Tip:
Highlight text to annotate it
X
Po resničnih dogodkih.
Vstati bo treba.
Vstani.
V ISKANJU SREČE
Moral bi napraviti seznam.
-Daril za rojstni dan? -Ja.
Veš, da jih boš dobil le nekaj? -Vem.
Rad bi jih preučil, da bi zbral najboljše.
Pametno. Naredi seznam.
Znaš črkovati vse, česar se spomniš?
-Mislim, da. -Dobro.
Kako si se znašel tukaj?
-Dobro.
Bova šla danes v park?
Moram v Oakland. Bova videla.
Ljubčka.
Oprostite, kdaj bo kdo tole očistil?
Tukaj mora biti črka i, ne pa y.
Sem Chris Gardner.
Svojega očeta sem srečal
šele pri 28-ih letih.
Kot otrok sem sklenil, da bodo
moji otroci poznali svojega očeta.
To je del moje življenjske zgodbe.
Ta del se imenuje vožnja z avtobusom.
Kaj je to?
Časovni stroj je, kajne?
Videti je kot časovni stroj.
Ta stroj, ta stroj v mojem naročju ...
Ta tip ima časovni stroj.
Z njim potuje v preteklost.
Ni časovni stroj.
Je prenosni merilnik kostne gostote.
Medicinska naprava, ki jo prodajam.
Najlepša hvala za vaš posluh. -Ne
potrebujemo je, Chris, pa še draga je.
Mogoče naslednjič ...
-Hvala.
Pokaže malenkost boljšo sliko od
rentgena, a za dvojno ceno.
Živijo, srček. -Kaj se je zgodilo?
-Danes ne morem po Christopherja.
Nikar, ob 19-ih moram priti nazaj.
-Vem, a moram v Oakland.
Torej moram po Chrisa, ga nahraniti,
okopati, dati v posteljo in priti nazaj.
Ja. -Veš, da morava plačati danes?
Kaj boš storil? -Kar bo pač treba.
Vidite ta avto?
Tega z lepim rumenim čevljem.
Moj je. Ob bolnicah je parkiranje
prepovedano. To se dogaja, če vedno hitiš.
Vseeno hvala. Mogoče v
naslednjem četrtletju. -Mogoče.
Mesečno moram prodati vsaj dve
napravi za plačilo najemnine in varstva.
In še eno za plačilo vseh kazni.
Težava je v tem, da že
dolgo nisem prodal nobene.
Od kdaj pa ne maraš makaronov s sirom?
-Od rojstva.
Kaj je to? -Rubikova kocka.
-In kaj je to?
Darilo za Christopherja. -Od koga?
-Od Cinthiyje z dela.
Za odrasle je. Christopher je
ne zna sestaviti. Ni vedela.
Kaj se dela s tem?
Vse ploskve je treba
sestaviti v enake barve.
Si plačal davke? -Nisem.
Vložil bom prošnjo za podaljšanje roka.
To si že storil.
-Jo bom pa še enkrat.
Teh 650 dolarjev bom dal naslednji mesec.
Z obrestmi in opominom?
-Tako je.
Prepusti mi, da uredim zadevo.
Sprosti se.
Vse se bo uredilo.
-Na delo moram.
Pripraviva se za spanje.
Krožnik daj v pomivalno korito.
Pred nekaj dnevi sem prejel poročilo
našega ekonomskega stanja.
Ne bo vam všeč. Meni ni bil.
Vendar se moramo soočiti z resnico.
Nato pa začeti delati, da se stanje
spremeni. Tega smo zmožni.
Državni proračun je močno presežen.
Soočamo se s primanjkljajem
80-ih milijard dolarjev.
Ta primanjkljaj je večji
od proračuna iz leta 1957.
Super! Za vas imam dve vprašanji.
Kaj in kako delaš?
Borzni mešetar sem. -Borznik, kaj?
.-Za to moraš pa verjetno na univerzo, kaj?
Niti ne. Znati moraš delati z
denarjem in ljudmi. To je to.
Avto ti bom posodil za vikend, vendar ga
rabim do ponedeljka. -Plačaj parkirnino.
Vedno se bom spominjal tega trenutka.
Vsi so bili videti tako prekleto srečni.
Zakaj ne bi jaz mogel biti srečen?
Poskušal bom priti do 18-ih. Spotoma
se bom ustavil še na borzi. -Zakaj?
Poizkusil bom dobiti službo.
-Res? Kakšno?
Veš, kot otrok sem knjigo iz matematike
predelal v tednu dni. Mogoče bo kaj zame.
Kakšno službo?
Službo borznega mešetarja.
Borzni mešetar? -Ja.
Ne astronavt?
Ne govori tako z menoj, Linda.
Šel bom pogledat in to danes.
Raje prodajaj po telefonu.
-Ne govori mi o njih,
ker sem klical vsaj trikrat,
preden je bila poslovalnica odprta.
Veš, da je najemnino treba plačati
naslednji teden? Verjetno ne.
Dolgujemo že za dva meseca,
naslednji teden pa bomo dolžni že tri.
V dveh izmenah delam že štiri mesece.
Ti samo prodaj, kar moraš, da se
rešimo dolgov. -Prav to poskušam, Linda.
To poskušam za svojo družino.
Za tebe in za Christopherja.
Kaj je s teboj?
Tečaj za borznega mešetarja.
Sprejemamo prijave.
Temu delu mojega
življenja se reče: Biti neumen.
Vas lahko prosim za uslugo? Bi lahko
to pustil pri vas za pet minut?
Notri imam razgovor,
a ne bi rad zgledal kot bumbar.
Tukaj je dolar, še več pa
vam bom dal, ko se vrnem.
Tole ni vredno nič, ne da se prodati, še
jaz ga ne morem, čeprav je to moja služba.
Chris? -Ja. -Tim Brophy, zaposlitve.
-Pozdravljeni. -Pridite z menoj. -Razumem.
Dal vam bom prijavnico za pripravnika.
Bojim se, da je to vse, kar lahko naredim.
To je pomožna pisarna. Jay Twistle
pa je v glavni. On vse nadzira.
Kot vidiš imamo veliko prijav.
Ponavadi dobim tudi rezime.
Najlepša hvala. Takoj moram iti.
Prijavnico bom prinesel nazaj. -Prav.
Hipijevki sem zaupal mojo napravo.
Zakaj sem to storil?
Kot sem rekel. Ta del mojega
življenja se imenuje: Biti neumen.
Stoj!
Ne!
Ustavite vlak!
V program izobraževanja vključijo
le 20 ljudi na vsakih 6 mesecev.
Le eden dobi službo.
Na prijavnici so bila tri prazna polja
za vpis izobrazbe po srednji šoli.
Meni niso bile potrebne.
Zaspi že.
Pozno je.
To je zložljiva kocka, velika 7 x 7 cm iz
več barv, ki jih je treba zložiti skupaj.
Je hit leta 1981. Ne mislite,
da jo boste sestavili z lahkoto,
čeprav je neki profesor
matematike potreboval le pol ure.
Jaz sem uspel do sem in kot
vidite imam še veliko do sestave.
Poroča Jim Fenerthy iz KJSF.
-Ej, zbudi se.
Jej.
Adijo, mami! -Adijo, sine.
Ne vračaj se domov z napravo.
Pozdravi jo, ker jo nameravam prodati.
Adijo in uživaj v prodaji. -Tega ti
ne bi bilo treba reči. -Adijo, mami!
Napisano je z y, a bi moralo biti z i.
-Je to pridevnik?
Ne, je samostalnik, a je narobe zapisan.
Je jebenti zapisan prav?
Je, a v tem ni namen. Ne uporabljaj je.
Odrasli z njo izražajo jezo.
Ne uporabljaj je, prav? -Prav.
-Kaj pa imaš zapisano na torbi?
Vzdevek. Izbirali smo vzdevke.
-Kaj pa pomeni?
Si ti imel svoj vzdevek?
-Ja. -Kakšnega? -TenGalonHead.
Kaj pa je to? -Odrasel sem v Louisiani v
Teksasu. Tam vsi nosijo kavbojske klobuke.
Ogromne klobuke. Bil sem pameten,
zato so me klicali TenGalonHead.
Hoss nosi klobuk. -Hoss? -Hoss Cartwright
iz Bonanze. -Odkod pa poznaš to serijo?
Gledamo jo v vrtcu.
-V vrtcu gledate Bonanzo? -Ja.
Kdaj? Po kosilu, po spanju?
-Po Ladji ljubezni.
Sestavil sem seznam za rojstni dan.
-Kaj pa je v njem?
Košarkarska žoga ali pa mravljišče.
Pravi, da gledajo televizijo.
-Malo TV-ja zaradi zgodovine.
Ladja ljubezni?
-Zgodovina o mornarici.
To ni mornarica. TV lahko gleda doma.
Mesečno plačamo 150 dolarjev.
Če bo tu le sedel in
gledal TV, ga bova izpisala.
Plačajte več, če ne želite mornarice.
Vsi, ki plačajo se pritožujejo.
Tudi jaz bi se.
Lahko vsaj psa prestavite
v kakšno sobo? -Nasvidenje.
Čakal sem vodjo zaposlovanja,
Jaya Twistla,
katerega ime se je slišalo tako prijazno,
kot da bom dobil službo in objem.
Moral sem mu le dokazati,
da znam s številkami in ljudmi.
Gospod Twistle, Chris Gardner. Hotel sem
osebno vročiti prošnjo in vas spoznati.
Ja? Želel sem poudariti nekaj,
kar zgleda kot šibka točka v prijavnici.
Chris, tole bomo pregledali in se vam
oglasili. -Razumem in lep dan. -Tudi vam.
Pozdravljeni, tukaj Chris Gardner.
Kličem dr. Delseja.
Malo zamujam s klicem,
a sem se spraševal ...
Lahko še vedno pridem?
Čez pol ure? Sijajno, hvala.
Ta del mojega življenja
se imenuje tekanje.
Hej!
Stoj!
Stoj!
To je bila moja ukradena naprava. Razen
če ni bila s tipom, ki jo je tudi ukradel.
Kar pa je malo verjetno, saj jih
le jaz prodajam v tem območju.
Za njih sem porabil vse prihranke.
Bila je revolucionarna naprava.
Jo čutiš, draga?
-Ja, povsem me je zaposlila.
Nisem pa vedel, da jo zdravniki
smatrajo za nepotreben luksuz.
Lastnika stanovanja sem
celo prosil, naj naju slika.
Če torej izgubim eno, je to za
ves mesec nakupov v trgovini.
Počakaj!
Vrni se!
Si pozabil?
-Kaj?
Moral bi biti brez naprave.
-Vem. -Zdaj pa imaš dve.
Živjo.
Živjo, mami.
Ena, dva, tri!
To je košarkarska žoga!
-Kako pa veš? Tega ne veš!
Lahko bi bilo mravljišče,
mikroskop ali karkoli drugega.
Odpri.
Ta papir se pa ne da, kaj?
-Ja, a mi bo uspelo.
Morala bi me videti. Nekdo mi je ukradel
napravo, zato sem moral teči. -Karkoli.
Kaj?
-Karkoli.
Zakaj si našpičena? Kaj karkoli?
-Vsak dan imaš neko novo zgodbo.
Roy! Lahko otepaš, ko nas ni doma?
Vse je zaprašeno. -Poizkušam imeti čisto.
Počakaj malo, Linda.
Pomiri se. Izvlekli se bomo.
Vse bo še v redu. -To si že povedal,
ko sem zanosila. -Zato mi zdaj ne
verjameš? -Karkoli, vseeno mi je.
Taksi! -Gospod Twistle.
Pozdravljeni.
Chris Gardner. -Kaj lahko storim za vas?
-Pred mesecem sem oddal prijavnico
in bi rad le trenutek vašega časa, da se
pogovorim ... -Odhajam v Noejevo dolino.
Pazite nase.
-Gospod Twistle!
Tudi jaz se odpravljam tja.
Bi šla skupaj?
Prav, vskoči.
V mornarici sem delal z zdravnikom,
ki je ljubil golf. Igral ga je vse dni.
Ker me je zapustil v operacijski, sem
večkrat opravljal medicinske posege.
Zato sem navajen sprejemati odločitve.
Gospod, poslušajte me. Zelo pomembno
je. -Oprostite, ta stvar je nemogoča.
Jaz jo lahko zložim. -Ne morete.
Neumnost, nihče ne zmore.
Prepričan sem, da lahko.
-Ne morete. -Naj poizkusim.
Dajte mi jo.
Res ste jo dobro zmešali.
-Oprostite.
Kaže, da deluje okoli osi. Koščki
okoli središča se nikoli ne premikajo.
Če je rumena v sredini, bo ploskev
rumena. Enako velja za rdečo.
Lahko upočasnite. -Lahko se vozimo ves
dan, ker ne verjamem, da vam bo uspelo.
Pa mi bo.
-Ne bo.
Meni je uspelo le toliko.
Skoraj bi vam uspelo sestaviti ploskev.
Sveta krava.
Skoraj bi vam uspelo.
Uspelo mi bo.
Poglej, poglej.
Še malo pa vam bo uspelo.
17,10 dolarjev.
-Jaz sestopim tukaj.
Dobro opravljeno.
Nasvidenje.
-Kmalu se vidiva.
Kam ste namenjeni, gospod?
Oprostite, kam vas odpeljem?
Dve ulici nazaj.
-Prav.
Kam pa greš? Vrni se!
Plačaj mi!
-Prenehajte, prosim! -Prasec!
On bi vam moral plačati.
Oprostite.
Res mi je žal!
-Dobil te bom! -Žal mi je!
Kreten!
Ubil te bom!
Ubil!
Stoj, kurbin sin!
Vrata so zaprta.
Stopite od vrat.
Ne!
Prosim?
Oprosti, ker nisem prišel pravočasno.
-Chris, zamudila sem izmeno. -Vem.
Prihajam domov. Sta s Chrisom v redu?
-Odhajam, Chris. Odhajam. -Kaj?
Si me slišal?
Vse sem spakirala in
vzela bom Chrisa. Odhajava.
Odložila bom in odšla.
Odhajava.
Takrat sem začel razmišljati
o Thomasu Jeffersonu,
deklaraciji neodvisnosti,
in naši pravici do življenja,
svobode in iskanja sreče.
Razmišljam o tem, kako je vedel,
da naj postavi v njo del o iskanju.
Mogoče je sreča nekaj, kar lahko le
iščemo, a nikoli ne najdemo.
Neglede na vse.
Le kako je to vedel?
Linda.
Prosim? -Chris. -Kdo je to?
-Jay Twistle.
Zdravo. -Se spomnite?
-Seveda. Kako ste?
Dobro. Bi se še vedno
radi pogovorili? -Vsekakor.
Pridite pojutrišnjem zjutraj. Takrat so
razgovori s pripravniki. Imate svinčnik?
Da.
Samo trenutek.
Našel sem ga. -Zapišite si številko moje
tajnice. Ona vam bo dala navodila.
415 864 0256, interna 4796.
Pokliči jo jutri.
Bom, gospod. 415 864 0256.
Najlepša hvala. -Kmalu se vidiva.
Chris! -Si videl Lindo in Christopherja?
-Ne. Si videl sinočnjo tekmo?
Ne. -Je nisi videl? Rezultat je bil ...
-Sta bila Linda in Chris tu? -Ne.
119 proti 120. Dva podaljška.
Trojka sedemnajst sekund pred koncem.
Wajne, zdaj se ne morem pogovarjati o
številih! -Kaj pa manjka številom?
Dolguješ mi! -Res?
-Štirinajst dolarjev. -Dobil jih boš.
Potrebujem denar!
Štirinajst je število.
Nikoli več mi ne vzemi sina!
Slišiš? -Pusti me! -Nikoli več!
Me razumeš? Ne hodi stran,
ko se pogovarjam s teboj! Razumeš?
Bi rada odšla? -Ja.
-Res? -Tako je!
Odidi, Linda. Odidi.
Christopher ostane z menoj!
Ti si nas zvlekel v to brezno!
-Takšen slabič si! -Ne, nisem več srečna!
Potem pa pojdi in bodi srečna!
Christopher bo živel pri meni!
Si me slišala? Pri meni bo živel!
Živjo.
Pridi, greva.
Dober dan, gospa Chu.
-Pozdravljeni.
Kje je mami? -Vzemi svoje stvari.
-Rekla je, da bo prišla pome.
Vem.
Govoril sem z njo.
Vse je v redu.
Kje bom spal nocoj?
-Si srečen? -Ja.
Jaz sem. Če sva oba srečna,
je to v redu, kajne? -Ja.
Spal boš pri meni.
Ostal boš doma kamor spadaš.
Christopher.
Pozdravljeni, rabim najemnino.
Ne morem več čakati. -Ja, ja.
Dobil jo boš, Charlie. -Zakaj ne greš v
motel, dve ulici stran? Za polovico cene.
Chris, zjutraj se odseli.
Kako naj bom do jutra zunaj?
-Prihajajo nove stranke.
Potrebujem še nekaj časa. -Ne.
-Sam bom plačal najemnino.
Prosim le za malo časa.
V stanovanju imam sina.
Prav. En teden.
Potem plačaš.
Chris Gardner?
Ja.
Kaj se je zgodilo?
Plačilo gre mestu San Francisco.
-Ali mora biti celoten znesek?
Plačati moraš vse, ali pa greš
v čuzo. -To je vse, kar imam.
Zjutraj ob 9:30 bo ček preverjen.
Kaj?
-Ostati moraš, dokler ni ček odobren.
Ne. Ne morem biti tu. Sina moram
pobrati. -Zjutraj bo ček preverjen.
Gospod, jutri ob 10:15 imam
razgovor za službo v Dean Witterju.
Ne morem ostati. -Zjutraj ob 9:30.
-Kaj pa naj storim s sinom?
Ga lahko kdo drug pelje? -Jaz ga bom.
-Lahko pa pokličemo socialno.
Lahko vsaj telefoniram?
Prosim? -Živjo.
-Kaj bi rad?
Morala boš po Christopherja v vrtec.
Imej ga čez noč, le eno noč.
-Kaj se je zgodilo?
Jaz bom šel ponj v vrtec.
Ti ga le pelji v vrtec.
Ne.
Linda, zakaj mi delaš to?
-Z njim bi šla rada tudi v park.
Po vrtcu bi šla v park Golden Gate.
Kako je? -V redu.
Pelji ga v park.
Potem pa ga pripelji nazaj.
Vrni mi sina.
Linda?
-Vrnila ga bom okoli 18-ih.
Prav.
Hvala.
Adijo.
Lahko grem?
Oprostite.
Gospod Gardner.
Semkaj.
Stopite z menoj.
Chris Gardner.
Pozdravljeni.
Dobro jutro.
V čakalnici sem pol ure sestavljal
zgodbico, ki bi vam razložila,
zakaj sem takole oblečen.
Hotel sem povedati zgodbico,
ki bi poudarila kvalitete,
ki jih verjetno vsi občudujete. Na primer:
iskrenost, vnema, timsko delo itd.
A se nisem mogel spomniti nobene.
Resnica pa je, da sem bil priprt zaradi
neplačanih parkirnih kazni. -Parkiranje?
Tekel sem od policijske postaje do sem.
Kaj ste delali pred aretacijo?
-Barval sem stanovanje.
Je zdaj že suho?
-Upam.
Jay pravi, da ste odločni. -Z neko težko
napravo je čakal zunaj več kot en mesec.
Pravi, da ste pametni. -Rad sem tega
mnenja. -Bi se radi naučili tega posla?
Tako je. -Se že učite sami?
-Vsekakor.
Jay! -Prosim? -Kolikokrat ste videli
Chrisa? -Ne vem. Kaže, da prevečkrat.
Je bil kdaj oblečen takole?
-Ne. Vedno v suknjiču in kravati.
Najboljši na osnovni in srednji šoli?
-Da. -Koliko vas je bilo v razredu?
Dvanajst.
Bilo je majhno mestece.
Mislim, da ... -Najboljši sem bil tudi
v razredu radaristov v mornarici.
Tam pa jih je bilo v razredu 20.
Lahko nekaj rečem?
Sem tip človeka, ki vam bo v primeru,
nepoznavanja odgovora to tudi povedal.
Lahko pa jamčim, da vem,
kako najti odgovor in ga tudi bom.
Je to dovolj pošteno?
Chris,
kaj bi rekel, če bi tip prišel na razgovor
brez srajce, jaz pa bi ga zaposlil?
Verjetno je imel zelo lepe hlače.
Chris,
Ne vem, kako ti je uspelo
oblečenemu kot smetarju, a si bil car.
Hvala, gospod Twistle. -Zdaj me
lahko kličeš Jay. Kmalu se slišimo.
Obvestil vas bom, Jay.
Kako to misliš? -Poklical vas bom jutri.
-Kaj govoriš? Lovil si me okoli.
Poslušajte. Ni plačano.
Tega nisem vedel.
Moj položaj se je spremenil.
Prepričan moram biti ...
Prav.
Nocoj bom zapolnil tvoje mesto.
Veš, kako bom izpadel pred
partnerji, če se umakneš?
Ja, kot osel.
-Tako je, kot osel.
Si pa res unikaten.
Nocoj.
Plače ni bilo. Bilo ni niti obljube,
da bom dobil službo.
Izmed dvajsetih
pripravnikov je izbran le eden.
Če nisi izbran, se naslednjih 6 mesecev ne
moreš prijaviti v drugi mešetarski firmi.
Edini prihodek, ki bi ga imel
v naslednjih šestih mesecih
bi bil od mojih šestih naprav,
ki jih lahko še naprej prodajam.
Če prodam vse,
nam mogoče lahko uspe.
Daj ga meni.
-Spi.
Takole, srček.
Držim te.
Odhajam v New York.
Fant moje sestre odpira restavracijo.
Mogoče se bo našlo kakšno delo zame.
Zato odhajam v New York.
Christopher ostane pri meni.
Jaz sem njegova mama.
Moral bi biti z mamo.
Jaz bi ga morala imeti.
Veš, da ne moreš skrbeti zanj.
S čim boš pa služil?
Bil sem na razgovoru za
pripravnika v mešetarski firmi.
Sprejeli so me.
Zdaj se moram izkazati.
Greš od prodajalca proti pripravniku?
-Ni povsem tako.
Iti moram.
Reci mu, da ga imam rada.
Vem, da boš lepo skrbel zanj.
To vem.
Dean Witter. -Pozdravljeni. Rad bi
pustil sporočilo za Jaya Twistla.
Vaše ime pa je?
-Chris Gardner.
Sporočilo ja sledeče:
Najlepša hvala za povabilo v program.
To res cenim. Hkrati bom počaščen,
ker bom sodeloval v programu. -Je to vse?
Ja, to je vse. -Dobro.
-Hvala. -Na svidenje.
Pazljivo.
-Kaj?
Sva prišla?
-Sva.
Veš, kaj je danes? -Ja. -Kaj? -Sobota.
-In veš, za kaj je sobota? -Ja. -Za kaj?
Za košarko. -Bi igral košarko? -Ja.
-Potem bova pa še prodala mojo napravo.
Kaj praviš?
-Ne.
Poglej, oči!
Postajam profesionalec.
Postajam profesionalec.
Nisem siguren, verjetno boš
tako slab kot jaz. Tako gre to.
Jaz sem bil podpovprečen.
Verjetno boš tudi ti takšen.
Zato ne bi rad videl, kako cele dneve
in noči mečeš na koš. Prav? -Prav.
Se razumeva?
Nikoli ne poslušaj tistega, ki ti pravi,
da nečesa ne moreš. Niti mene.
Prav?
-Prav.
Če imaš sanje,
jih moraš zaščititi.
Če ljudje nečesa niso zmožni, začnejo
še drugim govoriti, da tega ne zmorejo.
Če nekaj hočeš, to vzemi.
Pika.
Pojdiva.
Oči, zakaj sva se preselila v motel?
-Ker bom dobil boljšo službo.
Moraš mi zaupati.
-Saj ti.
Pridi, pohiti.
Oči, kdaj se bo vrnila mami?
Oči! Kdaj se bo vrnila mami?
-Ne vem, Christopher.
Poslušaj to, oči.
Nekoč se je človek utapljal.
Mimo je prišel bik in ga vprašal,
ali potrebuje pomoč. Človek mu
je odvrnil, da ga bo rešil bog.
Mimo je prišel drugi bik in ga vprašal
enako. Spet je rekel, da ga bo rešil bog.
Nato je skočil in odšel v nebesa.
Potem je vprašal boga,
zakaj ga ni rešil.
Bog pa mu je odvrnil:
Poslal sem ti dva drekača.
Ti je všeč?
-Ja, res je smešen. Pridi.
Najlepša hvala, gospod. Tu je
pogodba in navodila. Hvala. -Hvala vam.
100, 200, 20, 40 ...
-Hvala.
Boš kakšno sladkarijo? -Ne, hvala.
Izberi si eno.
Katero boš?
Tole?
Koliko je? -25 centov.
Ta del mojega življenja se imenuje:
Pripravništvo
1200 stavb je v lasti naftne industrije.
Stavba čez cesto je Lerroy Shipping.
Čez nekaj tednov boste prejeli
telefonske številke zaposlenih
v vseh 4500 firmah v finančnem okrožju.
Vlagali boste v 60 dobrih firm.
Delali boste s potencialnimi strankami.
Če je treba, pojdite z njimi na kosilo.
Če je treba čuvati otroka, ga boste.
Storite vse, da jih seznanite z nami.
Vi morate povezati njihove cilje z našimi.
V bistvu jih vi pripeljete,
mi pa jih obdelamo.
Nekateri so tu, ker imajo veze. Drugi
so tu, ker mislijo, da nekaj pomenijo.
Eden izmed vas bo nekaj pomenil.
Ta bo lahko spremenil to v tole.
800.000 pooblaščenih dolarjev.
Ti, pomagaj mi razdeliti tole.
To bo vaša Biblija. Z njo boste jedli
in pili. -Bilo je enostavno.
Število X klicev = število X obetov.
Število X obetov = število X strank
= število X dolarjev na računu firme.
Izpit pred upravo. Lani je pripravnik
imel pri pisnem delu 96,4 % točk.
Vseeno ni bil izbran.
To ni enostaven izpit.
Je le orodje za ločevanje kandidatov.
Bodite sigurni.
Dosezite 100 %.
Kratek premor.
Nadaljujemo čez 10 minut.
Dober dan. -Chris, kako ste?
-Hvala, dobro. Pa vi? -Dobro, hvala.
Prvi dan je zelo zanimiv. -Saj ne boš
že odnehal, kajne? Ne, le premor je.
Nekaj grem pojest in nazaj na delo.
Spomnim se svojega. Trajal je
le eno uro, ne tri kot tvoj.
Nismo imeli svetovnega trga, vseeno nam
je bilo za davke, a je bilo vseeno naporno.
Spominjam se lepega dekleta.
Ne spomnim se njenega imena,
a njen obraz je ...
-Videl sem starega prijatelja.
Ne boste jezni? -Kar pojdite.
-Lepo je bilo govoriti z vami, gospod.
Kreten! Si v redu, kreten?
Si v redu?
Kje si imel glavo?
Kaj delaš?
Lahko bi te ubil!
Poskušal sem prečkati cesto.
-Si v redu? -Ja. Kje je moj čevelj?
Sezul si mi čevelj!
-Ne vem, kje je tvoj čevelj!
Kje je prekleti čevelj?
-Ne vem!
Ste ga kje videli?
Izgubil sem čevelj. -Ne, žal mi je.
Kam greš? Počakajmo policijo!
-V službo moram!
Pravkar te je zadel avto.
Pojdi v bolnico!
Tekmujem s pripravniki
v firmi Dean Witter.
Manjka ti čevelj.
-Pa res, hvala.
Oči, nimaš čevlja. -Vem.
Bi rad izvedel, kaj se je zgodilo?
Ja.
Zbil me je avto. -Avto?
-Kje? -Pred poslovalnico.
Kje na telesu? -Na zadnji strani noge.
Na svidenje, gospa Chu. -Na svidenje.
Si bil na cesti? -Ja, tekel sem čez.
-Ne delaj tega. Lahko se poškoduješ.
Hvala.
Tega se bom spomnil naslednjič.
Spet sem bil tu, še bolj zgodaj.
-Nesposobni ljudje.
Sposobni ljudje želijo investirati takoj.
Chris. -Ja? -Mi prineseš kavo?
Usluge za Frakesha,
našega direktorja. Cel dan.
Ime mi je Chris Gardner.
Kličem Michaela Andersona.
V redu, v četrtek imamo skupno kosilo.
Prav, naslednjič. Držal vas bom za besedo.
Prav, hvala.
Kdo bi mi rad prinesel krof?
Chris? -Takoj, gospod.
Počutil sem se podcenjevanega
in nespoštovanega.
Gospod Flyer. Dobro jutro. Sem Chris
Gardner. Kličem iz Dean Witterja.
Imam vredne informacije ...
Potem sem lovil avtobus in odhajal tja,
kjer ne znajo pravilno napisati sreča.
In spet čez mesto
na 22. ulico.
Chris! -Živjo, Ralphie.
-Čakam. -Prinesel ti bom.
Kdor je po šestih mesecih prinesel
največ denarja, je bil ponavadi sprejet.
Vsi smo delali s spiskom strank.
Od dna proti vrhu.
Od vratarja do izvršnega direktorja.
Ostajali so do 19-ih,
jaz pa sem imel Christopherja.
V šestih urah sem moral narediti
toliko kot drugi v devetih.
Da ne bi izgubljal časa,
med klici nisem spuščal slušalke.
Če slušalke nisem spuščal,
sem pridobil dnevno 8 minut časa.
Tudi vode nisem pil, zato nisem
porabljal časa v kopalnici.
Rad bi imel priložnost.
Ni težav, gospod. Hvala.
A kljub vsemu, po dveh mesecih nisem
imel časa za vzpenjanje po spisku.
Pisarna Walterja Ribbona.
-Pozdravljeni, sem Chris Gardner,
kličem gospoda Ribbona. -Zaradi?
-Kličem iz Dean Witterja.
Trenutek, prosim.
Prosim? -Pozdravljeni, gospod Ribbon,
tu Gardner iz Dean Witterja. -Prosim?
Z vami bi rad poklepetal o naših načrtih.
-Ste lahko tu čez dvajset minut?
20 minut? Vsekakor. -Pravkar je nekdo
odpovedal. Pridite še pred tekmo.
Seveda, gospod. Hvala.
-Kmalu se vidiva.
Chris, kaj se dogaja? -Gospod Frakesh.
-Imaš 5 minut? -Odhajam k Ribbonu.
Jaz nimam časa, moram pa na predstavitev.
Zelo bi mi pomagal, če bi parkiral avto.
Na Samsonovi je. Pol ulice od tu. Srebrni
Caprice. Premakni ga na drugo stran.
Vzemi ključe. Rezervne imam v svoji mizi.
Moraš jih zasukati. -Kaj? -Ključe!
Drugih vrat ni možno odkleniti.
Moraš jih zasukati.
Daj, zasukaj se.
O, ne!
Daj že!
Izvolite, gospod Ribbon.
-Hvala.
Najlepša hvala.
-Super ideja.
Ne, ne!
Lahko pokličete stranko, prosim?
Pozdravljeni. Chris Gardner.
Dogovorjen sem z Walterjem Ribbonom.
Pravkar ste ga zgrešili.
Hvala.
Kaj je to? -Pišem ček.
Plačujem kazen za napačno parkiranje.
Čeprav nimaš več avta?
-Ja.
Ta vikend bi te vzel s seboj v nekaj
ambulant zaradi prodaje, prav?
Prav.
Potem pa bi mogoče lahko šla na
nogometno tekmo. -Res? -Mogoče.
Prav?
-Prav.
Pojej. -Greva res?
-Mogoče.
Res?
Boš nesel napravo na tekmo? -Ja, ne morem
je zapustiti. Na tekmo greva mogoče.
Kam greva zdaj? -Nekoga
bova obiskala. -Ne razumem.
Česa ne razumeš?
-Ali greva na tekmo?
Rekel sem, da mogoče. Veš,
kaj to pomeni? -Verjetno.
Ne. Verjetno pomeni veliko možnost.
Mogoče pa, da lahko greva ali pa ne.
Kaj pomeni verjetno? -Da so dobre
možnosti. -Kaj pa mogoče?
Vem, kaj pomeni. -Kaj?
-Da ne bova šla na tekmo.
Odkod si tako pameten?
-Po tebi.
Sva prišla?
-Ja.
Gospod Ribbon. -Prosim?
-Chris Gardner. Iz Dean Witterja.
Pozdravljeni. -To je moj sin Christopher.
-Zdravo! -Pozdravljen. Zakaj sta tukaj?
Prišel sem se opravičit,
ker sem zamudil najin sestanek.
Zaradi tega vam ne bi bilo treba priti.
-Bila sva v okolici pri prijatelju,
jaz pa sem se vam hotel zahvaliti za
vaš čas. Vem, da ste me verjetno čakali.
Malo. -Rad bi, da veste, kako žal
mi je. -Dajte, no. Kaj je to?
Naprava za merjenje kostne gostote.
Prodal ga bom neki firmi, po tekmi.
Gresta na tekmo?
-Ja. -Mogoče.
Mogoče. -Tudi jaz grem
s sinom, Timom. Tim!
Midva se bova odpravila. Še enkrat
hvala in oprostite za sestanek.
Bi lahko prestavila sestanek?
-Velja. -Najlepša hvala, gospod.
Pridi, pozdravi gospoda. -Adijo.
-Adijo, Christopher.
Bi šla z nama?
-Na tekmo?
Seveda. Kje imata sedeže?
-Povsem zgoraj. -Mi imamo ložo. Pridita.
Dajta, no. Bi sedel v loži?
-Ne.
To ni škatla. Je kot privatna
soba. Veliko udobnejša je.
Bi šel?
-Prav.
Otroci zadaj.
Daj napravo v svoj avto.
Bom, seveda.
Nimava avta!
-Kaj se je zgodilo?
Mislim, da me je pičila čebela.
-Je vse v redu?
V redu sem.
-Saj nisi alergičen, ne? -Ne.
Kam te je pičila? -Zadaj na glavi.
-Si v redu? -Ja, Christopher. -Te boli?
V redu sem. -Naj vidim.
-Christopher, sedi.
Thomas Jefferson omenja srečo kar
nekajkrat v deklaraciji neodvisnosti.
Čudna beseda za takšno
vrsto listine. Vendar je bil umetnik.
Angleže je poimenoval za
kalilce naše harmonije.
Spomnim se, da sem tega
dne razmišljal o kalilcih duha.
O vprašanjih, ali je to dobro in ali bom uspel.
O Ribbonu in njegovem milijonskem
pokojninskem skladu.
To je bila pot drugam.
Tako se gleda nogometno tekmo.
Hvala. -V zadovoljstvo mi je, Chris.
Rad bi se vam zahvalil tudi za priložnost
pogovora obogatitve vašega premoženja.
Mislimo, da je program veliko
kakovostnejši kot pri Morgan Stanleyu.
Bilo bi noro. Dean Witter želi
upravljati z vašim pokojninskim skladom.
Chris, nisem se zavedal,
da si začetnik. Všeč si mi,
a ne bom dovolil prevzetja sklada.
Vsaj ne v kratkem. Zato se sprosti.
Dajmo, dajmo!
Izvolite. -Za vas imam že nekaj idej.
-Chris, se slišiva. -Hvala, pokličem vas.
Lepo te je bilo spoznati, Chris.
Pokliči kaj. -Vsekakor.
Adijo.
Po štirih mesecih sva
prodala vse naprave.
Kazalo je, da nama uspeva.
Katera je najhitrejša žival na svetu?
-Divji zajec.
Kazalo je, da nama gre dobro.
Do tistega dne.
Pismo me je spet prizemljilo.
Ta del mojega življenja se
imenuje plačevanje davkov.
Če ga ne plačate, ga vlada preprosto
vzame z vašega bančnega računa.
Oči!
-Brez opozorila.
Ne more biti prepozno! Denar je moj!
Kako lahko nekdo kar vzame moj denar?
Poslušajte, to je ves moj denar.
Ne morete kar vdreti v moj račun.
Bil je 25. september.
Spominjam se ga.
Na ta dan sem spoznal, da imam na
računu še 21 dolarjev in 33 centov.
Bil sem brez denarja.
Si se že oblekel?
-Ne.
Chris, ne nateguj me! -Ne nategujem te.
Dobil ga boš. -Denar rabim takoj!
Ko ga bom dobil, ga boš tudi ti.
-Takoj!
Wayne, vrni mi mojih 14 dolarjev.
-Mislil sem, da ti ne dolgujem več.
Zakaj? Zakaj tako misliš?
-Pomagal sem ti pri selitvi.
Peljal si me dve ulici, dvesto metrov,
pred štirimi meseci.
Potrebujem denar. Takoj.
-Nimam ga.
Prinesi moj denar. -To je
le 14 dolarjev. -Mojih 14 dolarjev!
Oči, poglej me!
Oči!
Naj se spustim?
-Seveda, zakaj pa ne?
Ostani tu, Christopher.
Si me slišal?
Oči, kam greš?
-Kaj sem ti rekel?
Oči, čakaj!
Oči!
Moram nazaj v šestdeseta,
v čas, ko sem bil še mlajši.
Hočem videti Hendriksov solo s kitaro!
Vrni mi moj časovni stroj!
Vrni mi ga!
Oči, kam greva? -Bodi tiho!
Pojdi po svoje stvari.
Chris? -Da? -Doktor vas
ne bo sprejel. Žal mi je.
Kam greva zdaj?
Nekoga moram še obiskati.
Utrujen sem.
Vem.
Kaže, da trenutno ne deluje.
Moram iti, Chris.
-Samo trenutek.
Chris, vrni se, ko bo delovalo.
-Ne, zdaj jo moram popraviti.
Tako jaz kot bolnica bova še tu.
Zdaj pa moram iti.
Hvala za vaš čas.
-Kmalu se vidiva.
Zakaj so najine stvari tukaj?
Oči!
Pojdiva.
-Kam?
Stran od tu. -Zakaj? -Ne moreva
biti tu. -Seveda lahko, odpri vrata!
Si me slišal? Greva!
-Odpri vrata!
Chris, prenehaj!
Pridi.
Greva!
Vstani.
Greva.
Kam greva?
Oči, kam greva?
-Ne vem!
To ni časovni stroj.
Oči, to ni časovni stroj.
Tip je rekel, da je časovni stroj.
Kdo?
-Tisti v parku.
Res je.
-Ni res.
Je.
-Ni.
Pritisniti je treba le črno stikalo.
Bi ga pritisnil?
Prav.
Pridi sem.
Tukaj. Počakaj. Kam bi rad šel?
-Ne vem, nekam, kjer sem že bil.
Mižati moraš.
-Ti miži, jaz bi rad videl.
Pritisnila bova skupaj.
Moraš mižati.
Potrebnih je nekaj sekund.
O, moj bog.
Odpri oči.
Kaj je to?
-Dinozavri! -Kje?
Jih ne vidiš? Poglej okoli
sebe. Poglej, koliko jih je.
Jih vidiš? -Ja.
-Pridi. Pazi! -Kaj je?
Ne stopaj na ogenj.
Jamska človeka sva.
Potrebujeva ogenj,
ker ni elektrike in je hladno.
Pazi! -O, ne. To je T-Rex!
Vzemi svoje stvari.
Morava najti varen kraj.
-Na primer?
Jamo. -Jamo?
-Morava jo najti. Pridi.
Pazi hrbet!
Tukaj je jama! Pridi!
Sva tu varna?
-Mislim, da sva.
Živjo.
Kako si? -Dobro.
Pa ti? -Dobro.
Kako si?
-Odlično.
Kam greš?
Odhajam v Sacramento. Rad bi
pripeljal nekaj strank iz Pac Bella.
V našo firmo.
-Super!
Obdelaj jih dobro.
Deborah, nekdo te išče.
-Kje? -Zunaj čaka.
Pozdravljena.
Vas lahko nekaj vprašam?
-Seveda.
Potrebujeva sobo.
Samo dokler ne popravim
in prodam te napravice.
Prenehajte. Rada bi vama pomagala.
-To je moj sin, Christopher.
Pet let ima.
Potrebujeva prenočišče.
Rada bi vama pomagala, a moških
ne sprejemamo. Le ženske in otroke.
On lahko ostane, vi pa si morate
poiskati prostor kje drugje.
Skupaj morava ostati.
Poizkusita v zatočišču Glide Memorial.
Sprejemajo do petih.
Zato pohitita. -Kje pa je?
-Na vogalu Alice in Jones.
Poslušajte! Imamo le
še 4 prosta mesta!
Pridi. -Na vrivaj se.
-To je moje mesto. -Odjebi!
Ne delaj mi tega.
Oči!
Nehajta!
Pojdita stran, oba.
Prvi sem bil tukaj.
Rekli so mi, da moram biti točen.
Prišel sem, bil v vrsti, bil sem v
službi, imam sina. Ves čas sva stala tu.
Šel je mimo vrste. -Kdo?
-On. -Odidi, prosim te.
Tako.
Nihče več.
Katera je tvoja najljubša barva?
-Zelena. -Zelena? -Ja.
Kaj imaš rad spomladi?
-Drevesa. -Drevesa?
Kaj še?
-Venčke.
Venčke? Kakšne?
-Božične.
A, božične?
Kaj je zdaj to?
Verjetno hočejo, da gremo spat.
Poskrbeti morava,
da bo Kapitanu Američanu toplo.
Lahko diha?
Dobro.
Moram prodati napravo.
-Ne hodi. -Pred vrati bom.
Vrata bom pustil priprta,
da bom lahko slišal, če me boš klical.
Rad bi šel domov.
Zato moram prodati napravo.
Prav?
Zdaj bom šel.
Zunaj bom na stopnicah.
Slišal bom, če me boš klical.
Prav?
Prav.
-Moraš mi verjeti.
Verjamem ti.
Verjamem ti.
-Ne slišim te.
Daj mi ljubčka.
Ne bom dolgo? -Prav.
-Tukaj bom. -Prav.
Me še slišiš? -Ja.
-Me slišiš? -Ja.
Mi zaupaš?
-Ja.
Takole.
Potem pa navzgor.
Je to v redu?
-Ne vem. Kaj misliš?
Dobro.
Pojdiva.
Vzemi svoje stvari.
Zakaj ne pustiva stvari tu? -Ne moreva,
ker bova imela kasneje drugo sobo.
Pojdiva.
Zdravo, Chris!
-Dobro jutro, gospod Frakesh.
Kaj se dogaja?
-Poslovna pot.
Vaša žena Martha dela pri Pac Bellu,
kajne? Se bosta upokojila istočasno?
Ja in rada bi živela kot do sedaj,
le da ne bi plačevala preveč davkov.
Torej nočeta, da kdo drug
šari po vajinem kupčku, kajne?
Veste za davka oproščene ...
Naučil sem se hitro zaključiti z delom.
Moral sem ga končati hitro.
Da sem stopil v vrsto do petih.
Pridi!
Ustavite avtobus!
Kapitan mi je padel!
Oči!
Utihni!
Drži se vrste.
Hej! -Ne zajebavaj!
Pridi.
Oči, Kapitan Amerika!
Mislili so, da morajo za
svobodo preplezati hribe.
Vsi se moramo spopadati s hribi.
Hribi se dvigujejo visoko *** nas.
Hribi so tudi globoko pod nami.
Vemo, kaj pomenijo ti hribi.
O tem pojemo.
Gospod, gospod, premakni ta hrib,
če nam stoji na poti.
Moramo se dokazati vsaj nekomu.
Prosimo te, premakni ga.
Mama, ne jemlji tako resno vsega.
Življenje je težko,
a ne bom se predala, ne,
saj si obljubila mi pomoč,
ko bo hudo.
Gospod, gospod, premakni ta hrib.
-Prosimo te, premakni ga.
Kdaj imaš izpit?
Jutri.
Si pripravljen?
Seveda.
Hvala, gospod.
Si končal, ali moraš kam iti?
-Moram iti.
Vendar sem tudi končal.
-Dobro. -Pa ti? -Tudi.
Kakšni so se ti zdeli grafi?
-Lahki.
Jaz sem se mučil z vprašanjem
na zadnji strani. Kaj si ti napisal?
Kakšnim vprašanjem?
-Na zadnji strani.
Živjo, Chris!
-Živjo, Jeff, s tekme kajne? -Ja.
Me boš poklical.
-Nimam številke.
Tukaj je. Pokliči me, prav?
-Vsekakor. Najlepša hvala
Chris, imate 5 dolarjev?
Denarnico sem pozabil v pisarni.
Naj stečem gor in vam jo prinesem?
-Ne, že zdaj zamujam v banko.
Vrnil vam bom, obljubim. -Je 5 v redu?
-Super. Mudi se mi! Hvala.
Za danes je dovolj!
Prostora ni več. Vrnite se jutri.
Ti je všeč?
24 dolarjev.
Tu je vaša žarnica.
Koliko?
-Osem dolarjev.
Kaj je to? -Nova žarnica.
-Jo lahko vidim?
Seveda. Samo ne polomi je, razen če
bi rad spal do konca življenja z menoj.
Ne moti me.
Te pa še bo.
Naspi se, prav? -Prav.
-Je toplo? -Ja.
Je mami odšla zaradi mene?
Kaj?
-Je mami odšla zaradi mene?
Ne razmišljaj o takih stvareh.
Mami je odšla zaradi sebe.
Ti nimaš nič pri tem, razumeš? -Ja.
Dober očka si.
Zaspi.
Rad te imam.
-Jaz tudi tebe.
Zaenkrat kaže, da deluje, Chris.
Dela. -Najlepša hvala.
250 dolarjev in še štiri tedne kisika.
100, 20, 40, 60, 80 ...
250.
Še kaj?
-Ne hvala.
Greva?
-Ja.
Greva lahko v cerkev? -Ne.
-Kam pa greva.
Mislil sem, da bi šla v hotel!
-Hotel? -Vendar samo nocoj.
Lahko greva tudi v jamo, če želiš.
-Ne, hvala.
Nikoli več?
-Upam. -Zakaj ne?
Ker so nekatere stvari
zabavne le prvikrat.
Kot avtobus?
-Ja.
Naslednji dan sva po
službi odšla na obalo.
Daleč stran od vsega in vseh.
Bila sva le midva.
Si me videl?
Daleč stran od avtobusov, hrupa
in večnega razočaranja v moji glavi.
Stran od sebe.
Chris, hvala. -Hvala tebi. -Pazi nase.
-Napravil si pametno potezo. -Hvala.
Ko sem bil mlad in sem dobil
petico na testu zgodovine,
sem dobil tisti prelep občutek,
kaj vse lahko postanem.
Potem pa nikoli nisem nič od tega.
Živjo, Chris.
-Živjo.
Kako si, Jay?
-Dobro.
Govori se, da si podpisal 31
pogodb s Pacific Bellom.
Na tekmi sem spoznal fante,
razdelil vizitke in delal. -Bo že res.
Torej, še en dan.
Si živčen? -Niti ne.
Karkoli se bo zgodilo, vedi,
da si opravil fantastično delo.
Resno mislim.
Pazi nase.
Gospod Johnson?
Chris Gardner iz Dean Witterja.
Rad bi se vam zahvalil
za pomoč na seminarju.
Vsekakor, gospod.
Ne, gospod.
Najlepša hvala.
Chris!
Pridi.
Pozdravljen, Chris.
-Vesel sem, da vas vidim, gospod.
Lepa srajca.
-Hvala, gospod.
Sedi.
Mislil sem, da bi vseeno oblekel srajco,
ker je zadnji dan. -Hvala, to cenimo.
Vendar jo obleci tudi jutri, prav?
Ker bo jutri tvoj prvi dan,
če bi rad delal tu kot mešetar.
Bi želel to, Chris?
-Da, gospod. -Dobro.
Ne bi mogli biti srečnejši.
Dobrodošel.
Je bilo tako lahko kot je zgledalo?
-Ne, gospod. Ni bilo lahko.
Srečno, Chris!
-Hvala. Hvala vsem.
Chris!
Skoraj bi pozabil.
Hvala.
Ta del mojega življenja,
ta majhen del,
se imenuje sreča.
Christopher.
Ob začetku svoje kariere v firmi
Dean Witter, je Chris Gardner leta 1987
ustanovil svojo firmo Gardner Rich.
Koliko planetov je v sončnem sistemu?
Sedem.
-Sedem?
Devet jih je.
Kdo je kralj džungle?
Gorila.
-Gorila?
Ne. Lev je.
-Saj res, lev, lev.
Oči, poslušaj tole. Tok, tok. -Kdo je?
-Shelby. -Katera Shelby?
Shelby, ki teče okoli
in trka po vratih ...
Tok, tok. -Kdo je?
-Nihče. -Kateri Nihče?
Kateri Nihče?
Ta mi je pa všeč.
Leta 2006 je Chris Gardner prodal
manjšinski del delnic svoje firme
v poslu
vrednem več milijonov dolarjev.
Po zvočnem zapisu prevedel:Borut1974
Priredil: B Dom & C