Frailty - Slovenščina Transcript

-Kaj to reševalno vozilo dela tukaj? -Ne vem. Bom preveril. -Dober večer, gospod. -Kako gre, Griff? Ne morem se pritoževati...in se tudi ne bom. Je to on? Ja. Lahko, da je samo kak čudak, vendar sem vas vseeno poklical. Je zahteval ravno mene? Ne, zahteval je agenta, ki vodi... ...primer "Božje roke". Rekel je, da ima pomembne informacije o njem. -Je povedal kaj? -Ne. Rekel je, da bo govoril zgolj z vami. Ste vi na čelu primera "Božje roke"? Tako je. Wesley Doyle. Je to slika vas in vaše matere, kaj? Prosim, da se ne dotikate stvari na moji mizi. Se opravičujem. Nekaj časa sem že tu. Ogledal sem si že vaša priznanja in pohvale. Nisem pa si še ogledal tistih stvari. Kaj lahko storim za vas, gospod...? Meiks. Ime mi je Fenton Meiks. Poslušajte, tole bo zvenelo nekoliko noro, ampak... ...vem, kdo je morilec "Božja roka". V redu, povejte. Kdo? Še poslušali me niste do konca, pa že dvomite o meni. Zakaj? Zato, ker v takšnem primeru nihče ne prikoraka v pisarno in reče, da ve, kdo je morilec. To ne poteka tako. -Včasih resnica kljubuje razumu. -Res? Kdo je torej? Moj brat. Zakaj tako mislite? Sinoči me je... poklical. Prosim? -Prosim? -Demoni zavzemajo svet. Adam? Ne morem vseh uničiti. -Tega ne morem več prenašati! -Poglej, pogovoriva se, Adam. Ničesar ni, o čemer bi se pogovarjala! Konec je... ...karkoli se zgodi,... ...me moraš peljati v rožni vrt. Obljubil si, se spomniš? -Glej, to je šele... -Se spomniš? Obljubil si! Meat? Kraj, kjer se je vse to dogajalo. Približno 320 km zahodno od tu, severno od Abilene-a. Zakaj ste šli v Thurman? V rožni vrt sem šel pokopat Adama. In zakaj bi to storili? Obljubim sem mu, da ga bom. Davno tega. Tole je precej nenavadna zgodba, gospod Meiks. Ne vem kaj, če sploh, ima to opraviti z mojim primerom. Adam je morilec "Božje roke", agent Doyle. On je tisti, ki ga iščete. Vam je to povedal preden vas je prosil, da ga peljete v Thurman? Če je namreč tako, potem ste nekaj izpustili. Saj še nisem dokončal. -O, je še več tega? -Precej več. Oprostite mi za trenutek. Šerifova pisarna v Meat-u. Bi lahko, prosim, govoril s šerifom? Agent Doyle, FBI, pri telefonu. Trenutno ga ni tukaj. Vam lahko kako pomagam? No, tukaj imam nekega moža v pisarni; imenuje se Fenton Meiks. Fenton Meiks? Kaj pa on počne tam? -Ga poznate? -Prej je tukaj povročil pravo zmešnjavo. Ukradel je reševalno vozilo in bratovo truplo. Ali moja zgodba drži? Drži, ja. Sem torej zdaj aretiran? Presneto, da bi morali biti. Šerif je pripravljen pozabiti, če pripeljete nazaj reševalno vozilo. Nihče ne bo podal kazenske ovadbe. -Rad moraš imeti ta majhna mesta. -Zakaj bi povzročili toliko... nevšečnosti samo zato, da bi prišli sem, in mi priznali? Tukaj sem zato, ker ne morem več živeti s tem, kar vem. Kaj natančno pa veste? Tole je vaša mati, kajne? -Ja, je. -Sem vedel. Imata enake oči. Zakaj se ne vrneva nazaj k vaši zgodbi? Zakaj mislite, da je ravno vaš brat morilec "Božje roke"? Vem, da je on. Kako veste? Začelo se je že v Thurman-u. Bilo je skoraj poletje leta 1979. "V mojem srcu je veselje, veselje, veselje." Ti bi moral sedaj reči, "Kje?" Nočem peti te trapaste pesmi. Saj ti ni treba peti. Samo reci "Kje?" Naj bo. "Kje?" Ne zdaj. Te bom opozoril, kdaj je čas, da rečeš. "V mojem srcu je veselje, veselje, veselje." -"Kje?" -"V mojem srcu." -"Kje?" -"V mojem srcu." "V mojem srcu je veselje, veselje, veselje." "In če hudiču to ni všeč naj se usede na žebljiček." -"Auč!" -"Na žebljiček." -"Auč!" -"Na žebljiček." "In če hudiču to ni všeč naj se danes usede na žebljiček." -Katero je bilo dekle, ki je bruhalo? -Katie Hagen. Zares je lepa. -Ampak, kako je bilo umazano. -O, ja. Povsod po tleh! Ravnatelj je padel... "V mojem srcu je veselje, veselje, veselje." Živeli smo prav za Thurman-ovim javnim rožnim vrtom,... v hiši, ki so jo v 50-ih letih uporabljali vrtnarji. Oče jo je za primeno ceno kupil, ko sta se z mamo poročila. Nepričakovani pripetljaj, ki ustvarja te nevarne trenutke. Vrvi so nenadoma padle z aligatorja. Adam je bil 3 leta mlajši kot jaz. Mama je umrla, ko je rojevala, tako da... ...sem praktično jaz skrbel zanj odkar pomnim. Oče je kot mehanik delal pri Jupitru. Navadno je prišel domov okrog 17:30, nato pa smo skupaj večerjali. -Živjo, otroka. -Živijo, oče. Nekaj diši zares dobro. -Kako si se imel danes? -V redu. No, pa jejmo. -Vau, tiger. Prihrani nekaj še za naju. -Ča imam pa rad grah. Saj ga moraš imeti. Ampak bodi previden. Lahko se spremeniš vanj. -Kako si pisal test iz matematike? -Komaj sem izdelal. No, tudi jaz nisem bil kaj prida v matematiki. Eh, še vedno ne znam ničesar izračunati brez kalkulatorja. Ja, ampak naslednji teden znova pišemo test. -In ta bo še težji. -Ej, ne bodi tako slabe volje. Poglej, ta vikend bova sedla skupaj, in bova videla, kaj lahko skupaj ugotoviva, ok? V redu. Ej, Fenton. Greva lahko gledat "Meatballs" jutri po šoli? -Saj sva ga že videla. -Še enkrat ga hočem videti. Ne, gledat bova šla "The Warriors." -Ne moreva. Označen je z R. -Vstopila bova na skrivaj. Sta si umila zobe? Si prepričan, Adam? V redu. Trenutek za preverjanje zadaha. Oče! Saj sem... -si jih umil! -Samo zbadam te! Ne skrbi, Fenton. Saj vem, da si že prevelik za poljub za lahko noč. Lahko noč. In eno bolho za pomoč. Tako je. Rad vaju imam, fanta. -Tudi jaz te imam rad, oče. -Lahko noč, oče. Lahko noč, Curtis. Rad bi še enkrat videl "Meatballs". Naj bo, lahko si greš še enkrat ogledat "Meatballs", jaz pa bom šel gledat "The Warriors." Ampak ne maram sam gledati filmov. Škoda. Prosim? V redu no. Zdaj pa zaspi. Takšna je bil torej naša družina. Samo mi trije. Vsi mamini in očetovi sorodniki so že umrli, tako ni bilo nikogar razen nas. Ampak nam je bilo vseeno. Nikogar drugega nismo potrebovali. Skupaj smo bili srečni. Dokler... -Fenton, zbudi se. -Oče? -Nekaj ti moram povedati. -Kaj je narobe? Vse je v redu. Adam, zbudi se in poslušaj. Oba me morata pazljivo poslušati. Nekaj se je zgodilo. Rekel je, da je tisto noč imel vizijo. Vizijo Boga. K njemu je prišel angel in mu povedal resnico tega sveta. Obenem pa je razkril poseben božji namen naše družine. Prihaja konec sveta. Blizu je že. Angel mi je pokazal. Med nami so demoni. Hudič jih je osvobodil za končno bitko. Ta se bije ravno sedaj. Tega ne ve nihče razen nas, in ostalih ljudi, ki so kot mi. -Bojim se, oče. -Ničesar se ti ni potrebno bati. Bog nas je izbral. On nas bo varoval. Naložil nam je posebne dolžnosti. Mi se demonov ne bojimo, ampak jih uničujemo. Lotili se bomo enega za drugim, in jih odstranili s tega sveta. To nam je naložil Bog. Angel nas je poimenoval "Božje roke." Smo torej kot nekakšni super junaki? Tako je. Smo družina super junakov, ki bodo pomagali rešiti svet. Ampak, oče, to nima nobenega smisla. Saj vem, da zveni tako, sin, ampak takšna je resnica. Kakšne so torej naše super moči? No... lahko vidimo demone, medtem ko jih drugi ljudje ne morejo. Angel je rekel, da nam bo Bog poslal 3 vrste orožja, s katerimi jih bomo uničevali. Magično orožje? Mislim da. Kdaj pa ga bomo dobili? Ne vem. Angel je rekel, da kmalu. To je vse, kar mi je povedal, razen da ne smemo nikomur povedati. Prav nikomur. Če komu povemo, bomo njih in sebe postavili v nevarnost. Fenton? Ne skrbi, saj je v redu. Veliko je za razumeti. Čakal sem preden ti povem, da bi najprej razumel sam. Ampak angel je rekel, da moram to storiti takoj. Fenton? Nisem vedel, kaj naj rečem, ali kako naj se počutim. Razumeš, kaj sem ti povedal? Sodni dan je tukaj. Bilo je preveč zmedeno, da bi lahko razumel, ali to sprejel. Kmalu bomo šli v Nebesa. Ti, jaz, Adam. Skupaj z mamo. Tedaj se tega še nisem zavedal, vsaj zavestno ne... V nebesih čaka, da se vidimo. ...ampak moje srečno in v glavnem brezskrbno otroštvo je bilo tedaj postavljeno na glavo. -In tam so bile temne stvari. -Sodni dan je tukaj. Zelo temne stvari. Bog nas je izbral. Moja otroška pamet tega kratko malo ni mogla sprejeti. Adam! Fenton! Vstanita, gremo ***'nje, fanta! Dobro jutro, sine. Ej, dajta no, zaspaneta. Pozno je. Zaspali smo. Gremo. Pohitita, in se oblecita. V službo moram. Odložil Vaju bom na poti. Kaj je narobe s tabo? Nič. Ej, naj še jaz nekaj prigriznem. Nihče ni ničesar omenil. Bile so samo sanje, nočna mora. Ničesar tako norega ne more biti resnično. Vse je bilo v redu, tako kot prej. Dobro se imejta v šoli, fanta. In nikomur ne črhnita besede. Ne bova, oče. Živijo. Tako. Vsi si zapišite ta stavek. Obravnavali bomo njegovo strukturo. "Dekle v modri obleki..." Nisem mogel verjeti. -"je sprehajala..." -Tudi naslednji teden so bile same sanje. "svojega... rjavega psa." Tako je oče začel domov prinašati "magično" orožje. Bil je na poti domov,... ko ga je poklical Bog. Bodi previden. Še vedno ne razumem čemu so namenjene te rokavice. Samo dolge, dolge sanje. Tole napišite na vrhu strani s tiskanimi črkami. Fanta! Fanta, poglejta tole. Vse smo dobili. Zdaj ne bo več dolgo. Angel je sinoči zopet prišel in mi povedal, da nam bo Bog kmalu poslal seznam prvih sedmih demonov. To ni bilo resnično. Ni moglo biti. Moral sem malo počakati. -Pridi za trenutek sem, Fenton. -Pomivam posodo. To lahko opočaka. Pridi sem. Hočem govoriti s tabo. Vem, da imaš težave s prilagajanjem vsemu. In žal mi je. Ampak tako je želel Bog, in Boga moramo ubogati. Mogoče se ti je samo sanjalo. Nisem sanjal. Nekaj takega si že ne bi izmislil, sin. Mogoče... Mogoče ni vse v redu v tvoji glavi. Zgodilo se je, Fenton. To je resnica. Kmalu boš videl. Prav o tem sem hotel govoriti s tabo. Dobil sem prvi seznam. V službi je k njemu prišel angel. Oče, -to so imena ljudi. -Tako je. In tudi videti so kot ljudje. Vendar niso. Angel je rekel, da bom potem, ko nanje položim roko... ...razkril kakšni so v resnici. Temu so namenjene rokavice. Semkaj jih pripeljem z rokavicami, in ko so enkrat tukaj, vzamem rokavice dol in jih razkrinkam. Boš videl. Potem boš verjel. Ali kdo ve, kaj pomeni ta beseda? Se spomnite, kaj pomeni ta beseda? Sanje so se končno končale. Vse je bilo resnično. In jaz sem ga moral zaustaviti. Očiten odgovor bi bil, da bi nekomu povedal, kaj namerava. Ampak nisem mogel. Rad sem ga imel, četudi je znorel. Oče, poglej, tudi jaz sem prejel seznam. Kje si to dobil, Adam? Bog mi ga je dal. Kaj ni Travis Shed tisti fant, ki se je v šoli norčeval iz tebe? On je demon. Povej resnico, Adam. Ta seznam si si izmislil sam, mar ne? -Ne, Bog si ga je. -Adam? Daj no, takoj. Zdaj me pa poslušaj sin. Takšnih stvari si ne smeš izmišljevati. Mi uničujemo demone. Če bi uporabili tvoj seznam, bi pobijali ljudi. Tega pa ne smemo delati. Glej, uničevati demone je dobra stvar. Ubijati ljudi pa slaba. Razumeš? Žal mi je, oče. Tako je prav. Vse je v redu. Imeti moraš nekaj potrpljenja. Ne skrbi. Bog ti bo poslal seznam, ko boš dovolj star. V redu. Naredita sedaj domačo nalogo. Edina stvar sedaj je bila povedati. To pa je laže reči kot storiti. Oče nama je obljubil, da naju tisto noč pelje v kino, vendar se ni vrnil iz službe. Kdaj pride oče domov? Ne vem. Misliš, da uničuje demone? -To je vse laž, Adam. -Ne pa ni. Takšna je resnica. Poslušaj me. Nič od teh stvari glede demonov ni resnično. Oče si je vse izmislil. -Ne si ni. -Pa si je. Tako kot Božička. Se spomniš, ko si našel očeta, ko je dajal darila pod smrečico? Tole je isto. Adam, sem ti mar kdaj lagal? Dobro, poglej. Oče si je vso stvar izmislil. Imena na tistem seznamu so resnični ljudje. Ali razumeš? -Ampak, zakaj bi si to izmislil? -Ne vem. Ampak mislim, da bi morala oditi. Misliš...pobegniti? Boš šel z mano? Samo za -nekaj časa. -Nočem zapustiti očeta. Tudi jaz ne. Ampak mogoče ga bova morala. Zakaj? Oče bo nekoga ubil. Sin, pridi sem. Pridi sem, potrebujem tvojo pomoč. Oče? Pridi sem, Adam. Posveti z lučjo sem. Ej, oče, kdo je to? To je demon, sin. Pridita sem, fanta. Vse je v redu. Dobro, ne bodita prestrašena. Prej ta dan je k njemu prišel Bog in mu povedal, da je prišel čas. Po službi se je odpeljal proti Jacksonville-u, približno 45 minut jugozahodno Thurman-a. Rekel je, da še nikoli ni bil tam, pa ni imel nikakršnih težav pri iskanju. Bog ga je vodil. -Cynthia Harbridge? -Ja? -Oče, ne. Prosim ne. -Fenton, če bi ti lahko tole prihranil, bi ti. Ampak mi ***žji služabniki in Njegovo voljo moramo spoštovati. Ne boj se, sin. Je to resnica? Zakaj neki bi si izmislil? Kje je tvoj oče sedaj? Mrtev. Gospod, mislil sem oditi ven. Razen, če me potrebujete tu. Ne. Vse je v redu. Ti kar pojdi. Lahko noč, gospod. Torej je pred vama umoril tisto žensko? Ampak ne po njegovem mnenju. Glejte, po njegovem mnenju on ni ubil ženske, ampak je uničil demona. Verjel je namreč, da so se razkrili njeni grehi, ko je nanjo položil svoje roke. Oče, ne! Prosim! Ne, Adam. To naredi takole. Narediti se mora na določen način. Angel je bil zelo natančen. Zakaj tukaj, v rožnem vrtu? Bog ga je izbral. Tako kot je izbral nas, predvidevam. Ne joči zaradi nje, Fenton. Ona ni bila človek. Si videl, ko sem se je dotaknil? Videl sem, oče. Ubil si jo. Nisem je ubil, sin. Uničil sem jo. Bila je demon. Veš, nisem bil prepričan, da lahko to storim. Saj je tudi meni izgledala kot ženska. Ko pa sem se je dotaknil, je bilo vse, kar sem videl, zloba. In sem moral to storiti. Žal mi je, da nisi tudi sam tega videl. Boš pa naslednjič. Boš...boš spet to storil? To je zdaj naša naloga, sin. To moraš sprejeti. Ne bom ti pustil. -Zdaj opravljamo Božje delo. -Povedal bom. Če boš, bo nekdo umrl. Angel je to povedal zelo jasno. Ali razumeš? Odgovori, Fenton. Ali razumeš? Torej nisi povedal? Ne. Moral bi, vendar sem se bal. Očeta sem imel namreč zelo rad, obenem pa sem se ga strašno bal. Ali zdaj razumete kako vem, da je moj brat morilec "Božje roke"? Imate kakšen fizičen dokaz? V časopisu sem bral, da ste našli samo eno truplo od šestih žrtev. Je to res? Brali ste v časopisu, kaj? Saj ni nujno, da je tudi resnično. No, v tem primeru je. Poglejte, prva žrtev je bila pohabljena... in najdena skupaj sporočilom, da jo je odpeljala "Božja roka". Pri drugih smo našli samo sporočila. Nobenega trupla. Kako pa veste, da so mrtvi? O, saj ne vemo zagotovo. Ampak v prvem sporočilu je bilo navedeno, da od tedaj naprej ne bomo našli nobenih trupel več. Pisalo je, da jih hoče obdržati. Zdi se mi, da precej dobro vem, kje se nahajajo trupla. Rožni vrt? Zakaj pa niste tega takoj povedali? Bi mi verjeli? Dajte no. Semkaj. Kaj je to? Natakni si jih. Ali pa ti jih bom nataknil jaz. Greva. Povejte mi torej nekaj. Zakaj niste prišli prej? Tukaj boste šli na cesto 30, vzhodno od tukaj. Ne morem si predstavljati, kako ste to toliko časa ohranjali v sebi. Verjetno sem se izogibal, ker sem se hotel. Niste mi še povedali, zakaj imate sliko svoje matere v svoji pisarni. Moja mati je bila umorjena nekaj dni po tem, ko je bila posneta tista slika. Ubil jo je nek nor morilec, kot vaš oče. Ste ga kdaj ujeli? Ne. Ste se zato odločili za takšno delo? Precej dobri ste pri tem. Ste kdaj pomislili, da bi postali policaj? No, ko sem bil otrok. Imate dobre instinkte za takšno delo. Policaj mora imeti dober instinkt. Veste, kaj moj instinkt pravi zdaj? Da nekaj skrivate pred mano. Kaj mislite, da skrivam? Zakaj ne govorite naprej? Mogoče bom ugotovil. Si v redu, oče? V redu sem, sin. Že grem. Oče, zakaj je Bog dopustil, da se mi je to zgodilo? Ne krivi Boga, Davy. To ni bila Njegova krivda. Bog mi je to dovolil storiti. Kar ti Bog dovoli je, da se sam odločiš, kaj boš storil. -Nisi lutka na nitkah. -Ne. Bog te torej ne sili v ničesar. Hoče, da se sam odločiš. Po tisti noči, se ni veliko zgodilo. Oče ni ničesar več omenjal, Adam pa tudi ne. Po preteku enega meseca sem sam sebe prepričal, da je vsega konec, in da bo vse v redu. -Živijo. -Se vidimo kasneje. Si včeraj gledal "Dukes of Hazard"? Se spomniš, ko se je Daisy Duke sklonila? Všeč mi je Boss Hogg. Smešen je. Kaj bi naredil, da bi videl njene joške. -Ahhh... rekel si "joške." -Utihni, Adam. Bi se lahko nocoj dobili? "Okupiramo" lahko Corey-jevo hišo. -Vprašati bom moral očeta. -Če hočeš, lahko vpraša tudi moja mama. -Seveda. -Se torej vidimo kasneje. -Živjo. -Ej, kaj pomeni "okupirati"? Ti bom kasneje povedal. Dajva, tekmujva. Daj no! Ne, grem naokrog, po cesti. -Oče? -Tukaj sem. Čigav kombi je zunaj? Naš. Mar ni lep? Prijateljeva mama je pravkar klicala. Rekel sem, da nocoj ne moreš. Zjutraj moramo namreč nekaj narediti. Oče nama je povedal, da obstajajo trenutki, ko človek lahko kar izgine, ne da bi kdo vedel kam, ali zakaj je odšel. Rekel je, da so to trenutki, ko te lahko vzame Božja roka. Po očetovem mnenju, nas ne more nič ujeti, niti kamera ne. Ko smo bili Božje roke, smo bili nevidni. Kaj pa sedaj, oče? Dobili ga bomo, ko pride ven. Tako kot sem vama rekel, se spomnita? Fenton? -Tega ne morem storiti. -"Ne morem" ne more nikoli ničesar storiti. -Jaz lahko to storim, oče. -Seveda lahko, tiger. -Kaj pa, če nas kdo vidi? -Ne bodo nas. -Dnevna svetloba je. -Bog jih bo zaslepil. Že gre, fanta. -Daj no, Fenton. -Ne morem, oče. Seveda lahko. Pojdi zdaj. Naredi, kar ti pravim! Prosim, Trixie! Trixie, pridi! Pridi, Trixie! Trixie, daj no! Kaj delaš, dečko? Moj pes... je pod vašim avtomobilom. O, poglejva, no. Pomagaj mi ga zgrabiti za noge. Pomagaj mi ga zdaj zgrabiti za noge. Daj no! Edward March. Ti misliš, da je to nedolžen mož, kajne? No, pa ni. Nisi mislil, da še kdo ve o tem, kajne? -Ampak, Bog vas je videl. -Oče, ne! Prosim! Tiho! In Gospodovi jezi ne moreš uiti! Ne morem verjeti, da še vedno nisi videl. Bil je morilec otrok, Fenton. Dojenčkov. Dojenčkov. On je morilec. Morava oditi, Adam. -Kako to misliš? -Pobegniti morava. Rekel sem ti, da bova morda morala. Nočem pobegniti. -Morava. -Zakaj? Poslušaj me, Adam. -Oče pobija ljudi. -Ne, pa jih ne. -On je izganjalec hudičev. -To so vse laži, Adam. Ne, niso. Saj vidim, ko se jih dotakne. Ne, ne vidiš. Oče ti je opral možgane. Vse je ena sama velika laž. On je morilec, ti pa mu pomagaš. Ne! Midva samo streževa božji volji. Zatožil te bom očetu! Adam! Adam! Adam! Vsatni in se obleci. In ne zbujaj brata. Sedi. Tvoj brat mi je povedal, kaj si mu sinoči rekel. Hočem ti samo povedati, da v življenju nisem še nikogar ubil. To je laž, in ti to veš. Veliko sem razmišljal in molil, potem ko si šel spat. Prosil sem angela, naj te obišče. Pa je namesto tega obiskal mene. Rekel mi je nekaj... Nočem verjeti. Kaj? Saj ni pomembno. Kajti skupaj mu bova dokazala, da se moti. Ti preprosto nimaš nobene vere. Zato ne moreš videti resnice. Ampak to bova spremenila. Hočem, da tukaj izkoplješ luknjo. Globoka naj bo približno 3 metre, dolga in široka pa približno 4,5 metra. Dolžina in širina naj tvorita popoln kvadrat. -Kaj? -Saj si me slišal. Zakaj? Ker sem tvoj oče, in boš naredil, kar ti rečem. Razumeš? -No? -Ja, gospod. Dobro. Pričakujem, da bo do polovice izkopano, ko zvečer pridem domov. -Oče, tega ne morem narediti. -Moli! Začel sem kopati tisto prekleto jamo, molil pa nisem. Nisem hotel. Sovražil sem Boga, preziral sem ga. Sovraštvo mi je pomagalo kopati, držalo me je pokonci. Očetov, Božji ali čigarkoli načrt je že bil, name ni imel učinka. Vedel sem, da je narobe, kar je delal oče, in tega nič ni moglo spremeniti. Fenton? Oprosti, ker sem te zatožil. -Si mu povedal o begu? -Ne. Boš torej šel z mano? Nobenega razloga ni, da bi šla. -Morilec je. -Ne, ni. Molil sem zate. Si ti molil? Ne, in tudi ne bom! -Toda oče je rekel... -Vseeno mi je, kaj je rekel oče! Lahko me prisili kopati to jamo, ne more pa me prisiliti moliti. Samo stran pojdi, in me pusti pri miru. Pomagal ti bom, če obljubiš, da ne boš povedal očetu. -Nočem tvoje pomoči. -Ampak v lopi -je še ena lopata. -Stran pojdi! Usrane! Hotel sem pobegniti... daleč stran, ampak nisem mogel zapustiti Adama, ne glede na to, kako nor je postajal oče. Poleg tega, nisem imel kam iti. -Si se končno vdal, kaj, sine? -Zjutraj bom zopet tam notri. Daj no, saj nisem tako mislil. Nočem se prepirati s tabo. Tega ne delam, da bi te prizadel. Želim, da bi razumel. Kaj je narobe s tabo? -Nič. -Naj vidim tvoji roki. -Saj je v redu. -Naj jih vidim. Mar nisi uporabljal rokavic? Nisem jih potreboval. Saj sem v redu. Takole. Tole bo omililo bolečino. Rekel sem, da sem v redu. Vem, da si jezen name, ampak to še ne pomeni, da si moraš povzročati bolečino. Zadaj v lopi imam še ene rokavice. Hočem, da jih od sedaj naprej uporabljaš. Zdaj, ko si si roki že uničil, ti ne bodo preveč pomagale, ampak v nekaj dnevih bo vse v redu. Hočem, da veš, da sem ponosen nate. In vem, da je tudi Bog ponosen. Vzemi si nekaj prostega časa, naj se žulji pozdravijo. Nato pa se zopet lahko lotiš kopanja, v redu? No, lahko noč. Daj no, tiger. Čas je za spanje. Fenton bo ostal pokonci. Prosim, oče? Daj no. Umij si zobe. Čez minuto se vrnem in ti zaželim lahko noč. In sem še naprej kopal. Moji roki sta krvaveli, ampak nisem odnehal. Kopal sem naslednje jutro, in nato še 5 dni. Do šestega dneva je bila luknja tako temna, kot je bilo temno moje sovraštvo do Boga. No, dobro si tole naredil. Stavim, da nisi molil niti enkrat, kaj? Ne. Nato smo začeli graditi klet. Vsaj oče ji je tako pravil. Jaz pa sem vedel, za kaj gre. Tam smo gradili ječo. V bistvu smo v zemlji zgradili veliko leseno škatlo. Dobro, fanta. Tjale daj. Dobro pokrij. Oče je rekel, da bo držalo. Rekel je, da bo Bog poskrbel za to. Pridi nazaj in mi pomagaj porivati! Daj no. Dajta še! Porini! Daj! Daj! Naj se premika! Naj se premika! Dobro sta to naredila. Predvsem ti, Fenton. Ne. Samo naredil sem, kar mi je bilo naročeno. -No, kaj misliš? -V redu. Naslednjo noč je domov pripeljal novega demona. Pridi sem dol. To mora biti storjeno. To je Božja volja. Daj no, stori kot sem ti pokazal... najprej vrat, Fenton! Fenton, vrni se! Fant! Fenton! Napol sem pričakoval, da se bodo iz teme pojavili Bog in angeli in me ustavili. Toda moral sem to storiti. Moralo se je končati. -Halo? -1034 katerikoli in vsem enotam v bližini Vrta. Imamo pritožbe o vožnji po napačni strani ceste. Halo? Halo? Umirite se, fantje. Ne uničite mi vrat. No, kakšen je tvoj problem? To je najbolj nora stvar, kar sem jih kdaj slišal. -Kaj delate? -Kličem tvojega očeta. -Ne morete. -Seveda lahko. Sram bi te moralo biti, -da si izmišljuješ takšne zgodbe. -Ampak, to je resnica! Lahko vam pokažem! Daj no. Greva. -Zadaj je, pod lopo. -Sedaj pa je dovolj tega, fant. -Končal bom s tem. Pridi. -Ne...zadaj je. Bova videla, kaj ima oče povedati o tem. Kaj je narobe, šerif? Žal mi je, ker vas budim, ampak kaže, da ima vaš sin nekakšne težave. Vstopite. Ravno sem se odpravljal v Lake Thompson, na lov na brancine. Pa prileti on, s to noro zgodbo. -Ja. To pa je zgodba in pol. -Resnična je, in ti to veš. Jezi me, ko samo pomislim, da jo je povedal vsem na vaši postaji. Glede tega ste lahko mirni. Edini sem bil tam. Seveda ne verjamem niti besede. Ne razumem pa, zakaj bi si izmislil tako noro zgodbo? Ne vem, zakaj si jo je izmislil. Verjetno zato, da bi se mi maščeval, ker sem ga prejle kaznoval. Si mu to povedal? Laže. Kar sami preverite v lopi. Ne vem, kaj naj naredim z njim. Očitno v puberteti izgubijo vse spoštovanje. Jaz in moji fantje smo preživeli. Tudi vi boste. Samo preverite v lopi ali rožnem vretu. Lahko vam pokažem, -kje so pokopani. -Zakaj ne odnehaš s tem? Lepo prosim, lahko vam pokažem. Morda bi moral preveriti lopo, da ga utišam. No, če morate to narediti, potem izvolite. Kaj misliš, fantič? Ali moramo to narediti? Glejte? Mislil sem, da bi bilo pametno imeti klet za primer nevihte. Pojdite dol in preverite. Samo pazite na stopnice. Nisem namreč kaj prida tesar. Ničesar ne vidim. Tukaj je bil. Ali se zavedaš, koliko težav lahko povzročiš zaradi takšnih stvari? Morala sta ga premakniti, ker je bil tukaj. Adam. Adam ga je nekam premaknil. Vem, da ga je. -Mislim, da sem videl dovolj. -Toda... Lahko vam pokažem, kje so zakopana trupla. Prosim! Morate mi verjeti! Naj Vas Bog sprejme in obdrži. Še nikoli nisem ubil človeka. Videl sem, da si jih že več ubil. Tisto so bili demoni. To je bil človek. Zakaj ne sprevidiš tega? -Ni ti ga bilo treba ubiti. -Moral sem zavarovati naše poslanstvo. To ni nobeno poslanstvo! Ta človek je mrtev zaradi tebe. Ga vidiš? Poglej ga! Mrtev je zato, ker ti nimaš nobene vere. Razumeš, kaj sem zaradi tebe moral narediti? -Zaradi tebe sem moral moriti! -Ničesar te nisem prisilil narediti! Pa si! Ti si nor! Utihni! Prestrašen si! Oče, ne! Oče, ne! Jaz...ne morem. Vse je v redu, oče. Ne joči. Počakaj trenutek, Fenton. Pojdi nazaj noter, sine. Takoj pridem, da te pokrijem. Pojdi, vse je v redu. Pojdi. Pojdi v lopo. Pridi noter in zapri vrata. Te je strah? -Česa? -Tebe. Samo demoni bi se me morali bati. In ti nisi demon, kajne? Angel je rekel, da si. Jaz pa tega ne verjamem. Nočem verjeti. Moj sin si. In imam te rajši kot svoje lastno življenje. Veš, kaj je smešno pri vsem tem, Fenton? Bojim se te. Pojdi. -Ampak, oče. -Tega nočem narediti, Fenton, vendar moram. Nocoj sem moral ubiti človeka. To se ne sme še enkrat zgoditi. Toda, oče, obljubim, da ne bom povedal. Ne zaupam ti. Ko bi ti vsaj lahko. Pojdi zdaj. Ampak, oče, žal mi je. Tudi meni je žal, ampak to moram narediti. Pojdi torej zdaj tja, ali pa te bom sam postavil tja. -Ampak, oče... -Pojdi! Ne! Ne! Ne! Prosim, oče! Oče! Oče! Prosim , ne! -Ne! Prosim, oče! -Tam boš, dokler ne sprevidiš resnice. -Prosim, oče, ne! Prosim, ne! -Moli k Bogu, Fenton. -Prosim, ne! -Zdaj ti lahko pomaga samo On. Prosim, ne stori tega oče! Ne! Prosim! Prosim, to sem jaz, Fenton? Prosim, ne stori tega. To sem jaz. Jaz sem, Fenton. Jaz nisem demon! Prosim! Prosim, prosim! Prosim, ne! Prosim! Prosim te, ne stori tega. Ne! Ne! Ne, prosim te, oče! Fenton? Fenton! Fenton, si v redu? Adam? Adam, si to ti? Adam? Adam, moraš me spraviti od tu. Ne morem. Ampak lačen sem, in na stranišče moram. Oče mi ne dovoli, da bi te nahranil. Prinesel pa sem ti nekaj vode. Rekel je, da lahko dobiš skodelico vode na dan. Prinesel ti je bom več, če bom lahko. Poglej, Adam, ubil me bo. Moraš me spraviti od tu. Ne morem. Daj usta k tej luknji. Si pripravljen? Tukaj. Hočeš še, ali ti jo prihranim -za kasneje? -Še! Še! -Moraš me spraviti od tod. -Oče pravi, da boš ven prišel do konca tedna. Samo sprejeti moraš Božjo voljo. Teden? Tu ne morem ostati -tako dolgo. -Molil bom zate. Adam? Adam? Adam? Dnevi so prihajali in odhajali. Štel sem jih s pomočjo svetlobe, ki je prihajala skozi odprtino na vratih, in po Adamovih obiskih. Spal sem samo, ko sem omagal od utrujenosti. Kaj pa tvoj oče? Ni nikoli prišel preveriti, kako si? Sedmega dne. Ti je Bog že spregovoril? Nobenega Boga ni. Od takrat sem nehal šteti dneve. Zdelo se je kot tedni. Tedaj se je strah končno sprevrgel v popolno norost. Videl sem Boga. Končno mi je poslal vizijo. Šele tedaj sem lahko razumel usodo, tako kot je rekel oče. Oče! Fenton nič ne odgovarja! Fenton? Fenton? Fenton! Fenton. Kaj? Daj no, fantič. Daj mi tisto vodo. Počasi, fant. Počasi. Počasi. Tukaj imaš, fantič. Tukaj imaš. Oče? Videl sem Boga! Poskusi malo srkniti. Počasi. Ne jej prehitro, drugače ti bo slabo. Ti je torej Bog povedal o demonih? Žal mi je, ker sem dvomil vate. Tudi meni je žal, sin. Kako je izgledal Bog? -Težko je opisati. -Je bil velik? Adam, naj tvoj brat v miru poje. Česa takšnega ne more pojasniti -kar tako. -Ampak hočem vedeti. -Morda bi moral moliti. -To ni pošteno. Vse, kar sem videl jaz so bili demoni, on pa vidi Boga. Tako je. Toda poglej, kakšno ceno je za to plačal. Vse to je sedaj za nami. Nov dan je. Kajne, Fenton? Bomo šli sedaj *** demone? Čez nekaj časa. Ko bo Fenton pripravljen. Teden dni kasneje sem bil pripravljen. Moj prvi demon naj bi bil Brad White iz Dallasa. -Tukaj je. -Vidim. Si prepričan, da si pripravljen? Ja, gospod. Te sem kupil zate. Sedaj, ko ti je spregovoril Bog, jih boš potreboval. -V redu, greva. -Tudi jaz hočem iti, oče. Tokrat ne, Adam. Ostani tukaj in dobro opazuj. Ne skrbi. Tudi tvoj čas bo prišel. Greva. -Se opravičujem, ker vas motim... -Ja? Na kombiju nama je spustila zračnica. -Ja. -No, zanima me, če imate morda dvigalko. Svojo sva pustila doma. Ej, kolega, kaj pa je s temi rokavicami? Oh, da bi zamenjal zračnico. -Nočeš si umazati rok, mar ne? -Ja. Brad, kdo je? Zase se brigaj, prekleta prasica! Preklete ženske. Ja, mislim, da eno imam. -Zadaj. -Krasno. Tu zadaj. Pa poglejmo. Tukaj je. Sranje! Zgrabi njegove noge. Brad White? Veš, Fenton, na ta trenutek čakam, odkar se je vse to začelo. Pripravljen sem izpolniti svojo usodo. Ponosen sem nate, sin. Jebi se! Ti se jebi! Daj te preklete roke stran! Odjebi! Uniči ga! Oče! Oče, ne, ne, ne! Ne! Pokopal sem ga na rožnem vrtu. Čez teden dni sva šla v šerifovo pisarno in povedala, da oče tistega dne ni prišel domov. Prijavili so pogrešano osebo, ampak niso ničesar našli. Čez nekaj časa so naju poslali v različne sirotišnice. Tako, ni nihče nikoli ničesar zvedel o tem? Ne. Do zdaj. Kaj pa Adam? Ni nikomur povedal? Ali lahko samo sediva tukaj? Ne da se mi več pogovarjati. Več mi povej o obljubi, ki si jo dal svojemu bratu. To je bilo kasneje tisto noč. Adam? Če me boš kadarkoli uničil, mi obljubi, da me boš pokopal tukaj. Prisegam k Bogu, da te bom pokopal tukaj. Ne razumem. Obljubil ti je, da te bo pokopal tu? Ja. Če te bo ubil. Ne, ne ubil. Uničil. To nima nobenega smisla. Ja, ga ima. Če je moški pred vami Adam Meiks. Torej si ti ubil vse te ljudi. Ne. Ne, saj sem vam že prej povedal, da v življenju nisem še nikogar umoril. Fenton je bil morilec. Prenehaj s tem sranjem in povej resnico. Kmalu boste razumeli. Samo, da vam pokažem, kje je pokopan Fenton. Počakaj. Pojdite zelo počasi. To je to. To je to mesto. Toda tudi je preveč grobov. Bilo je samo šest žrtev. Fenton svojih žrtev ni pokopal tu. V svoji kleti jih je obdržal kot trofeje. To je kraj, kamor jaz dajem demone. Si mislil, da je tvoj brat demon? Saj je bil. Zato ni mogel videti resnice. Tudi oče je vedel. Le da on tega ni mogel sprejeti. Veste, Bog je od očeta zahteval da uniči svojega sina, tako kot je od Abrahama zahteval, da žrtvuje sina Izaka. Ampak oče tega ni mogel storiti. In Bog se očeta ni usmilil, tako kot se je usmilil Abrahama. Tako je to nalogo namenil meni. Fenton je vedel, da bom prišel. Zato je puščal sporočila, da bi me zvabil v past. Verjetno je potem, ko so umori prišli v novice, ugotovil, da bom prišel ponj. Ampak počakati sem moral, da ga je Bog dal na seznam. Če bi šel ponj prej, bi bil to umor. Adam? Kristus, ti res verjameš vse to. Vedno sem verjel. To je vse laž, Adam. Ne, ni. To lahko vidim, kadar se jih dotaknem. Ti si popolnoma nor. Fenton ali Adam, ali kakršnokoli je že tvoje ime. Mi je čisto vseeno. Vse, kar moram vedeti, je da si ti ta prekleti morilec. In dobil sem te. Morda. Ampak to ne bo vrnilo vaše matere? Ona je mrtva. In njen morilec se je izmazal, kajne? Preklet bodi. Preklet pasji... Kako si vedel? Bil si na mojem seznamu. Si mislil, da nihče drug ne ve, kajne? Bog je vedel. Zato me je poslal. Jaz sem agent FBI. Iskali me bodo. Ne, ne bodo. Iskali bodo Fentona. Ti boš njegova zadnja žrtev. Ampak, videli so te. Vedeli bodo, da si bil ti. Bog me bo varoval. Zdaj ne morem govoriti, ne morem. Vrnila se bom kasneje. -Tukaj. -Hvala. Ste prepričani, da se nihče od vaju ne spomni, kako je izgledal? Poglejte, povedal sem vam, da je vse zamegljeno. Ne razumem. Gledal sem naravnost vanj. Rokovala sva se. Dave, problem imamo. Poglejte si tole. Tukaj je. Zdaj te imamo, kolega. -Kaj je to? -Vsi trakovi izgledajo takole. Prekleto! -Preverjamo ime, ki ga je povedal. -Verjetno je izmišljeno. Sliši se izmišljeno. Fenton Meiks. Fenton Meiks, to je FBI! Prihajamo noter! Pojdite! Pojdite! Umaknite se! -Je kaj? -Ne. V redu, počistimo. O moj Bog. Nikogar ni tukaj, gospod. Tole smo našli v kleti. Je tudi on spodaj? Ne on. 1034, morebiti 1070... Oprostite. Nisem vas slišala vstopiti. Vam lahko kako pomagam? Sem od FBI. Govoriti moram s šerifom. Je tu? Seveda. Šerif? -Bi želeli kavo? -Ne, hvala. -Pozdravljen, Curtis. -Dober dan, Becky. Šerif? Ja. Sem agent FBI, Griffin Hull. Zastavil vam bom nekaj vprašanj o vašem bratu. Fentonu? Ja, gospod. Pridite tukaj naokoli? No, vesel sem, da ste prišli povedati osebno. Hotel sem, da veste, preden obvestimo javnost. Poslušajte, če kaj potrebujete, ne omahujte, in pokličite. Mislim, da bomo od tu naprej zmogli. Če pa se česarkoli spomnite ali če bo z vami navezal stik... -Seveda. -Dobro. Dober mož ste, agent Hull. Je vse v redu, Adam? Vse je popolnoma v redu, Becky. Božja velja je bila izpolnjena. Slavimo Boga.