da bi jih vodil na zasluženo mesto. Božja volja je, da so takšni grešniki žrtvovani. Le tako so lahko njihove duše odrešene. Z lahkoto ustrežem tej želji. Zaprite jih nazaj noter! -Arthur? Zaprite jih nazaj, sem rekel!! Kaj ne vidite, da je božja volja, da žrtvujemo te grešnike? Prepoèasi potujemo. Dekle ne bo preživelo in najbrž tudi deèek ne. Družino lahko varujemo, zgubljamo pa èas z vsemi temi ljudmi. -Ne bomo jih pustili. Èe nas Sasi najdejo, se bomo morali boriti. -Torej varèuj svojo jezo zanje. Je tole naloga iz Rima? Ali tvoja osebna? Arthur... -Kako je z njim? Gori od vroèine. Pogumno se upira. Nekaj prstov imaš izpahnjenih. Potrebno jih je naravnati. Èe tega ne storim, je zelo verjetno, da jih ne boš mogla veè uporabljati. Muèil me je. S pomoèjo naprav. Silil me je govoriti stvari... Niti sanja se mi ne, kaj pomenijo. V temi sem zaslišala tvoj glas... Ime mi je Guinevere. Ti si Arthur, eden konjenikov izza velikega zidu. Sem. Slaven Britanec, ki pobija svoje ljudi. Našel sem sledi, ki prihajajo z juga. Ni pa sledi v nasprotno smer. Konjeniki, lahki in hitri. Lahko so rimska konjenica, lahko pa tudi vitezi. Vedo, da jih išèemo. Odšli so proti vzhodu, èez gorovje. - Mi smo samo delavci. Jaz sem v službi Boga. Tale pravi, da so odpeljali družino iz zgradbe. Nekdo, poznan po imenu Artorius. On je bil... Arthur. Pelji svoje može proti vzhodu. Polovi jih. Jaz grem z glavnino proti zidu. Pripelji družino tja. Pa menihi? -Naj ostanejo, kjer ste jih našli. Sem v službi Boga... Vse požgite! Oèe mi je pripovedoval imenitne zgodbe o tebi. -Res? In kaj so pripovedovale? Bajke... O ljudeh, ki so tako pogumni, tako nesebièni, da ne morejo biti resnièni. Arthur in njegovi vitezi. Vodja; pol Britanec, pol Rimljan. Ti pa si prisegel zvestobo Rimu. Tistim, ki si jemljejo, kar jim ne pripada. Istemu Rimu, ki je vzel tvoje može z njihovih domov. -Poslušaj, gospodièna, ne domišljaj si, da veš karkoli o meni in mojih možeh. Koliko Britancev si pobil? -Kolikor jih je hotelo ubiti mene. Naravno je, da vsakdo hoèe preživeti. Zveri preživljajo! Za ljudi je naravno, da želijo živeti svobodno. V lastni deželi. Jaz pripadam tej deželi. Kam pa spadaš ti, Arthur? Kako je kaj z roko? Preživela bom, to ti obljubim. Ni v tej deželi nièesar, kar bi ti seglo v srce? Tvoj oèe se je poroèil z Britanko. Torej je našel nekaj, kar mu je bilo všeè. Tukaj bomo prespali. Med tistimi drevesi si poišèimo zaklon. Tristan... Bi šel spet malo naokrog? Speljala si me v past! -Noèe ti hudega. Mir med nama to noè, Arthur Castus. Rim torej odhaja. Prihajajo Sasi. Sveta, ki smo ga poznali in se zanj borili, ni veè. Zato moramo urediti nov svet. Tvoj svet, Merlin, ne moj. Jaz bom v Rimu. -Boš tam našel mir? Sasi bodo prišli v Rim. Moji vitezi mi verjamejo, da jih ne bom izdal sovražniku. Rim je bil moj sovražnik, ne pa Arthur. Med nama ni sporov. -Povej to tistim, ki ste jih pobili pred mojimi oèmi, katerih kosti ležijo v tej zemlji. -Vsi smo izgubili brate. Ne sanja se ti, o èem govorim! Naj ti pomagam pri spominu: Napad na vas, kriki nedolžne ženske... Mama!! -Artorius! Tekel sem do oèetovega groba, da bi jo rešil... Da bi ubil tebe! Oèe, prosim. Izpusti svoj meè! Še sedaj èutim vroèino tistega ognja na svojem obrazu. Nisem si želel njene smrti. Bila je naše krvi. Tako, kot si ti. Èe si tako odloèen, da nas prepustiš pokolu, zakaj potem rešuješ toliko ljudi? Moji možje so moèni, vendar potrebujejo pravega vodjo. Verjamejo, da si vsemogoèen. Za zmago *** Sasi potrebujemo mojstra za vojno. Zakaj misliš, da smo vas v gozdu pustili žive? Meè, ki ga nosiš, je narejen iz železa naše zemlje in kovan v britanskem ognju. Ljubezen tvoje mame je sprostila meè, ne tvoje sovražtvo do mene. Ljubezen, Arthur. Zgrabi ga! Ne!! Imam deèka! Ubijte ga! Spusti ga! -Takoj ga ubijte! Zdaj! S tvojo roko je oèitno bolje. Artorius!! Imamo kakšen problem? Imate izbiro: Lahko pomagate, ali pa umrete? Odložite orožje! Takoj ga odložite!! Koliko ste jih pobili? -Štiri. -Ni slabo, za zaèetek dneva. Tole preluknja oklep. Tako blizu so, da nimamo veè èasa. Odjezdi naprej. Moj oèe se je izgubil na svoji poti... Govoril je: Cerkev je tu, da nam pomaga. Ostanimo na njeni poti. Kdor ni sledil, ga je dal muèiti. Pot, ki jo je izbral, je bila izven dosega Cerkve. -Vendar ne Rima. Kar je verjel oèe, verjame Rim. Kaj, da so nekateri rojeni za suženjstvo? To ni tako. -Seveda je, sam mi je povedal. Pelagij, ki mi je zelo blizu, uèi, da morajo biti vsi ljudje svobodni. Enakovredni. Da ima vsakdo pravico, da izbere svojo usodo. -Uèi, kako? Pelagij je bil umorjen pred enim letom. Germanius je rekel, da njegovi nauki širijo prekletstvo. Izobèili so ga in ubili. Rim, o kakršnem govoriš, ne obstaja. Razen v tvojih sanjah. Je še katera druga pot? -Ne. Prek ledu moramo. Vsi naj zapustijo koèije. Naj hodijo daleè narazen. Vitezi... -Dovolj imam bežanja. Sasi so že tako blizu in še rit me boli... Že tako se nisem nikoli maral ozirati prek ramen... Z veseljem naredim konec temu direndaju... -Konèno si lahko ogledamo te barabe. Tu in zdaj! Jols... -Vidva, odpeljita konje! Ganis, vodil boš te ljudi naprej. Glavnina Sasov je znotraj otoka. Èe sledite obali, dokler ne boste dosti južno od zidu, boste dokaj varni. -7 vas je proti 200. -8. Dodaten lokostrelec vam bo prišel prav. Raje bi ostal in se boril. -Dovolj kmalu boš dobil svojo priložnost. On vam zdaj poveljuje. Ubogajte ga, razumete? -Da, gospod. -Pojdi, pojdi... Pohitite, vsi... -Sposoben sem se boriti. Ne. Tvoja naloga je, da pripoveduješ o vsem, kar si videl tu. Zeradi tega je najvažnejše, da se uspešno vrneš v Rim. Poèakajte na moj ukaz. Videti si prestrašena. Približuje se nam veliko osamljenih moških. Ne skrbi, ne bom jim dovolila, da te posilijo. Lokostrelec! Izven dosega so. -Sem uspel opaziti! Izgleda, da èakajo na povabilo. Bors, Tristan... -Daleè izven dometa so. Ciljajte na boène položaje, da se bodo zaèeli kopièiti. Ohranite razporeditev! Ohranite razporeditev! Èe ne vas lastnoroèno pobijem! Oèitno led ne bo poèil. Nazaj, pomaknimo se nazaj! Pripravite se na boj! Dag!! -Krijte ga! -Lokostrelci, naprej! Naprej! Zmigajte se! Gremo! Ubijte ga! Led poka!! Ubijte ga že!! Dag!! Pridite nazaj! Dag! Vrnite se! Ubijte ju! Pomagajte! Hitro! Ostani z mano! Dagonet! Ostani z mano! O moj Bog! Hvaljen bodi Kristus. Kljub nikakršnim možnostim, hvala ti, gospod. Alecto, naj si te ogledam. Sijajen uspeh! Mladi Alecto, naj si te ogledam. Konèno si tu! Lucan! -Hej, fant! Poèakaj! Veliki vitezi, zdaj ste svobodni! Prinesi mi dokumente! Pridite, Pridite... Vaši dokumenti za neovirano gibanje v celem imperiju. Vzemite jih. Arthur... Škof Germanius, prijatelj mojega oèeta. Sedaj ste svobodni. Lahko odidete. Bors. Bors! Za Dagoneta... To ga ne bo naredilo svobodnega, ker je že svoboden. Mrtev je! Grob brez meèa. Želja mojega oèeta je bila, naj ga pokopljejo z njegovimi konjeniki, èe umre na tem otoku. Je padel v bitki? Ja, to je družinska tradicija. Vem, zakaj misliš, da ti tukaj niè ne ostane, razen tega, kar si naredill s svojimi možmi. Imaš svoje naèrte. Nameni in dejanja so brez pomena, èe jih ne uporabljaš v višje namene. Bojevali smo vojno, da bi varovali Rim, kakršen ne obstaja veè. So to dejanja, po katerih mi sodiš? Ostal si in se bojeval, ko ti ni bilo treba. Boril si se s hudobneži, ko bi lahko zbežal. Si vse to storil brez razloga? Tukaj so tvoji ljudje. Arthur, takoj pridi k zidu! Spustite me skozi! Vitezi, moja pot z vami se mora tukaj konèati. Bog naj bo z vami. Arthur, to ni veè bitka za Rim. To ni tvoja bitka! Toliko let, ki smo jih preživeli skupaj, preizkušnje, ki smo jih prestali in kri, ki smo jo prelili. Zakaj smo to poèeli, èe ne za svojo konèno svobodo? In zdaj, ko smo ji tako blizu, ko jo imamo v dosegu roke... Poglej me!! Vse to zdaj ne velja niè? -Ti me to sprašuješ? Ti, ki bi me moral najbolje poznati. Potem pa ne poèni tega! Le zanesljiva smrt te èaka tu. Arthur, zavoljo najinega prijateljstva te rotim... -Bodi mi prijatelj in mi pusti, kar nameravam. Zgrabi zasluženo svobodo in jo uživaj za naju oba. Ne morem oditi domov, kot vi, Lancelot! Zdaj vem, da vsa kri, ki sem jo prelil, vsa življenja, ki sem jih vzel... Vse to me je vodilo do tega zdaj. Kaj se bo zgodilo jutri, tega ne moremo vedeti. Artorius! Rimske pomožne èete so zapustile obzidje. Kaj pa konjeniki? -Karavano peljejo stran od utrdbe. Bežijo proti jugu z repi med nogami. -Torej ne bo nobenega odpora? Nekaj deset vašèanov. Poklali bomo tvoje rojake. Mislim, da bi moral to videti. Kako drevo utegne biti dobro mesto za to. Poglejete na vrh hriba. Osamljen jezdec... Nisi ravnokar rekel, da so odšli? Kaj je potem to? Duh? En èlovek. Drobcena muha na hrbtu vaše velike vojske. Kdo je to? Arthur. Arthur... Arthur... Hhm... Kamorkoli na tem bednem otoku pridem, slišim tvoje ime. Vedno na pol zašepetano, kot bi bil... bog. Vidim pa le meso in kri. Niè bolj bog, kot bitje, na katerem sediš. Povej svoje pogoje, Sas! Rimljani so te zapustili. Zakaj se boriš? Razlogi za moj boj so preveè za rimsko in tvoje razumevanje. Prišel si prosit za premirje. Moral bi na kolena. Prišel sem si ogledat tvoj obraz, da te bom lahko osebno našel na bojišèu. Tudi tebi priporoèam, da si zapomniš moj obraz, ko ga boš namreè naslednjiè videl, bo to zadnja stvar, ki jo boš videl na tem svetu. Konèno èlovek, ki se ga splaèa ubiti. Pripravi može za bitko! Hej, svoboden si. Tale Rimljan ima nekakšen naèrt. Pošlji naprej, kar je ostalo od tvoje pehote. Moje može pošiljaš v smrt? -To so moji možje!! Na bojne položaje! Ne, ti ostaneš z menoj. Vitezi, vsi imate pravico do svobode. Vendar se dom, ki ga išèemo, ne nahaja v neki oddaljeni deželi! Je v nas! V naših današnjih dejanjih! Èe nam je usojeno umreti, naj bo tako. Vendar zgodovina bo govorila, da smo se tako odloèili s svobodno voljo! Gor, na hribu! Pojdite po levi! Ti greš z njimi! -Pojdimo! Postavite šèite! Arthur... Moje življenje bi moral vzeti, ne tega! Nikoli tega! Svetli vitezi, izneveril sem vas. Nisem vas odpeljal z otoka, niti prevzel vaše usode. 200 let smo se taki konjeniki borili in umirali za zemljo, ki ni bila naša. Tistega dne pri Baddon Hillu pa smo vsi, ki smo se borili, življenje tvegali za višji cilj, za svobodo. Arthur, Guinevere, naši ljudje so eno, prav tako sta zdaj vidva. Zdaj se bom pa res moral poroèiti s tvojo mamo. -Kdo pa pravi, da te hoèem? Kralj Arthur! -Veliki Arthur! Vsak moški, ženska in otrok tu naj bo prièa, da je od današnjega dne naprej celotna Britanija združena in ima isti cilj. Artorius! Kaj pa vitezi, ki so padli? Njihove smrti niso povzroèile žalovanj, niti otožnosti, kajti živeli bodo veèno. Njihova imena in dejanja so prehajala od oèetov na sinove, od mater na hèere v legendah o Kralju Arthurju in njegovih vitezih.