Tip:
Highlight text to annotate it
X
Dario!
Sporočilo od Peligra!
Dame in gospodje!
Prav prijeten večer vsem.
El Tropico,
najslavnejši nočni klub
na svetu vam predstavlja
svoj zadnji, ne pa tudi
poslednji spektakel.
Predstavljamo vam
magično produkcijo našega
Rodneya sijajnega!
Dame in gospodje, počaščeni smo,
da je nocoj z nami
najhitrejši dirkač na svetu.
Tu na Kubi,
na prvem Grand Prixu Havane.
Dame in gospodje,
eden in edini... Fangio.
Prvič pri nas.
Fangio, Fangio, Fangio!
In zdaj...
Nekaj posebnega za
zelo poseben par.
Večno mladoporočenca.
Dońa Cecilia, Don Federico,
Straussov valček Anniversary.
Srečna obletnica.
Zdravica, za najelegantnejši
par v Havani.
Srečna obletnica.
-In za te srečne družine,
da bi bilo večno tako.
Na zdravje.
Pleši z menoj, kot si včasih.
Govoriš, kot da sem relikvija.
Moja relikvija.
Donoso, bi plesal z menoj?
Pazi se. Stric ima dve levi nogi.
Komolec mu pa dobro deluje.
Roko, nogo in komolec bi dal,
za en samcat valček.
Kraljestvo za cha-cha-cha.
Pojdiva plesat.
Takoj se vrnem. Počakaj tukaj.
Kaj je narobe?
Torej, katera od teh plesalk je ta
teden tvoja ljubica?
Za katero se hraniš?
Nobeno. Vse dobre so že oddane.
Fangio, rad bi ti predstavil svojo
ženo, Mercedes Fellove.
Tvoja velika oboževalka je.
Pridi, gremo.
Ta sestanek je bil moja zamisel.
Ker so, kot veš, zelo težki časi.
Kuba je vedno preživljala
težke čase, vendar
smo vedno uspeli preživeti.
Ker smo vedno držali skupaj.
Vendar naša država ni več varna.
In ogroža nas.
Z vašim stricem sva vse,
kar je ostalo od naše generacije.
Zato ste prihodnost vi,
moji sinovi.
Prihodnost naše družine.
Prihodnost tega otoka.
-Tako je.
Glej me, ker se nanaša tudi nate.
Če želimo spremeniti status quo,
ga moramo na demokratičen način.
Razumeš?
Patriotični moramo biti.
-Patriotični?
Patriotizem je zatočišče za mafijo.
Politiki so tisti, ki so postali
zatočišče za mafijo.
Dobro, ne zamenjuj me s katerim
od svojih študentov.
Ker nisem. Diplomiral sem že.
Bodi spoštljiv.
Ne, ne, naj govori.
Naj govori, saj je demokracija.
Ta država, demokracija? Seveda.
V naši družini je demokracija.
Ta država je moja družina.
In edini način za združitev te
družine, je revolucija.
Revolucija?
-Ja, revolucija.
Kar ne morem verjeti. Moj sin
bi podprl slepo nasilje revolucije?
Kar začni verjeti.
Ti rabiš malo evolucije,
ne revolucijo.
Tako je.
-Pesnik.
Lastnik kluba in pesnik.
-Srečo imaš, da si na drugi strani sobe.
Tudi srečen sem na drugi strani sobe,
ker smrdi le na tisti strani.
Prosim vaju.
-Srečno obletnico.
Sem pozabil čestitati za obletnico?
-Pazi na jezik.
Ti ga paziš že ves čas.
Kar nadaljuj.
Če slišim še besedo nespoštovanja
priti iz tvojih ust,
bom osebno opravil s tem.
Me razumeš?
-Kaj...
Si razumel, kar sem ti rekel?
-Razumem...
Poslušaj očeta, ko govori s teboj
in pokaži spoštovanje!
Pomiri se, Fico.
-Ne, ti se pomiri!
Hočeš, da pridem tja?
-Dovolj je.
Nehajta!
Nehajta!
Štirje proti enemu, kaj?
-Nehaj! Nehaj!
Usedi se.
-Je to demokracija?
Usedi se. Imel si svojo predstavo.
Usedi se!
Je to slepo nasilje, oče?
Poročnik, ustrelili so Daria.
So tokrat dobili dober opis?
Je bil spet omenjen Peligro?
-Ja.
Kaj se je zgodilo?
Z nikomer izmed vas ne želim
razpravljati o tem.
Veste kaj? Še sanja se vam ne,
kaj se dogaja v tej državi.
Žalostno je, da si profesor, pa pojma
nimaš, kaj se dogaja v tvojem razredu.
Potem me lahko ti razsvetliš.
Povej mi, kaj se dogaja.
Nezadovoljstvo, jeza,
obup. To se dogaja v tej državi.
Povsod v tej državi.
Še posebej na tvoji univerzi.
Revolucija. Zgodila se je v
Franciji in Rusiji,
dogaja pa se tudi tu in zdaj.
-Nihče noče revolucije.
Ne, ti nočeš revolucije!
Pa četudi ti ni všeč, prihaja.
Ljudstvo jo hoče.
Kako veš? Ti je ljudstvo Kube
prišepnilo na tvoja izbrana ušesa.
Ne. Batista je potrebno odstraniti.
-In kaj potem?
Svoboda. Demokracija.
-Seveda, ja.
Oblast ljudem.
-Je lažje reči, kot storiti.
Veš kaj? Mogoče je. Najprej pa
je treba ubiti tega pesjana.
Ubiti, ubiti, ubiti.
Si kdaj pomislil, da bi živel
za svojo domovino?
Sem. Živel sem.
Živim in pustim umreti.
Naj tiran umre.
-Kot bi ti riba umrla v ustih.
Grudo potrebuješ na svojih
rokah, ne krvi.
Zatočišče na kmetiji.
Moj sin ne potrebuje zatočišča.
Svoj značaj mora preoblikovati.
Ker je človekov značaj
njegova usoda.
Iz katere knjige je to?
-Mogoče bi moral kakšno prebrati.
Kakšno je tvoje stališče, Fico?
Tako, kot moje družine.
Vidim. Samo opazovalec si.
Gledaš, kako gre parada mimo.
Naj ti povem nekaj, Fico.
Tvoji dnevi skrivanja v tej
palači so šteti.
Kmalu bo moral vsak izmed vas
sprejeti odločitev.
Ste v paradi ali pa ne.
Svojo odločitev sem že sprejel.
To pomeni lahko noč.
Lahko noč po kubansko.
Lahko noč, vsem.
Dober večer.
Odvisno.
Običajno je, kajne?
Odlična predstava je bila nocoj.
Odlična predstava.
Poznaš moža po imenu Peligro?
Koga?
Peligra.
Je glasbenik?
Vendar poznaš Alberta Mora, kajne?
Tvoj prijatelj je.
Nekdo je prišel k tebi.
Nikamor drugam ne morem.
Si ga videl kaj?
Ves čas.
Naslednjič, ko ga vidiš,
se poslovi.
Ko pridem do nebeških vrat,
veš kaj bom prosil, kajne?
Steklenico Bacardija?
-Ne. Zaboj.
Ne pozabi na gramofon. -Nikamor
ne grem brez plesnega partnerja.
Tiktakajoča ura.
Želel sem reči, da v naši hiši
nedeljska večerja ni...
Odložljiva zadeva.
Vsi moji sinovi so dobrodošli,
vendar ne...
Po 18 uri.
In ura je 18 in tri minute, Fico.
-Vem, a mislil sem, da je rekel po 18h.
Dobro.
Rad bi izrekel željo.
Če bo v naši državi prišlo
do sprememb,
želim, da naš dom ostane otok,
da kljub vsem našim nesoglasjem,
postavimo družino vedno
na prvo mesto.
In hrano na drugo.
Šala je bila, brat moj.
Samo šalim se.
Pozdravljen, senator. Kako ste?
-Bil sem že bolje.
Prišel sem obiskat tvojega očeta.
Nihče ne pozna bolje ustavnega zakona.
Motim?
Hvalo išče.
Dobro. Dal ti bom eno.
Misliš, da svetloba moti dan?
Včasih.
Iščemo resolucijo,
da odstranimo Batisto
na podlagi ustavnega procesa.
Senator Cossio me je prosil,
da pripravim govor zanj.
To je uvodna izjava.
Skliceval sem se na Seneco.
Preberite na glas, da lahko
slišimo, kako zveni.
Prav.
-Prosim.
"Gospod predsednik,
protestirati moram,
kot je Seneca v antičnem Rimu,
*** nasiljem te vlade.
Danes nas državljane Kube
preganja tiran in njegova
gospodovalna vlada,
ki ustrahuje ljudstvo
s svojo policijo.
Prav posebej pa z določenim
polkovnikom v vojski,
čigar ime je postalo sinonim
za nenadno smrt.
Tudi Seneca je bil preganjan
od tiranov, Caligula in Nerota.
Kljub temu
je Seneca zagovarjal
vrnitev republike,
neustrašno.
Gospod predsednik, ne Nero,
Seneca tega sveta,
bi moral biti vsem nam za zgled."
Fangio! Vaš največji oboževalec
sem. Vstopi v avto!
Vstopi v avto!
Kaj hočeš? Denar?
-Publiciteto.
Fangio osvobojen. Grand Prix odpovedan.
Odgovorno gibanje 26. Julij.
Poslušaj, kaj je Fangio rekel:
"Vse kar so hoteli od mene je,
da jim pomagam pri njihovem cilju.
Vendar se ne spoznam na cilje,
le na avtomobile."
Ko so ga vprašali, kako so ravnali
z njim, pa: "Pravi gospodje so bili."
Sem ti podoben pravemu
gospodu, Mercedes?
Kaj je bilo tako smešno?
Čemu si se smejal?
Stripom.
-Ta časopis nima stripov.
Bi rad kaj izvedel o ugrabiteljih,
ki hočejo le publiciteto?
To je smešno.
-Pustite ga pri miru!
Nehajte!
Se imaš za žilavega?
Bi se igral v mojem mestu?
Razvajeni bogati prasci!
Ne želiš me razočarati.
Verjemi mi.
Na sprehod grem.
Ko se vrnem,
hočem, da mi poveš, kdo je Peligro.
Nazaj sem.
Kdo je Peligro?
Nisi dober slušatelj.
Dobro sem.
Na sprehod grem. Prav?
Zato raje razmisli, kdo je Peligro.
Ker si naslednji.
Pojdimo na kavo.
Tu si zaradi brata.
Tvoj bratec je kriminalec.
Nevaren kriminalec.
Brez dvoma. Tu imam datoteko,
če jo želiš prebrati.
Ne, hvala.
Poznam svojega brata.
Nobena datoteka tega ne spremeni.
Fico, poznava se še iz
osnovne šole.
Vedno sem bil iskren do tebe.
-To je res.
Sem kdaj spremenil signale?
-Ne, dokler si bil moj lovilec.
Fico, sedaj mečeš svojega brata.
In mečeš nekontrolirano.
Kriv je. O tem ni dvoma.
Oba ga poznava.
Moj brat je, Braulio.
Tvojo pomoč potrebujem.
Prav.
Mislim, da bi moral zapustiti Havano.
Pojdi v New York ali Miami.
Poskrbel bom za vozovnice.
Fico, Fidel bo poskrbel zame.
Odhajam v Sierra Maestro.
Ne.
-Ja.
Fico, nimam izbire.
Kaj pa tvoja družina?
-Vse kar delam, je za mojo družino.
Rad te imam.
Vstopi.
Ti lahko pomagam?
-Al me je poslal.
Kdo?
-Al.
Tvoj prijatelj je, kaj ni?
Si prišel na avdicijo?
Tako je.
Kaj obvladaš?
-Komedijant sem.
Stoječi komedijant sem,
ki raje sedi.
Je to vse? To obvladaš?
-Ja.
Nekaj šal za napovedovalca.
-Sam si piše šale.
Bedne so.
-Tako kot tvoje.
Touché.
Potrebuješ pomoč pri pisanju
česa drugega?
Nihče ne piše za nikogar.
Kar improvizirajo?
-Bolj ali manj. Poskusi v New Yorku.
Preveč hladno. Preveč razkošno.
Preblizu doma.
Potem si boš moral poiskati
drug poklic.
Ne morem. Smeh.
Kar zasvojen sem z njim.
Kako si že rekel, da ti je ime?
-Nisem rekel.
Rekel sem, da me je Al poslal.
Če poznaš Ala, poznaš tudi mene.
A tako, Alov prijatelj.
Kod si hodil?
-Kod nisem?
Federico, ne pozabi na sestanek.
In ne pozabi plesnih čevljev.
Potreboval jih boš.
O, Rodney!
-Maestro.
Ah, kar pozabi.
Vseeno imam delo zate.
Končno, po vseh leti žrtvovanja
in vdanosti,
priložnost.
Kdaj je kosilo?
Zakaj ne moreš povedati,
s kom se bova sestala?
Tako je bolje.
-Obožujem presenečenja.
Samo ne govori ničesar.
Ne glede na vse.
Sedi tam in se pretvarjaj,
da si moj varnostnik. Samo to.
Bo tako dobro? Je prav?
-Malo bolj nevarno lahko izgledaš.
Kaj pa tako?
Že bolj nevarno.
Tako si jo jaz predstavljam.
To lahko pospraviš.
Si lahko kaj zaželim?
-Kar izvoli.
Želim si visoko, atletsko,
porjavelo lepoto.
Prav.
Politika odprtih vrat je znak
dobrega gostitelja.
G. Lansky, vstopite. Dobrodošli.
Naj vas kličem Federico,
g. Fellove ali Fico?
Odvisno od tega, če mi boste
podali roko ali ne.
Kličite me Fico.
-Prijatelji me kličejo Meyer.
Usedite se.
Kdo je ta mož?
-Ne menite se zanj, le komedijant je.
Slep?
-Nem.
Zabavno.
Bi kaj spili?
-Malo sode, razen, če imate...
Jajčno kremo.
Imam jajca in imam kremo.
-In slepega komedijanta.
Nemega.
Jajčna krema ni iz jajc ne kreme.
Jo boste znali narediti?
To bi bilo naslednje vprašanje.
-Poglejmo najprej, kako se bo odvijalo.
Za zdaj le sodo. Da prebijemo led.
Si slišal to, komedijant?
Po telefonu ste omenili nekakšno
poslovno priložnost.
Dobro uigrano.
Predlagam partnerstvo med nama,
20 odstotkov gre hiši,
ostalo pa meni in mojim
družabnikom.
Ni treba, da je kaj velikega.
Mislim, tu je kar udobno.
Lahko imamo nekaj igralnih miz,
saj veš, black jack, nekaj rulet.
Tu je prijetno.
-G. Lansky.
Kliči ga Meyer.
Ali g. Lansky.
Ga želite tu?
Meyer, cenim ponudbo, a bom
moral žal zavrniti.
Vem, da je to odlična
priložnost zame, vendar
je El Tropico prostor glasbe
in želim, da tako tudi ostane.
Naj povem drugače.
Imava začetek, za oba
koristnega partnerstva.
Škoda bi bilo, da se konča,
še preden se je sploh začel.
Res bi bilo.
-Dobro.
Rekli so mi, da ste razumen človek.
Upam, da nisem bil napačno obveščen.
-Niste bili.
V zameno vam lahko ponudim,
kar vsem svojim prijateljem.
Politiko odprtih vrat.
Kadarkoli lahko smatrate
moj klub za svoj dom.
Za brezplačno sodo?
-Kolikor je želite.
V mojem poslu, g. Fellove,
imamo prijatelje
in sovražnike, nimamo pa znancev.
Upam, da bom kmalu slišal
dobre novice.
Je to Meyer Lansky...
Meyer Lansky?
-Glava mafije.
Odpoved dajem.
Nosiš umetne trepalnice,
ali si res plaha?
Nikoli ne nosim umetnih trepalnic.
-To je moje dekle.
Sem res?
Čigava zamisel je to?
-Rodneyjeva.
Boš prišel gledat?
-Vedno.
Kaj se je zgodilo?
Kaj je narobe?
Luis ima drugo žensko.
-Drugo žensko?
Že dva dni ni prišel domov.
In pred tem nisva...
Vedno je odsoten z mislimi.
Je kaj klical?
-Samo, da pove, da je dobro.
Samo to je rekel.
Fico, pomagaj mi.
Samo tebe lahko prosim.
Poskrbel bom za to.
Skrbi jo zate.
Je prišla k tebi?
Vedno je imela
poseben prostor v srcu zate.
In ti zanjo.
Kaj je narobe? Povej mi.
Ne bom te vpletal.
-Tvoj brat sem. Sem že. Kaj je?
Gre za drugo žensko.
-Ja.
Svobodo.
Si se zapletel s Fidelom? -Ne.
-Ricardovim gibanjem 26. julij? -Ne.
Directorio Revolucionario.
Ne sodelujemo več.
Lastne ideje za Kubo imamo.
Pluralizem.
Obnovitev ustave iz leta 1940.
Demokracijo.
To pravi tudi Fidel, da želi.
Tako pravi, pa mu ni zaupati.
Misliš, da je komunist?
-Fidelist.
Obljubiti mi moraš nekaj.
-Kaj?
Če se mi karkoli zgodi,
poskrbi za Auroro.
Potrebovala te bo. Obljubi mi.
Obljubi mi, Fico.
To potrebujem od tebe.
-Obljubim ti.
Vendar mi ti obljubi,
da se ti nič ne bo zgodilo.
Zmenjeno?
Nobene sreče ni zunaj revolucije.
Ne naredi kakšno neumnost.
Prav?
Ricardo Fellove. Gibanje 26. julij.
Fellove?
Si ti plesalec? Ker ne
potrebujemo plesalcev.
Dobro, spravi se s konja,
lačni smo.
Ne gre za drugo žensko.
Zakaj se potem ne vrne?
-Ne želi nas vpletati.
Za kaj pa gre? Revolucijo?
Ne želi nas vpletati.
In to je vse?
-To je vse.
In jaz naj bom s tem zadovoljna?
Njegova žena sem.
Pravico imam, da sem vpletena.
Če se mu kaj zgodi, se
zgodi tudi meni.
Vsem nam.
-In kaj potem?
Brez panike!
Mislim, da je mafija kriva,
Mayer Lansky,
ne morem pa biti prepričan.
Havana ni več glavno mesto,
temveč glavni pregrešek.
To seveda ni novo,
a tudi Jezus je moral z bičem
pregnati demone iz templja.
Nujno potrebujemo
Jezusa z bičem.
Ne vem kaj storiti.
Satiagraha.
Veš kaj to pomeni?
-Ne.
Hindujska beseda za pasivni odpor.
Gandhi se je pasivno upiral
in zmagal.
Sin moj, v morju
celo morski pes lahko utone.
Dobro.
Zdaj, ko vemo, kako bomo
prišli v predsedniško palačo,
ponovimo še enkrat.
Zavzel bom glavno radijsko postajo
in prebral našo izjavo.
Carbo?
Z Machadom in Peligrom
bomo napadli glavni vhod.
Skupaj z Menoyo in njegovo skupino.
Ignacio, ti boš priskrbel zaščito
z ostrostrelci in okrepitev.
So kakšna vprašanja?
Kaj ti misliš, Peligro?
Čas je.
Trgovina z malimi živalmi.
Vam lahko pomagam?
Ptič je v kletki.
Notri je.
Živela svobodna Kuba!
-Živela svobodna Kuba!
Gospod predsednik.
Gospod predsednik?
Kaj želite Pizzi?
Nekaj nujnih zadev je,
za katere morate poskrbeti.
Ves teden že podpisujem odredbe
in veste o čem sem
razmišljal, Pizzi?
Srečen človek sem. Niti ene smrtne
obsodbe nisem podpisal.
G. predsednik, če smem reči,
srečen človek ste,
vendar tudi plemenit človek.
Hvala, Pizzi. Zelo prijazno od vas.
Ne, ne, ne gre za prijaznost.
Zgodovinska pravica je.
Pizzi, sem vam kdaj rekel,
koliko vas cenim?
Niste, gospod.
Oprostite, da sem pozen.
Obtičal sem v gneči pri
Pinar del Rio.
Kaj pa hočeš?
450 brisač in prtov imam tam.
Potrebujem pomoč.
Nobenih dostav ni danes
na seznamu.
To je glavni vhod, kajne?
-Je.
Rekli so mi ob 15h pri glavnem
vhodu. Lahko preverite?
Ostani tukaj.
Je za danes kakšna dostava
na seznamu?
Gremo!
Gremo, gremo!
Odpri vrata. Notri smo.
Kaj je ta hrup?
Gremo, gremo!
Gremo, gremo!
Za Kubo!
Fico! Palača je napadena.
Poslušaj.
Manzanita je zavzel
radijsko postajo.
Državljani Kube!
Diktator Batista je pravkar
spoznal revolucijsko pravico!
Strele, ki so pokončali krvavo
življenje diktatorja,
je še vedno moč slišati okrog
predsedniške palače.
Mi, Directorio Revolucionario,
oborožene sile kubanske revolucije,
smo zadali zadnji udarec
sramotnemu režimu,
ki se še zvija v svoji agoniji.
Kubanci, ki me slišite!
Pravkar je bil odstranjen.
Živela svobodna Kuba!
Carbo! Carbo!
Luis!
Pridi z mano, Luis!
-Nisem Luis!
Pizzi, pustite nas same.
Z novinarji ali brez?
Kot želite.
Pizzi.
-Prosim, gospod.
Ljudstvo Kube!
Danes so sovražne sile izvedle
napad na moje življenje.
Kot lahko vidite, je novica
o moji usmrtitvi
čisto pretiravanje.
Predsednik razglaša v Havani
spet normalno stanje,
sam pa ponujam roko pomoči vsem
poslušnim državljanom,
kot tudi naši zvesti opoziciji.
Prihodnost Kube je varna.
Naši otroci so varni.
To je vse.
Življenje je postalo preizkušnja oblek
za šov, katerega nihče ne bo videl.
Kaj novic o Luisu?
-Nikjer ga ni najti.
Si prepričan, da je živ?
-Trdno.
Mogoče je kje v tujini.
Ali pa kje v tujini.
Odhajam.
Že odhajam.
Žal mi je. Ni novic.
Je bil vpleten v napad?
-Je.
Zakaj mi nočeš povedati, kje je?
-Ker ne vem, kje je.
Fico, če se kaj zgodi,
hočem biti tam
zanj.
-Jaz tudi.
Lahko ponudim resno misel
nekoga, ki nikoli ni resen?
Ne.
To je bila.
Dobro je.
Mož z namenom.
Mož z nekaj manj, kot namenom.
Fellove!
Pridi, pridruži se mi, prosim.
V naši hiši nedeljska večerja
ni odložljiva zadeva.
Ob 18h je, kot po navadi.
Žal mi je.
Vsi moji sinovi so dobrodošli,
a niti minuto po 18h.
Vedno moraš žvečiti.
Za tvoje zdravje je dobro.
Žvečiš in žvečiš...
Potem žvečiš še malo.
Sem človek z dobro prebavo.
Pravzaprav, če ne bi bil
tako skromen,
bi rekel, da imam odlično prebavo.
Zato sem še vedno živ.
Bi prešla na najin posel...?
Najin posel.
-Ja, najin posel.
Moj posel je El Tropico.
In rad bi govoril o El Tropicu.
Torej, razen, če je to rekvizit
za eno tvojih predstav...
Ker se sprašujem,
kaj pevec in plesalec,
saj to počneš,
malo petja in plesa predstaviš,
počne s kalibrom 32 Smith & Wesson?
Kaj je?
Hej, kaj je?
Nameravaš ustreliti
svojega pianista?
Imate zdaj novo kavbojsko
točko v El Tropicu?
Je kaj novic o Ricardu?
Ne.
Zakaj si bil pozen za večerjo?
Sovražnike imam.
In pravico imam zaščititi se.
Fellove, sem jaz tvoj sovražnik?
Nisi bil sovražnik,
dokler mi nisi ubil brata.
Luis Fellove, z drugim
imenom Peligro.
Ni bil angel.
Niti devica Marija.
Peligro!
Prisežem, da ti nisem ubil brata.
Tvoj brat je napadel
predsedniško palačo,
z namenom ubiti
mojega predsednika.
Samomor je naredil.
Verjemi mi, da me ne
želiš razočarati.
Zaupaj mi pri tem.
Vidim, da imaš to žejo
po maščevanju.
Že vidim.
Veš kaj pomeni zug-zwang?
Šahovska poteza je.
Šahovska poteza je,
ki sploh ni poteza.
Pravzaprav je položaj.
Položaj, v katerem vsak igralec
doseže najslabši izid,
če je na potezi ali ne.
Si mi sledil?
Dvorezna igra.
Recipročen položaj.
Samo potezo moraš narediti,
kar pomeni...
sploh ne narediti poteze.
Kar daj.
Igralec do konca!
Še ena avdicija.
Katerakoli obleka bi bila
primerna, kaj?
Zelo osamljena je.
Odkar je prišla sem,
sploh ni šla ven.
Niti s prijatelji.
Spomin na tvojega brata
in dejstvo, da ni mogla
imeti svoje družine.
Težko jo gledam tako žalostno.
Srce mi para.
Zakaj jo ne povabiš ven?
To bi ji bilo všeč.
In dobro bi ji delo.
Potrebuje te
in ti potrebuješ njo.
Fico, govori z menoj.
Prosim te.
Veš kaj je zadnje, kar mi je rekel,
preden je umrl?
Kaj?
Moral sem mu obljubiti,
da če se mu karkoli zgodi,
da bom poskrbel zate.
Vse življenje si živela v Havani,
a stavim, da so deli mesta,
katere sploh ne poznaš.
Prepričana sem, da jih ti vse.
No,
Havana je podobna cvetlici.
Ima cvetove in trne.
Odvisno je, kako je zgrabiš,
vendar na koncu,
vedno ona zgrabi tebe.
Zakaj ne bi šla jutri z mano ven?
Dobro bi ti delo.
Si kdaj videla Benyja Moré v živo?
Si kdaj videla El Tropicov vrt?
Lepo te je videti smejati se.
Hvala.
Čemu robčki?
-Robčki?
Da ni dokazov.
Česa?
Intimnosti, ki jo delita.
Kje pa je?
Vedno zamuja.
Rad naredi dramatičen prihod.
Tukaj je.
Koliko jih je še zadaj?
Koliko jih je še za vami?
Fellove, gremo.
Ne zgubljaj časa s tem.
Gremo!
Videti si zaskrbljen, Fellove.
Zaradi poveljnika,
ki smo ga ustrelili?
Dobro me poslušaj.
Pri uporu, cilj upraviči način.
Kaj je upor?
Oborožen boj.
Kaj je cilj? Revolucija,
ki vodi do socialnih, ekonomskih
in političnih sprememb.
Kot sem rekel,
cilj upraviči način.
To je Havana.
Kdo je rekel, da je ženska
kot cvetlica?
Pesnik z občutkom za vonj.
Se vama lahko pridružim?
-Lahko.
Kako ti je že ime?
Moje ime je že... brez imena.
Kako to misliš?
Ničesar ne mislim.
Imena ne mislijo, temveč ljudje.
Vendar si človek? Kaj nisi?
Tega nihče ne more zanikati.
Kako ti je potem ime?
Nimam imena.
To sem ti že povedal.
Vsakdo ima ime.
Vsakdo, razen mene.
Zakaj ne?
Ne vem. Vprašaj njega.
Ne vpletajta me v svoje posle.
Najbolj čuden moški si,
kar sem jih kdaj spoznala.
Hvala.
Hvala.
Emilio.
Tvoj denar tu ne velja.
-Hvala, Emilio.
Se vidiva v klubu.
Ko odrastem, želim biti kot on.
Zakaj?
Ker
nikoli ne plačuje.
Prekinjamo ta program
s posebno novico.
Havansko univerzo je vlada
danes zaprla,
kot posledico manifestacij.
Predsednik Batista, ki je pod
pritiskom, da odstopi,
je danes javno izjavil,
da vlada ne bo trpela
oskrunitve posvečenih tal
univerze Plaza Cadenas,
kar trdi, da so profesionalni
hujskači uporabili za
svojo sebično težnjo po anarhiji.
Govoriti hoče s tabo.
V redu je.
Kaj je rekla?
Čas ni na najini strani.
Fico, Fico!
-Braulio!
Srečno novo leto!
-Srečno novo leto!
Kako si?
-Tudi tebi, prijatelj moj.
To je Aurora. To je poveljnik
Castel in njegova ljubka žena
Maria Cristina. Kako si?
-V veselje mi je.
To bo najino leto, Fico.
Pravkar sem napredoval.
-Čestitam. Hvala še enkrat.
Ne zaradi tvojega brata,
ampak, ker si še vedno
moj najljubši metalec.
Ne boš obžaloval.
-Upam, da ne.
Če se motiš, te niti zavita žoga
ne reši pred mano.
Zaplešiva.
-Prav. Srečno novo leto.
Srečno novo leto.
Dame in gospodje,
skoraj je že novo leto,
tukaj v El Tropicu in povsod
po svetu.
Motorji že tečejo.
Odštevanje.
Pet, štiri,
tri, dve...
Srečno 1959!
Srečno novo leto vsem!
Srečno novo leto.
-Novo leto, novo življenje.
Kot pravijo.
-Vsekakor upam.
Dame in gospodje, predsednik Kube.
Soborci, prijatelji...
Srečno novo leto!
Na zdravje!
Zakaj si tako nesrečna?
Nisem nesrečna, le žalostna.
Ne bodi.
-V moji naravi je.
Lepota je tvoja narava.
Žalost je lahko lepa.
-Žalost ja, ne pa tudi potrtost.
Dame in gospodje,
pomembno sporočilo.
Predsednik Batista je
zapustil državo.
Odšel je za vedno.
Nazdravimo novi Kubi.
Maestro, glasba.
Dajmo, dajmo!
Proslavljajmo!
Živel Fidel Castro!
Fidel! Fidel!
Hvaležni smo bogu,
za vse, kar nam je dal.
Za ljubezen, ki jo delimo, kar nikoli
ne bi smeli imeti za samoumevno.
Naj bo cvetoča in dovršena,
taka, kot nam je bila dana.
Amen.
Resnično srečna izgledaš.
-Saj sem.
In ti?
Jaz?
Ljubim te.
-In jaz tebe.
Imela sem sanje.
O čem?
-Naju.
Luis je bil tam.
-Kaj je rekel?
Rekel je, da je v redu.
Kaj ti misliš?
Me res ljubiš?
Kot sem rekel.
Reci mi.
Reci še enkrat.
-Kot sem rekel?
Ljubim te.
9. januar
Fidelov prihod v Havano.
Dobro jih poglej.
So prihodnost v paradi.
Edina oseba v Havani bom, ki je
dovolj nora, da jim obrne hrbet.
Prosim te.
Kukal bom v odsevu.
Ko bodo vsi gledali lepoto Godive,
bom jaz usmeril pogled stran.
Poglej, kako so vsi srečni.
Vsi so videti srečni med srečo.
Le trpljenje jih naredi drugačne.
V celice moram.
-Celice? Katere celice?
V celicah imam prijatelja.
-Mirno!
Ko ti pristopa nadrejeni častnik,
se postaviš v položaj mirno.
Jasno?
Da, tovariš.
-Voljno.
Govoriti moram s teboj.
Kaj je narobe s tabo?
Ves čas si bil tu,
pa nisi ne poklical, niti
obiskal družine.
Kaj potrebuješ?
-Kaj potrebujem?
Kaj? Se te ne smem dotakniti?
Castel je tukaj. V celicah je.
Videti ga moram.
Tukaj ni celic, Fico. Samo kletka.
Odpelji me k njemu.
Ne zajebavaj se!
Odpelji me takoj k njemu.
Kot želiš.
Braulio! Braulio!
Braulio!
Pridi sem. Pridi sem.
Fico, Fico. Vidiš?
Zdaj ne izgledaš tako žilav.
V redu je. V redu je.
Tukaj sem. V redu je.
V redu je.
-Spravi me od tod.
Spravi me ven.
-Spravil te bom od tod.
Nisem
žival.
Zaslužim primerno ječo.
Vi ste jo zgradili, ne mi.
Poslušaj me. Nisem nedolžen.
Prav?
Vendar nisem nikoli nikogar ubil.
Ne, le rad si ljudem jemal oči,
jim pulil zobe in nohte,
potem pa scal po njih.
Rešil ti je življenje!
-Da mu lahko dolguješ uslugo.
To je laž! Veš to!
Laž je.
-V redu, poskrbel bom za to.
Poglej me.
Poglej me. Poskrbel bom za to.
Zaupam ti.
Vrni se.
Pridi. Zdaj te bo sprejel.
Torej si ti plesalec.
Che, prišel sem pros...
Ime mi je komandant Guevara.
Za svoje tovariše sem Che.
Kaj lahko storim zate?
Brat vam je omenil mojega prijatelja,
poveljnika Castela.
Bivši poveljnik. Kaj je z njim?
Zaprt je tu.
-Nič več.
Je bil izpuščen?
Nekako.
-Kako to mislite?
Veste, kaj je Rochefoucauld
rekel o življenju?
"Z dvema dejstvoma v življenju
se ne moremo soočiti:
S soncem in smrtjo."
Tu damo ljudem možnost,
da se soočijo z obema.
Zgodaj zjutraj smo ustrelili
tvojega prijatelja.
Zakaj se obremenjuješ s
takim izmečkom?
Zakaj?
Pojdi v svoj kabaret
in zabavaj bogate.
Gremo, Fico.
Pojdi.
Počakajte! Počakajte!
Preveč vojaško je.
Dobro, dekleta. Znebite se pušk.
Zdaj pa zelo, zelo nevojaško.
-Glasba!
Prenehajte z glasbo!
Prenehajte s to glasbo!
Kdo si ti?
Jaz sem Zoraida Munoz,
delegatka za glasbeno združenje.
S kakšnim pooblastilom prideš
in ustaviš moje vaje?
Vlada mi je dala pooblastilo.
Vi ste lastnik tega kabareta,
vendar smo mi orkestra.
Kaj res?
-Res.
Če rečem orkestru, da ne
igra, ne sme igrati.
Je to res?
Fico, v združenju smo.
Oni nadzorujejo združenje.
Razumem. In s kakšno osnovo
pridete in ustavite mojo predstavo.
Ne moreš več uporabljati
saksofona v orkestru.
Kaj?
Saksofon je instrument
imperialistov.
Saksofon je izumil mož po imenu
Sax iz Belgije!
Sploh veš, kaj belgijski
imperialisti počnejo v Kongu?
Kup morilcev so.
-Kaj ne poveš.
Ja, povem.
In pravim, če hočeš, da bo
orkester igral,
bo moral brez saksofona.
Drugače bom prekinila predstavo.
Kaj ni tu veliko uporniških borcev?
Kaj ni tu veliko vojakov?
Potem mora vsak pokazati
disciplino, utihniti
in me poslušati!
Odlična predstava!
-Kaj je narobe z njo?
Kaj je narobe z njo?
Razen dejstva,
da so mi pred dvema dnevoma
usmrtili prijatelja brez sojenja?
In zdaj pretijo, da bodo zaprli klub,
ker ne smemo uporabljati saksofonov
v orkestru. Saksofonov!
Razen tega?
Kaj pa golobe?
Golobi. Nikoli nisi delal z golobi.
Gvano.
Vsaj z Meyerjem Lansky podobnimi
se nam ni treba več ukvarjati.
Mogoče s hujšimi.
-Na svobodno Kubo.
Kaj bomo zdaj?
Pojdimo v Hernando.
Skrivališče Hernando.
To se pa res sliši razumno.
Že grem... Odhajam,
kar v prevodu pomeni, da ne grem.
Pleši z menoj.
Kaj je narobe?
Kaj se dogaja?
Fidel je.
Videl sem ga nekoč
nastopati z golobi.
Greva tja. Rada bi ga spoznala.
Zgodaj je še za to.
Nekaj mu moram povedati.
Rada bi govorila z njim.
Bi me prosim peljal?
-Kaj?
Nekaj mu moram povedati.
Bi me prosim peljal?
Ne.
Potem grem sama.
Fidel naju je povabil na zajtrk.
-Tebe je povabil, ne mene.
Mislim, da ni primerno,
da ga zavrnem.
Mislim, da ni primerno,
da te čakam.
Si ljubosumen?
Na glavnega cirkusanta?
Ne poznaš me.
Mislila sem, da nikoli ne plačuješ.
-Slej ko prej se plača.
Cecilia?
-Kaj je, dragi?
Je bil Ricardo pri vratih?
Ne, ne. Zmotili so se pri hiši.
Aurora, ali naj rečem tovarišica?
Fidel pošilja svoje pozdrave
in občudovanje,
ter obžaluje, da ni mogel biti tu,
da te osebno sprejme.
Poslal je mene, da ti ponudim
nekaj zelo pomembnega.
Dobre in slabe novice.
-Nekdo, ki ga poznam?
Nekdo, ki ga ne poznaš.
Aurora Bernal de Fellove,
vdova mučenika revolucije
Luisa Fellove, ki je bil ubit med
masakrom na Humboldtski ulici,
po tem, ko se je junaško izkazal med
napadom na predsedniško palačo.
Tovarišica Aurora je bila imenovana
za revolucijsko vdovo leta.
Dobre pisce imajo tu.
Vdova revolucije.
Pomeni to, da je bila formalno
poročena z revolucijo
in je zdaj formalna
revolucija mrtva...
Se je tudi to zgodilo letos?
In članek. Še jaz bi lahko
napisal bolje.
Toda,
res pa namiguje...
Dobro poslušaj.
Vesela vdova revolucije.
Nekaj pesmi. Malce plesa.
Zelo dober muzikal bi lahko
uprizoril v Ficovi palači.
Rad bi bil producent, če lahko.
Grem pogledat, če lahko dobim
pravice za uprizoritev.
Prosim?
-Zdravo, Fico.
Nisi me klical.
-Delo sem imel.
Kar izginil si. Pogrešam te.
Delo imam.
Si bral časopise? Ni krasno?
Ja, vesel sem zate.
Luis bi bil tako ponosen.
-Tako je.
Kličem te, da te povabim na manjšo
proslavo, ki bo v mojo čast.
Bi prosim prišel?
Mogoče kdaj drugič.
Poslušaj, iti moram.
Prav. Prosim, pokliči me.
Ljubim te.
Spet težave.
Kaj lahko storim zate?
-Zapiramo kabaret zaradi hazarda.
Hazarda?
-Nezakonitega hazarda.
Kakšnega nezakonitega hazarda?
Ujeli smo dva pomočnika,
ki sta kartala.
In to je nezakonito?
-Še huje od tega je.
Nevarno odvračanje množic je.
"Opij za ljudstvo", je rekel Marx.
Mislil sem, da je rekel, da je
religija opij za ljudstvo.
Tudi to je rekel.
-Karl ali Groucho?
Prenehaj s sranjem.
-Prav tako nelegalen hazard.
Revolucionarna vlada bo odločila
kako, kdaj in če
bo ta lokal še kdaj obratoval.
Pesjan! Kako si dovoliš?
Umetnik sem!
Prekleta pizda!
Enako.
Pozdravljen, moj junaški nečak.
-Si pozabil?
Prekleto vesel sem, da te vidim.
Mojbog.
Ni ga čez stari gramofon.
Ravno hotel sem na svoj obhod.
Najprej bova pa nekaj spila.
Potem greva na sprehod, pogovor,
cigaro, kasneje pa
bova jedla.
Ricardito.
Kaj ni to prekrasno?
Še vedno je mlad,
vendar obetajoč.
V trenutku, ko umrem,
bo vse to tvoje.
Ne, ne bo.
-Bo, vendar po moji smrti.
Ne razumeš. Revoluciji pripada.
Revolucija bo minila. Verjemi mi.
Vse sem že videl.
Menocal, Machado, Batiste.
Kje so zdaj?
Ni jih več.
Tudi Fidela Castra ne bo več.
Vendar zemlja...
Zemlja je večna.
Fidel Castro me je osebno poslal, da
prevzamem lastništvo *** to zemljo.
O čem pa govoriš?
-Tu sem, da te razlastim.
Bi mi to ponovil, prosim?
Ta kmetija je zdaj državna last.
Prišel sem te uradno obvestiti,
da moraš takoj oditi.
Kaj si mi pravkar rekel, nečak?
Krščenec.
Moja kri.
Kako si drzneš priti v mojo hiši
in reči, da grem ven.
Ne poznaš sramu?
Res misliš, da bom zapustil svojo
hišo in svojo zemljo?
Pretrdo sem garal na tej zemlji,
da bi dopustil fidelistu,
da mi jo vzame!
Razumeti moraš, da je zdaj
to prihodnost.
Prihodnost?
-Ja, prihodnost.
Poščijem se na tvojo prihodnost!
Pljunem na tvojo prihodnost!
Naj mi jo poskusijo vzeti!
Naj kar poskusijo!
Pomiri se.
-Kje je tvoj čut za...?
Kje je tvoj čut za...
-Si v redu?
...za družino?
Na pomoč! Pomagajte!
Dvigni glavo.
Pomagajte mi! Pomagajte!
Zdravo, oče.
-Pozdravljen, sin.
Kako lepo je to slišati.
Nihče ne pride pozdravit te dni,
le posloviti se.
Tako žal mi je.
-Ja, no...
Moj brat počiva v miru,
Ricardo pa mora na žalost
živeti s posledicami svojih dejanj.
In to je zelo žalostno.
Toda...
Rad bi govoril o tebi.
Se spomniš, ko si govoril o
demonih v templju? -Ja.
No, samozvani Jezus je tu,
s svojim bičem.
-Vem.
Federico.
Tvojo mati in mene
skrbi zate.
In misliva, da bi moral
zapustiti državo.
Moj prostor je tu, ob vama.
-Poslušaj me.
Ne, ne bom odšel, če ne
gresta z mano.
Poslušaj me.
Poslušaj me.
V življenju moraš vedeti,
kdaj priti,
vedeti pa moraš tudi, kdaj oditi.
In oditi bi moral tja, kjer se
lahko svobodno izražaš,
ne kot tu.
In to bo napolnilo najini
srci z upanjem.
Dobro boš, Fico. Dobro boš.
Zelo malo sem ti zapustil, sin moj.
Kako mi lahko to rečeš?
Dal si mi bogastvo sebe kot primer.
Več ne potrebujem.
Zapomni si, da je prihodnost
naše družine v tebi.
Veš,
na Kubi smo imeli vedno
v izobilju svetlobe.
Vendar
nikoli še nismo imeli teme
ob poldnevu.
Moj ponos si in moja sreča.
Naredil bom nekaj, kar sem ti
vedno, ko si bil še deček.
To.
Ničesar ni notri, kaj?
-Žal mi je.
Žal mi je.
Kako si mogel? Poglej me!
Kaj je postalo iz tebe, Ricardo?
Izdal si svojo domovino
in osramotil svojo družino.
Izgubljen si, sin moj.
Resnično si.
Želim si, da bi se lahko vrnil
nazaj na začetek.
Obožujem začetke.
-Zakaj to?
Nič se še ni zgodilo in
vse polno je še pričakovanja
in optimizma.
Kaj pa konec?
-Ne reče se mu konec kar tako.
Sovražim konce.
Razen seveda, če je konec
tvoj začetek.
Kar naredi tvoj začetek konec.
V tem primeru bi oboževal konec.
Kje smo zdaj?
Če ne veš kje si,
potem si na sredini.
O tem ni dvoma.
Nazaj?
Niti koraka, niti za trenutek!
Volitve? Zakaj?
Ljudje so že izbrali. -Fidel Castro.
Pa je šel moj glas.
Prijatelji, pomembno
obvestilo imam.
Ni sladice.
Omejevanje obrokov.
Te moti?
-Ne.
Zdaj pa nekaj jedrnatih besed,
od moža brez imena.
Jedrnat bom.
Dame in gospodje,
naš Federico Fellove odhaja
za vedno.
Kot pisatelj naglašam besedo "dobro",
ker mislim, da bo dobro zanj.
Pa tudi za nas.
Fico odhaja v New York.
Zabaviščno prestolnico,
kjer bom tudi jaz na koncu pristal.
Fico, vem, da nas boš tam
pričakal odprtih rok,
kot že tolikokrat v preteklosti.
Dame in gospodje,
pisatelj je prvič ostal brez besed.
Izvlekel te bom.
Rad bi nekaj povedal.
-Izvoli.
Želel sem reči,
da so mi ti trenutki tukaj
veliko pomenili.
Večno jih bom hranil v spominu.
Večno, je zelo dolgo, Fico.
V redu je, z menoj je.
Bi rad kaj spil?
-Ne, kasneje vozim.
Prišel si s taksijem.
-Taksi vozim.
Zelo smešno.
-Kot večina stvari te dni.
Na samem moram govoriti s teboj.
Prav.
Izstopno vizo imam. Odhajam.
-Kaj si rekel?
Slišala si, kaj sem rekel.
Zapuščam državo.
Želim, da greš z mano.
-Kam?
Kamorkoli, razen tu. Ni pomembno.
Lahko začneva na novo.
Fico, dolžnost do svoje
domovine imam.
Za to je Luis umrl.
-Luis...
Luis je umrl za Kubo. Ne za Fidela.
Prvič v življenju
čutim, da sem del nečesa
pomembnega.
Čutim, da lahko kaj spremenim.
Borimo se za pravično stvar.
Na krut in nedemokratičen način.
Najprej je treba izvesti reforme.
Demokracija bo prišla kasneje.
Zakaj ne ravno obratno?
-Ne bom se prepirala s tabo. Ne s tabo.
Zakaj nam ne daš priložnosti?
Nam? Kot nama, ali nam, kot
tebi in tvojemu slavnemu kultu?
Ne bodi jezen name.
-Ne, jeza bi bila preveč preprosta.
Vedeti moraš, da te ljubim.
To je zapleteni del.
Oprostite, gospa Fellove,
komandant Guevara
in sovjetski ambasador
vas želita videti.
Videti je, da je nujno.
Prosim te, ostani.
-Zakaj moraš iti?
Prosim te.
Gospa Fellove, to je sovjetski
ambasador.
To je vse, kar boš kdaj dobil.
Kaj?
-Ni sestavni del dogovora?
Greva. Greva.
Kaj pa počneš?
V sramoto me spravljaš.
-To srečanje je sramota.
Roke stran od mene!
-Pomiri se.
Bi rad kaj povedal?
Tovariš, plesišče je tvoje.
Za Luisa Fellove,
ki je umrl za sanje.
Sanje o pluralistični in
demokratični Kubi.
Živela svobodna Kuba.
Greva.
Živela svobodna Kuba.
Fico, počakaj! Ne morem oditi.
Morava oditi, preden bo prepozno.
Poskušaj razumeti.
-Poskušam naj razumeti?
Razumem, vendar sem brez
tebe izgubljen.
To je pomembneje od naju.
-Nič ni pomembneje od naju.
Poslušaj me.
Kaj ne vidiš, kaj se dogaja?
Izkoriščajo te. Si to želiš?
Želiš, da ti vse življenje govorijo,
kaj narediti in misliti?
Ker temu ni konca.
To je blaznost.
Več zaslužiš. Oba si zasluživa več.
Če ostaneš, tvoje življenje
ne bo več tvoje.
Prosim te,
pridi z menoj.
Prosim te.
Sva vse, kar je ostalo
od naše družine.
Čez čas boš razumel.
-Ni več časa.
Tu je tvoja izstopna viza.
Odhajam jutri ob 17h.
Pozdravljam vas, v imenu našega vodje
in vseh komunistov Kube. Dobrodošli.
Dobrodošli.
Federico mlajši.
Želim, da imaš to.
Potreboval jo boš na dan,
ko se preostanek naše
družine spet združi.
Ne skrbi za naju z mamo,
ker bova natanko tu.
Močna človeka sva.
Natanko tu bova
in čakala bova nate,
da skupaj večerjamo.
Kar pa je zelo pomembno,
ob 18h. Prav?
Natanko.
-Niti minuto kasneje.
To je moj fant.
Izvoli.
Ja, tako. Naj vidim.
Vidiš, pristaja ti,
kot je tvojemu očetu.
Se hecaš? Mnogo bolje.
Poglej ga vendar.
Poslal bom pote takoj,
ko bo mogoče.
Pohiti.
Je že dobro. Dobro je.
Bog te blagoslovi.
Iti moram.
-Prav.
Tukaj bomo.
Naslednji!
Kaj je v kovčku?
-Samo tisto, kar potrebujem.
Odpri ga.
Mož z okusom.
Kaj je to?
-Družinski filmi.
Posnel sem jih s kamero.
-Odpri.
Rad bi fotografiral napačno
ameriško življenje.
Razširi roke.
Izprazni žepe.
Prstan in uro. Snemi ju.
Daj ju sem.
Gospod!
Noter.
Snemi jo.
Ta ura je pripadala mojemu očetu.
-"Pripadala", je pravilno.
Noter.
Kaj je to?
Spominek.
Tvoje navade so čudne.
Niti odšel še nisi,
pa že prenašaš spominke.
Lahko ga vzameš s seboj.
Lahko greš.
Naslednji!
Jaz sem Willis Conover,
glas Amerike,
prinašam pa vam glasbo svobode.
Za vse izgubljence zunaj
je tu kralj saksofona.
Coleman Hawkins z "Limb jazz".
Kdo je?
-Sobna postrežba.
Kdaj si odšel?
Rajši vprašaj, kdaj sem ušel.
Semantika, prijatelj moj,
določi izrazu pomen.
Vesel sem, da te vidim.
Lahko le pomeni, da si osamljen.
-Osamljen je geslo.
Ko je človek zares osamljen, je tudi
mrčes na svetilki dobra družba.
Pravzaprav sem pod krinko izgnanca.
Tvoje izražanje je kar dobro.
Še vedno sem na Kubi.
-Kje pa misliš da sem jaz, Jerseyju?
Joe DiMaggio.
-Minnie Minoso.
Osredotoči pogled.
-Malce akcije.
Kam greva?
-Ell Dragoon Rojo.
V kubansko-kitajsko restavracijo,
pa ni ne eno ne drugo.
So pa pod iluzijo, da sem pisatelj.
Gospa!
O, gospa!
Kaj bi radi danes?
Svoje običajno, prosim.
Beluga kaviar za začetek.
Fazana, mariniranega z
vinom Sauternes.
Fige za desert in steklenico
ohlajenega Veuve Clicquota
ne skoraj zamrznjenega, prosim.
Cvrt riž z bananami za dva.
-Ja, posebno.
Naj bo hitro, ker nisva jedla
že od revolucije.
Si vedela, da je Kuba pol bela,
pol črna in pol kitajska?
To so tri polovice.
Te dni prihaja vse v trojicah,
še polovice.
Katera polovica si ti?
-Pol lastnica.
Moral bi biti komedijant.
-Lahko te še držim za besedo.
Ne morem ti pomagati.
Sem le bivši lastnik kabareta.
Včasih lastnik kabareta,
vedno lastnik kabareta.
Ali pa je: Enkrat bivši
lastnik kabareta,
vedno bivši lastnik kabareta?
Vzemi si odmor, Fico.
Čas za trpljenje.
Hvala.
Hvala.
-Fico, razmišljal sem.
Veš,
moti me, da vidim tebe, Ficota
Fellove, delati v kuhinji.
Neumnost. Kot sem ti rekel,
cenim delo.
Kakorkoli, razmišljal sem,
kaj če postavim piano v kavarno?
Bi te zanimalo, da bi...?
Na žalost bi plačilo ostalo enako.
Vendar z napitninami.
-Karkoli potrebuješ.
Hvaležen sem ti.
Vendar bi obdržal tudi to delo. Rabim
dodaten denar, da pripeljem družino.
Zmenjeno.
-Zmenjeno.
Na svobodno Kubo.
Sedanjost v kateri živiš
je tako tanka, da jo lahko
potisneš pod vrati.
Problem z izgnanstvom je,
da je vedno izgnanstvo.
Imam rešitev.
Ta bakla prelepe dame je
Aladinova svetilka.
Aladinova svetilka. In uslišala
ti bo katerokoli željo.
Želim si, da bi ponovno živel.
-Lahko, če začneš.
Bi delal zame?
Zastonj pijače?
Zmenjeno.
Gospoda, čas je za trpljenje.
Vrata so bila odprta.
Veste, v New Yorku mi je
najbolj dopadljivo to,
da vedno naletiš na
stare prijatelje.
Veš, zakaj smo bili prijatelji?
Ker ne verjamemo v naključja.
Prisedi, prosim.
Lahko gledaš name, kot
na sovražnika,
vendar sem te imel jaz vedno
za prijatelja, Federico.
Velikokrat sem izgubil potrpljenje,
nikoli pa s človekom, ki ga spoštujem
in kateri enako spoštuje mene.
Kako gre, Joe?
-Vznemirjeno.
Krasno.
Snemi si klobuk.
Čudovita je bila, Havana.
Morali bi vedeti, da je
lomilka src.
In zdaj sva tukaj.
Deliva si usodo.
Poslušaj, dobro me poslušaj.
Nisem jaz nastavil bombe v lokal.
To ni moj slog.
Prav?
Lahko prosim za jajčno kremo?
Čokoladni sirup, hladno mleko,
dolivaš in mešaš, dokler ne
prestopi rob. -Ne.
In z malce ruma, kajne?
-Ja, jajčno kremo.
Kako ti je ime?
Mislil sem, da nikoli ne
boš vprašal.
Moja ponudba še vedno velja.
Nov klub. Las Vegas, Nevada.
Brez vlage.
Ne odgovori takoj. Razmisli.
Poznaš me ob zavrnitvi.
Pusti me malce v negotovosti.
Ne stri mi srca... še.
Imaš rad jajčno kremo?
-Ja, rad jo imam,
pa tudi vlaga mi ne diši preveč.
Pozdravi svojo družino.
Sestavine pa dobro poznaš.
Nalivanje je umetnost.
Čokolada gre na dno, mleko čez,
nato dolivaš naravnost dol,
potem pa okrog kozarca,
dokler ne naraste do roba.
Vedno v veselje, Lansky.
Mislim, g. Meyer.
Obožujem vašo uglajenost.
Odhajam, Fico. Lahko noč.
-Prav. Lepo se imej.
Ključi so zadaj. Lepo se imej.
Lahko noč, ga. Calabash,
kjerkoli že si.
Gospoda, ne zažgita lokala.
Si imel kdaj občutek,
da želiš oditi?
Si imel kdaj občutek,
da želiš ostati?
Oditi. Ostati. Oditi. Ostati.
Oditi bo, kajne?
Gospa, me veseli.
Prenesi pozdrave golobom.
Zakaj si tu?
-Tu sem
z našo delegacijo za
Združene narode.
Imaš čas za kavo?
Žal mi je, da si odšel.
V Havani ni ostalo ničesar zame.
-Ja, vem.
Izgubil si svoj klub.
-Nisem mislil tega.
Zveniš potrto.
-Niti ne.
Nimam denarja,
vendar čutim,
da sem vreden več, kot kdajkoli.
Bi pomagalo, če rečem, da
mi je žal? -Ne, niti ne.
Vsaj razumeti me skušaj.
Razumel sem več, kot si
lahko razložila.
Zakaj se ne vrneš z mano
nazaj na Kubo?
Ker je nevarno za mojo dušo.
Vidim, da še vedno ne
verjameš v ideale.
Nimam dolžnosti
do izgubljenih idealov.
Vendar imam dolžnost do
izgubljenega mesta.
In to je moj ideal. In moje breme.
Potem me vsaj ne sovraži, prosim.
-Nikoli te ne bom sovražil.
Vedno te bom ljubil.
Zakaj me ne moreš ljubiti tam?
-Ker je previsoka cena.
Bodi dobro.
Nehaj jokati.
Vedno me lahko ljubiš tukaj.
Zapomni si to.
Tako lepa si.
Odkritosrčen človek sem,
iz dežele, kjer palmova
drevesa rastejo.
In preden me smrt vzame,
želim izpustiti pesmi svoje duše.
Prihajam od vsepovsod.
In vsepovsod grem.
Sem umetnost med umetninami,
med gorami
gora sem.
Vse prekrasno je in zvesto,
vse glasba je in boj.
In vse, kot diamant,
je oglje, preden zasije.
S siromaštvom sveta
želim zavreči svojo usodo.
Majhen potoček v gorah,
razveseli me bolj kot ocean.
Želim, ko umrem,
dostojanstveno,
vendar brez gospodarja,
na grobu svojem šopek cvetja
in moje domovine zastavo.
Gojim belo cvetlico,
julija enako kot avgusta,
za dragega prijatelja, ki ponudil
mi je svojo roko iskreno.
Za krutega, ki iztrgal mi je srce
za katerega sem živel,
ne gojim trnja ne osata,
le belo cvetlico.
Kuba moja prekrasna,
vedno se te bom spominjal.
Kuba moja prekrasna,
vedno se te bom spominjal.
Rad bi te videl tako,
kot prvič, ko sem te ugledal.
Kuba moja prekrasna,
vedno se te bom spominjal.
15 mesecev kasneje
je bil Ficov El Tropico v
New Yorku odprt za javnost
ob 18h in niti minuto kasneje.
Prevod: ZoMk