Tip:
Highlight text to annotate it
X
Nit, ki teče skozi čas,
povezuje ivljenje...
e od pamtiveka sliim klic,
ki odmeva v večnosti.
To je bila njegova usoda.
Nekoč davno, v daljni deeli,
je obstajalo cesarstvo,
ki se je razprostiralo
od kitajskih step,
do obal Sredozemlja.
To cesarstvo se je imenovalo,
Perzija.
Neustrani v borbi,
modri v zmagi.
Kam je perzijski meč priel,
je zavladal red.
Perzijski kralj, Sharaman,
je vladal s svojim bratom Nizamom,
po načelih lojalnosti in bratstva.
Kralj je imel dva sinova,
ki sta ga najbolj osrečevala.
Toda v očeh bogov, kraljeva druina
e vedno ni bila popolna.
Vse dokler ni bil nekega dne
priča nesebičnega dejanja hrabrosti,
osirotelega fantiča z ulic Nasafa.
Umakni se s poti!
Nehajte!
Nehajte!
Dajmo, pridite!
Bei!
Teci, Bis!
Bei!
Ostani tukaj!
Umaknite se!
Pustite me!
- Ubij ga!
V kraljevem imenu!
Kako ti je ime, fantič?
Dastan, visokost.
- Pa tvoji stari?
Fant...
Brat, vzemi ga s sabo.
Očaran s tem, kar je videl,
je kralj posvojil Dastana.
Sin, brez kraljevske krvi
in brez pravice na njegov prestol.
Toda nemara je bilo tukaj
tega dne na delu, kaj drugega.
Nekaj,
česar ni mogoče samo tako razumeti.
Dan, ko je deček
iz najnijega stanu,
postal...
Perzijski princ.
PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA
PETNAJST LET POZNEJE
PERZIJSKA MEJA
SVETO MESTO ALAMUT
Legendarni Alamut, e bolj sijajen je,
kot sem si ga predstavljal.
Naj vas ne zavede njegova lepota.
Je le mesto, kot vsako drugo.
Pomehkuene drave,
naredijo pomehkueni ljudje.
Podredili so se izdajalcem
in sedaj morajo plačati za to.
Oče je bil jasen.
Alamuta se ne smemo dotakniti.
Nekateri smatrajo,
da je svet.
Ker naega modrega očeta ni tukaj,
je na meni, da se odločim.
e enkrat se bom posvetoval
z mojim plemenitim stricem,
ter mojima dvema bratoma,
z zaupanja vrednim Garsivom in...
Kje je Dastan?
Dajmo, stavil sem mesečno plačo nate!
Spravlja me v zadrego!
Zakaj ne poskusi ti?
- Vrni se tja!
Ali je to vse,
kar zmore?
Princ Dastan!
Kje je princ Dastan?
- Princa Dastana ni tukaj!
Vaa visokost, prosim.
Princ Tus je sklical vojni svet.
e prihajam.
Na najbolji vohun
je prestregel karavano,
ki je zapučala Alamut.
Meči, najbolje izdelave.
Pučice z jekleno konico.
In zagotovilo diktatorja Kosha,
da bo vse to plačal Alamutu.
Prodajajo oroje naemu sovraniku,
Dastan.
Pučica podobna tej,
mi je oplazila konja v Kushkanu.
Kri bo tekla po ulicah Alamuta
zaradi tega.
Ali pa bodo nai vojaki padli
pred njihovim obzidjem.
Ukazano nam je bilo,
da zaustavimo Koshkan,
ne pa da napademo Alamut.
- Modre besede, mlaji brat.
Besede. Besede,
ne bodo zaustavile naega sovranika,
ko bo enkrat oboroen
z alamutskimi meči.
Napadli bomo ob zori.
Če je e taka tvoja odločitev,
potem dovoli, da napadem prvi.
Kaj pravi na to, Garsiv.
- Jaz jaem na čelu perzijske vojske,
Dastan je le poveljnik
čete uličnih razbijačev.
Mogoče res niso najbolj olikani,
so pa precej spretni v borbi.
Čast prelitja prve krvi,
bi morala biti moja.
Garsive, spet ima roko na meču.
- Saj tam tudi mora biti.
Moja brata,
vedno za akcijo.
Pravijo, da je alamutska princesa,
lepotica, ki ji ni para.
Vkorakali bomo v njeno palačo
in se prepričali o tem na lastne oči.
Ne dvomim v tvojo hrabrost, Dastan,
toda nisi e pripravljen za to.
Garsivova konjenica
bo jahala na čelu.
Princesa Tamina,
perzijska vojska e vedno ni odla.
Njihova vera nima razumevanja
za bilo katero resnico,
razen njihove lastne.
Mogoče bi bilo varneje,
če ne bi stali tako blizu.
Kakrnakoli e je njihova vera,
njihovi loki niso tako močni,
niti je njihovo ciljanje
tako natančno.
Skličite svet.
Povejte jim, da sem
v vrhovnem svetiču, moram moliti.
Vrhovnem svetiču?
Alamut ni pokleknil pred sovranikom
e tisoče let.
S časom se vse spreminja.
Mi bi to morali najbolje vedeti.
Spomni me,
zakaj krimo ukaze tvojega brata?
Zato, ker Garsiv ve napadati
le od spredaj. To bo pravi masaker.
Alamutci bodo zaposleni
z glavnimi vrati,
zato bomo mi vpadli
z boka.
Ali si pijan?
To je na vhod.
Obstajata dvoje vrat.
Zunanja je lahko zavzeti,
notranja pa skoraj nemogoče.
Vratni mehanizem čitita
dva strana stolpa.
Vedno obstaja vhod, Bis.
Ti poskrbi za zunanja vrata,
ostalo pa prepusti meni.
Garsiv ne bo ravno srečen,
če nas bodo vse pobili.
Res lep govor, Bis.
Spodbuden.
Razglasite alarm!
Ostanite na poloajih!
Dri to.
Pazi na hrbet.
Vzhodna vrata so odprta.
- To so Dastanovi moje.
Notri je,
Dastanu je uspelo.
Osredotočite
se na vzhodna vrata!
Osredotočite
se na vzhodna vrata!
Prebili so vzhodna vrata!
Zruite prehode do sobe.
- Princesa.
Odidite sedaj, vsi.
Ve, kaj mora storiti?
- Poskrbeti moram, da bo na varnem.
Umaknite se mi s poti.
Bedasti napevi in dieč dim,
vam sedaj ne bodo pomagali!
Mislim, da bo ugotovil,
da je več, kot le to.
Vidi, Garsiv.
Za spremembo so vsaj enkrat
govorice resnične.
Vemo, da naskrivaj izdelujete
oroje za sovranike Perzije.
Sedaj nam pokaite kje.
- Tukaj ni nobene kovačnice oroja.
Vso oroje, ki smo ga imeli,
pa ste prevzeli vi.
Nai vohuni pravijo drugače.
Lahko si prihrani veliko bolečine...
Vsa bolečina na svetu, vam ne bo
pomagala najti nekaj, kar ne obstaja.
Govor osebe, dovolj pametne,
da sprejme politično reitev.
Zdrui se z bodočim kraljem Perzije.
- Raje umrem.
To se lahko uredi.
Nikar!
Princ Tus...
Obljubite mi, da boste milostljivi
s prebivalci Alamuta.
Perzijski lev!
- Perzijski lev!
Kličejo te perzijski lev.
Nikoli nisi vedel posluati ukazov,
Dastan.
Moram ti nekaj pojasniti Tus. Jaz...
- Ne, ni ti treba.
Ne, mora proslavljati.
Vendar pa obstaja tradicija.
Ker si prevzel čast prvega napada,
mi dolguje dar, počastitev.
Prelepo bodalo.
Dal ti je e to mesto
in njegovo princeso,
mislim, da je to zadostna počastitev.
- Predvidevam, da je tako.
Prvi glasniki so prili, moj princ.
Čudovite novice.
Tvoj oče je prekinil svojo molitev
v vzhodni palači,
da bi se nam lahko pridruil.
Nedvomno zato, da bi nas pohvalil
zaradi nae velike zmage.
Dobili smo namig, da Alamut oborouje
nae sovranike.
Namig?
Mora imeti več kot le namig,
da bi zavzel sveto mesto
z mojimi četami!
Ta pustolovčina ne bo doivela
odobravanja pri naih zaveznikih.
Toda predpostavljam,
da tega nisi vzel v obzir.
Ne glej strica, fant!
Odločitev in njene posledice
so na mojih ramenih.
Vem, da komaj čaka na krono,
toda verjemi mi, ko ti pravim,
da e nisi pripravljen.
Niče ne ve tega bolje od tebe,
oče.
Ker globoko cenim tvoje zaupanje,
bom osebno nadziral iskanje oroja.
Zagotavljam ti,
da ne bom stopil pred tebe,
dokler ne bom imel v rokah dokaza
o izdaji Alamuta.
Tretji korak je najteji.
Brat! Brat!
Odkrili smo skrivne prehode
pod zemljo v vzhodnem robu mesta.
Pravkar grem tja.
- Zamudil bo slavnostno pogostitev!
Ti in Garsiv bosta poskrbela za očeta
v moji odsotnosti.
Seveda, če ima darilo
s katerim ga bo počastil.
Seveda ga imam.
Bis, darilo.
Kaj?
- Trenutno je zaloeno.
Vedel sem, da bo pozabil.
Molitveno ogrinjalo regenta Alamuta.
Najsveteja stvar v vzhodnih dravah,
darilo, ki ga bo vesel celo kralj.
Boril si se zame kot pravi borec,
Dastan, z veseljem ti vrnem uslugo.
Redek dragulj,
nocoj jo predstavi kralju zame.
Sigurno hoče e eno eno, brat?
Dobro me posluaj, Dastan!
Poroka s princeso mi jamči
vdanost njenega naroda.
Nevezana za nas,
je le nevarna obveznost.
Če oče ne bo odobril najine zveze,
hočem, da jo ubije z lastnimi rokami.
Torej se moram javiti princu Dastanu,
perzijskemu levu.
Sigurno se počuti čudovito,
ko pa si dobil tako izreden naziv,
za uničenje nedolnega mesta.
- Tudi mene veseli, princesa.
In dovolite mi, da odgovorim.
Če je kaznovanje sovranika
mojega kralja zločin,
potem bom z veseljem to ponovil.
- Potem si res pravi perzijski princ,
brutalen in brez časti.
Ne delajte napake,
misleč, da me poznate, princesa.
In, kaj naj bi to pomenilo?
Počakaj tukaj z njeno visokostjo,
če ti jo bo uspelo obvladati.
Predlagam ti kanček poninosti,
ko te bodo predstavili kralju.
Za tvoje lastno dobro?
Ti je uspelo ublaiti očetovo jezo,
stric?
Nekega dne, bo tudi ti imel čast
biti kraljev brat, Dastan.
Tako dolgo, kot ne bo pozabil
na tvojo najvanejo dolnost,
ti ne bo nič manjkalo.
- In kaj je to?
Zagotoviti,
da ima vedno polno čao vina.
Pravijo mi, da se je e eden moj sin
pridruil velikim perzijskim borcem.
Hvala, oče.
Pogreali smo te oče.
- Molil sem zate in tvoja brata.
Druina, vez med brati,
to je meč, ki brani nae cesarstvo.
Molil sem,
da bi ta meč ostal močan.
Upal sem, da nas bodo moja dejanja
obvarovala nepotrebnih izgub.
Dober človek bi ravnal enako,
kot si ti, Dastan.
Deloval bi drzno in pogumno,
da bi izbojeval zmago,
ki bo ohranila ivljenja.
Veličasten človek bi zaustavil napad,
e preden bi se ta zgodil,
veličasten človek bi se zaustavil,
ko bi videl, da je nekaj narobe,
brez obzira na to,
kdo poveljuje.
Deček,
ki sem ga videl na tistem trgu,
je bil sposoben postati veliko več,
kot pa le dober,
sposoben je bil postati
veličasten.
Pa, medtem,
imam darilo zate.
Nekateri so dvomili v mojo presojo,
ko sem sprejel fantiča z ulice
v svojo druino.
Toda jaz sem videl fantiča,
katerega krv ni bila plemenita,
toda njegov značaj je bil.
Kralj v duhu.
Hvala, oče.
Hvala, oče.
Naj ti predstavim,
molitveno ogrinjalo regenta Alamuta.
Kaj pa lahko jaz storim zate,
v povračilo?
Privedite jo!
Predstavljam ti princeso Tamino.
Tus se eli poročiti z njo in tako
skleniti zvezo z njenim narodom.
Moja iskrena elja je,
da bi ti blagoslovil to zvezo.
Na vseh mojih potovanjih,
e nisem videl lepega mesta,
visokost.
Morali bi ga videti,
e preden so ga napadle
vae horde nepismenih jahačev kamel.
Vidi se,
da boste dobra kraljica.
Toda Tus ima e dovolj ena.
Ti, Dastan,
bi mogoče manj tvegal,
če bi te taken dragulj čakal
v tvojih sobanah.
Princesa Alamuta,
bo tvoja prva ena.
Kaj je narobe, Dastan?
Ne boji se zoperstaviti
stotim lokom,
pred poroka
pa stoji kot okamnel od straha.
Pa naj e kdo reče,
da ni pameten.
Potreben sem pijače.
Pojdite stran!
Umaknite se mi s poti!
Oče...
Bog pomagaj,
ogrinjalo je zastrupljeno.
Naj mu kdo pomaga!
- Ogrinjalo mu je dal Dastan!
Zakaj?
- Naj mu kdo pomaga!
Primite morilca!
- Naj mu kdo pomaga!
Primite ga!
- Stran!
Bis!
Bis!
- Pridi z mano!
Kaj pa misli, da dela?
- Lahko naju spravim od tu!
Potreboval bo mojo pomoč!
- Pridi!
Pridi!
Zaprite vrata!
- Tja!
Zaprite vrata!
Pripogni se!
Tam, ujemite morilca!
Mojega konja ima!
Ukradel mi je konja!
Dajmo!
Moji zvesti podaniki,
cel svet aluje zaradi smrti
naega ljubljenega kralja.
Vse nas je prizadela ta izguba.
To, da je smrt prila
od roke princa Dastana,
le e povečuje
nao bolečino.
Nisem ubil očeta. Tisto ogrinjalo
mi je dal brat. Tus je storil to.
Sedaj pa bo okronan za kralja.
Nisem ubil očeta.
Verjamem ti.
Ne bi smela biti tukaj,
ne bi ti smel pustiti iti z mano.
Toda si.
Obljubil sem bratu, da te bom ubil,
če te ne bo mogel imeti.
Reitev bi bila, da me poljubi,
potem pa ubije.
Toda imam boljo reitev.
Jaz bom ubila tebe,
pa bodo tvoji problemi reeni.
Mogoče lahko poičeva
drugo reitev.
Reitev bi bila, da me poljubi,
potem pa ubije.
Toda imam boljo reitev.
Jaz bom ubila tebe!
Vrni, kar si ukradel,
Perzijec.
Ne!
Ali si videla to?
- Kaj naj bi videla?
Sezi spet za tem mečem
in prisegam, da ti bom zlomil roko.
Spet?
Porabil si ves pesek!
- Kaj?
Kaj je to?
Neverjetno.
Pučanje peska iz ročaja,
zavrti čas nazaj.
In samo tisti, ki dri to bodalo
se zaveda, kaj se dogaja.
Lahko se vrne in spremeni dogodke,
spremeni potek časa...
In nihče razen njega
tega ne bi vedel.
Kako daleč nazaj se lahko vrne?
Odgovori mi, princesa.
Razdejal si moje mesto.
Nismo vas napadli
zaradi preprodaje oroja,
ampak zaradi tega bodala.
Po bitki je Tus zahteval,
naj mu izročim ta no kot poklon.
Takrat si nisem mislil,
da je pomemben, toda sedaj vem.
Z njim lahko spremeni vse,
potek kritičnega trenutka bitke,
lahko bi predvidel
poteze nasprotnika.
Ne bi bil le kralj,
bil bi najmogočneji vladar,
kar ga je kdajkoli imela Perzija,
celo večji od mojega očeta.
Vse to se je zgodilo,
zaradi tega bodala.
Moj izdajalski brat,
mora biti predan roki pravice.
Zato sem podvojil nagrado
za njegovo prijetje.
Medtem pa si bom prizadeval
začititi nae cesarstvo,
kot bi si elel moj oče.
Nova doba vladanja se je začela.
Kaj dela?
- Garsiv nama je za petami.
Ona je najslavneji konj v cesarstvu,
to bo skrilo njene sledi.
Sledi kam, kam gre?
- V Avrat, tam bo pogreb mojega očeta.
Ičejo te zaradi kraljevega umora,
ti pa bo,
kar odkorakal na njegov pogreb,
poleg tisoče perzijskih vojakov?
- Nizam bo tam, le njemu lahko zaupam.
Sprevidel bo, da je vse zakuhal Tus.
Sedaj pa se umakni, princesa.
Vsaka cesta proti Avratu
bo polna perzijskih vojakov.
Saj ne bom el po cesti,
ampak skozi dolino sunjev.
Nihče se ji niti pribliati ne upa,
polna je morilcev in krvoločneev.
Tako pravijo.
- Tvoj načrt je samomorilski.
Brat mi je ubil očeta
in pustil njegovo kri na mojih rokah.
Če bom umrl poskuajoč to popraviti,
potem naj bo tako.
Mene pa bo pustil tukaj,
sredi ničesar?
Plemeniti Dastan, bo pustil
nemočno ensko sredi divjine!
Kaj bi tvoja dragocena čast
porekla na to?
Daj mi moči,
da je ne ubijem.
Zajahajte,
nismo več daleč za njima.
Brez pravega peska
je to le navaden no.
Niti oster ni preveč.
Ta pesek, ali ga je e kje več?
- Seveda ga ni.
Kako bi ga lahko dobil nekaj?
Poskusi stati na glavi
in zadrati dih.
Ali si opazil kaj,
kar te zanima, princ?
Začni hoditi.
Če ne bo mogel stricu pokazati,
kako deluje bodalo,
zakaj bi ti potem verjel?
- To ni tvoj problem, princesa.
Ve, res hodi
kot eden izmed njih.
Visoko dvignjene glave, prsi ven,
trebuh noter, dolgimi tekimi koraki.
To je hod
samozadovoljnega perzijskega princa.
Nedvomno so ti e od rojstva govorili,
da je ves svet tvoj.
Dejansko si verjel to.
- Nisem bil rojen v palači kot ti.
Rojen sem bil
v revni četrti Nasafa,
kjer sem tudi ivel
in se boril za preivetje.
In,
kako si potem postal princ?
Kralj je nekega dne prijahal
na trnico in on...
Ne vem, on...
Nael me je.
Vzel me je k sebi,
ter mi dal druino in dom.
To, kar gleda je hoja človeka,
ki je pravkar vse izgubil.
Dobrodoli v dolini sunjev,
visokost.
Obupno sem potrebna kapljice vode.
- To je več kot imava,
glede na to, da si nama izpraznila
čutarico e pred par urami.
Nisem rojena v tej pučavi,
kot vi perzijci, zgubani in čemerni.
Moja telesna zgradba je veliko bolj...
Neneja.
Hoče reči razvajena.
Studenci Alamuta so znani
po čisti in hladni vodi.
Če bi posvečali manj časa občudovanju
vaih studencev,
in bi se bolj posvetili varovanju
vaega obzidja, sedaj ne bi bila tu.
Čude, utial sem princeso.
Tamina?
Tamina!
Ali me slii?
Da, Dastan, sliim te.
Ali ve kje si perzijec?
Pa si kljub temu el naprej?
V osrčju Sudana
obstaja pleme bojevnikov,
poznanih kot M'Baka.
Vcepijo strah v kosti vsem,
ki sem jim najdejo na poti.
M'Bake so mojstri
v metanju noev.
Mojstri za noe, pravijo,
da jih je blagoslovil sam Stvarnik.
Njihovo ciljanje
je tako morilsko natančno,
da lahko obglavijo trojico ljudi,
z enim udarcem.
Na tvojem mestu se jaz
ne bi dotikal tega? Pa ve zakaj?
To je Seso in je M'Baka.
Imel sem srečo,
da sem mu reil ivljenje,
kar pomeni,
da je sedaj moj večni dolnik.
Torej, Perzijec,
povej mi en dober razlog,
da ne ukaem Sesu,
naj naslednjič cilja malo vie?
Torej, to je ta, kaj?
Da, imel si prav,
ni slaba.
Pa, lahko bi malo lepe diala.
Vseeno, imava dogovor.
Zvito, princesa.
- Dogovor? Kaken dogovor?
Tako plemenit princ.
- Tako uglajena princesa.
Pobegnila sem ti
s hlinjenjem nezavesti,
ti pa poeljivo priskoči
na pomoč neznani lepotici.
Kdo je rekel, da si lepotica?
- Nek razlog e mora biti,
da ne more umakniti oči z mene.
- Ti... jaz...
Ne zaupam ti,
sploh pa nisi moj tip.
Nisem neka obupana sunja.
Dejansko sem sposobna reči,
kaj mislim.
Preveč za moj okus.
- Da, zelo lep dodatek bo.
Kaj namerava storiti z njo?
Da, povej mu,
ali ne vidi, kako je zaskrbljen?
Daj mi trenutek.
- Ja.
S tekim srcem priznam,
toda imela si prav.
Res sem opazil nekaj, kar me zanima.
- Dastan, posluaj me.
Ko bo moj stric videl, kakno moč
ima to bodalo, mi bo verjel.
Dastan, vem, da nisem
bila popolnoma iskrena s tabo.
Toda tvoje lai
so tako premetene.
Jaz sem varuhinja boje zaobljube.
Bodalo je sveto.
Hoteli smo ga shraniti na sigurno,
ko si ga ukradel.
Če bodalo pade v napačne roke...
- Poskrbel bom za tvoj no.
Tega noče zamuditi.
- Ne razume, kaj je na kocki.
To so stvari od bogov, ne pa ljudi.
- Tvojih bogov, ne pa mojih.
Pridi!
Pridi!
Teci, hitro!
Dajmo, noj!
Dirke nojev?
- Vsak torek in četrtek.
Karkoli jim e manjka v lepoti,
nadoknadijo z borbenim duhom.
In dirke je laje namestiti.
Slial sem grozne stvari
o tem kraju.
Krvoločni sunji,
morilci svojih gospodarjev?
To je dobra zgodba,
pravilno pripovedovana,
se vedno razvija,
toda po pravici povedano ni resnična.
Toda okostnjaki, ki smo jih videli...
- Kupil sem jih od ciganov v Bakari.
Ustvaril sem nae slabo ime,
da bi nas obvaroval
pred najhujim zlom,
ki prei na nao,
od boga pozabljeno zemljo.
Ali ve, o čem govorim?
O davkih.
Prekleti perzijci in njihova vojska,
trdnjave, ceste...
Kdo plačuje za vse to?
Mali poslovni ljudje.
Zato sem začel
s to malo propagandno akcijo,
s irjenjem lane razvpitosti.
Raziril sem jo, kot se irijo
spolne bolezni v turkem haremu.
Poglejte mogočnega noja!
Pridite moji lepotci!
Oboujem to!
Pobiralci davkov se izogibajo mene
in mojih strank, vsi smo srečni.
Polji dekleta ven.
Polji dekleta ven.
Dajmo, obvladuj drhal.
Ne stoj tam samo tako,
teci, ne hodi.
Če bo kaj polila, bo to plačala.
Odbil ti bom od plače.
Ne glej me tako,
dobro ve o čem govorim.
Opravi svoje delo,
obvladuj drhal, hvala!
Ve, mislim, da bo najin mali dogovor
izpadel e zelo dobro, mladenič.
Ne dotikaj se me!
- ivahna je, le kje si jo nael?
Na trgu sunjev v Lursu.
Namenjen sem bil v Avrat,
da bi jo zamenjal za kamelo,
ko me je napadla.
Kamele so zanesljiveje.
- Plemeniti eik Amar,
cenim vao gostoljubnost,
vodite prefinjeno organizacijo,
toda, ali bi me sedaj
lahko oskrbeli z zalihami...
Ve kaj, perzijec?
Neverjetno si podoben
osramočenemu princu,
ki je pobegnil,
potem, ko je ubil kralja.
Ali sem ti e pripovedoval o M'Bakah?
- Da, ste.
Ni boljega od dobre zgodbe,
toda tvoja,
da jo bo zamenjal za kamelo?
Prosim te, samo poglej jo.
Vredna je vsaj dveh.
In, kar se tiče tebe, mladenič.
Ali ve,
da je tvoj brat ponudil nagrado zate,
ki med nama povedano,
e meji na opolzkost.
Za tako količino zlata
bi prodal lastno mater.
Kaj je? Ti ne ve, kakna je bila.
Odvedite ga do perzijske predstrae.
Čakaj, čakaj, čakaj.
Glej to... To...
Lep no.
- To ni nič.
Nič ni vreden.
- Res?
Raztali ga
in vzemi ven dragulj.
Kaj ta fant počne?
Nikar, lahko bi ubil ptico!
Sem!
Če bi bil na tvojem mestu,
tega ne bi naredil.
V tunel!
Poglej to!
Dovolj je bilo.
Nič več skisanega kozjega mleka
po tretji dirki, jasno? Gremo, dajmo!
Vrata!
- Primi ga!
Stoj!
Potegni ročico, odpira vrata.
- Daj mi bodalo!
Sedaj nimava časa za to,
potegni ročico.
Daj mi bodalo!
Ne misli si,
da nisem pomislil na to.
Stran princesa.
Perzijec!
- Dastan!
Perzijec!
To hoče?
Naslednjič, ti...
Vsi ti so prili
na pogreb mojega očeta.
AVRAT
Sto perzijskih vojakov strai
ta vrata.
Mogoče e več.
Če hoče ostati blizu bodalu,
mi bo morala pomagati priti v Avrat.
Vsi ti tuji dostojanstveniki.
Prepričan sem, da pozna katerega.
Ali nisi mogla najti
koga lajega?
Mugali iz Hindu Kusha
so plemenit narod.
Moral bi biti počačen.
Saj sem, straansko.
Dastan, kje je bodalo?
Lahko me preiče, če hoče,
toda morala bo biti zelo temeljita.
Tusa ni tukaj,
sigurno je e vedno v Alamutu.
Pesek,
s katerim se polni bodalo,
e več ga je,
skritega nekje v Alamutu, mar ne?
Zato je Tus ostal tam.
To iče njegova vojska.
Stricu moram poslati sporočilo,
da se srečava.
To je nemogoče.
Teko izvedljivo, toda ne nemogoče.
- e en dokaz, da si nor.
Nikar ne bodi tako navduena.
Umaknite se s poti!
S poti!
Obrni... -Kaj?
- Obrni se!
Kupoval si mi jih,
ko sem bil e fantič.
Običajno si pljuval pečke
v Garsiva.
Ne bi me smel zvabiti sem,
Dastan.
Nisem imel izbire, stric,
pridi za mano.
Nisem ubil očeta. Dobro ve,
da tega ne bi nikoli storil.
Tvoja dejanja govorijo drugače.
Nisem imel druge izbire,
kot pa pobegniti.
Tus mi je dal tisto ogrinjalo.
On ga je zastrupil.
Dastan...
- Pa, ni ga tukaj, je tako?
Moral bi priti na očetov pogreb,
on pa je raje ostal v Alamutu.
Nai zavezniki bodo sprevideli,
da je bil na napad upravičen.
Iskanje alamutske
kovačnice oroja je pomembna.
Ni, če ta ne obstaja.
Napad na Alamut je bil le pretveza.
Tus je eljan moči,
zato je ubil očeta.
Sedaj pa ne iče oroja,
temveč pesek,
ki poganja mistično napravo.
Zaradi tega si me zvabil sem?
Mistične naprave?
Se spomni,
ko si po bitki preprečil Tusu,
da mi vzame bodalo,
ki sem ga dobil?
Zaradi njega
je napadel Alamut.
To bodalo,
ali ga ima pri sebi?
Imam.
Ima neverjetno moč.
Je to neke vrste ala,
Dastan?
Kaj?
Vem, da je bilo notri.
In kje je sedaj ta,
takoimenovani dokaz?
Tamina.
Jaz... Ona...
Ona je...
Roke ima opečene.
Tako je...
Dobil sem jih,
ko sem poskual potegniti
zastrupljeno ogrinjalo s tvojega očeta.
Je kaj narobe, Dastan?
- Ne, ne.
Si prepričan?
Saj ve, da mi lahko zaupa, fant.
Le to, da...
Tus je moj brat,
kako me je lahko tako izdal?
Ne morem reči, Dastan.
Mogoče te ni nikoli dovolj spotoval,
mogoče te je videl le kot nekoga,
ki ga lahko izkoristi.
Kot nekoga, ki skrbi, da je
njegova čaa z vinom vedno polna.
Moja sluenje tvojemu očetu
je bilo drugačno.
Bila sva iste krvi,
Dastan!
Kolikokrat je oče pripovedoval,
kako si ga reil pred tistim levom?
To je bila njegova najljuba zgodba.
- Ena od mnogih, tako je.
Ne, ta je bila njegova najljuba.
- Bojim se, da govori v ugankah.
Čakaj, Dastan!
Tukaj!
Morilec!
Nisem ubil očeta!
Stran!
Poberite se mi s poti!
Kaj pa bo zdaj?
Prav. Adijo.
Princ Garsiv.
Kje je?
Kje je?!
Garsiv...
Nisem ubil očeta.
- Potem se te naj usmili bog.
Potem,
ko bo ostal brez glave.
Ne boriva se več s palicami,
mali brat.
To je vse,
kar zmore?
Veličanstvo, mislil sem,
da e vztrajate v Alamutu.
Povej mi,
kaj je novega glede Dastana, stric.
Dastan je priel v Avrat,
da bi me ubil, na trnici.
Komaj sem pobegnil.
Tus, moja smrt bi oslabila
tvojo mlado vladavino.
Dastan upa,
da bo zanetil vstajo.
Hoče zasesti prestol?
- Bojim se, da je tako, moj vladar.
Privedba Dastana na sodiče,
bi mu sluila, kot odskočna deska.
Svetujem ti,
da se izogne sojenja.
Ne privedi ga nazaj
v Nasaf ivega.
Kakrnikoli
so e Dastanovi zločini,
bo javno sojenje najbolje pokazalo,
kaken kralj hočem biti.
Čvrst,
vedno pripravljen spotovati zakone.
Nismo divjaki.
- Z vsakim dnem postaja bolji kralj.
Dastan mora biti najden.
Mora biti pripeljan pred roko pravice.
TABOR HASSANSINOV
Moram se pogovoriti
z naimi gosti.
Kar se tiče njih, gospod,
njihovi običaji so precej nenavadni.
Sluabniki so videle neke stvari.
Sliali so čudne zvoke,
minuli teden je izginil eden od konj.
Samo poskrbi,
da bodo sluabniki molčali,
ali pa ti obljubljam,
da bodo tudi oni izginili.
Za vas imam e eno nalogo,
Hassansin,
vendar boste morali biti hitri,
va plen je v prednosti.
Si prinesel,
kar sem zahteval?
Ta običaj,
ali ne vpliva na tvoje večine?
V transu lahko vidimo dogodke
iz daljne prihodnosti.
Privide smrti.
Usoda in prekletstvo.
V transu lahko najdemo vse, vključno
s tvojim nečakom, princem Dastanom.
Potem upam,
da bo videl e več smrti.
Kmalu.
Skrij se,
to je perzijska patrulja.
Garsiv.
Zakaj mi nisi povedala?
Zasledovalci so odli.
Mogoče so utrujeni od tvojih lai
in zaritih noev v hrbet.
Nisem imela druge izbire,
kot pa zapustiti te.
Predpostavljam,
da te stric ni poslual.
Mojega očeta ni ubil Tus,
ampak Nizam.
Tvoj stric?
- Na rokah ima opekline.
Rekel je,
da jih je dobil,
ko je poskual odstraniti
ogrinjalo z mojega očeta.
Nenehno sem to premleval
v svoji glavi.
Ogrinjala se sploh ni dotaknil, tako,
da se ga je moral dotikati e prej.
Nizam ga je zastrupil.
Kako bi lahko vračanje časa nazaj za
par trenutkov pomagalo mojemu stricu.
Nikakor.
Ubil je mojega očeta zaradi nečesa
pomembnejega od samega bodala.
Zakaj mi nisi povedala?
Ve kaj, res ima hitre roke,
toda, imam jih tudi jaz.
Če ga hoče nazaj, mi vse povej.
Brez igric in lai.
Ali lahko greva stran od tu?
Le princesa bi pomislila,
da lahko pobegne pečenemu viharju.
Nizam naju prihaja ubit,
zanj sem koristen le mrtev.
Moram vedeti zakaj.
V Alamutu počiva utripajoče srce
vsega ivega na zemlji.
Pečena ura bogov.
Davno nazaj,
so bogovi vrgli pogled dol na ljudi,
in niso videli ničesar drugega,
kot le pohlep in izdajo.
Zato so poslali velik pečeni vihar,
ki bi uničil vse,
očistil bi obličje zemlje.
Toda neka deklica je prosila bogove,
naj dajo človetvu e eno prilonost,
ponujajoč svoje ivljenje
v zameno.
Ko so videli
njeno notranjo čistost,
so se bogovi spomnili
človeke zmonosti za dobroto.
Spravili so pesek
v pečeno uro.
Bodalo je bilo dano deklici,
ki je reila človetvo.
Tako je postala
prva varuhinja.
Rezilo bodala je edina stvar,
ki lahko predre steklo pečene ure
in izpusti pesek časa,
toda vsebina ročaja
zadostuje le za minuto.
Kaj pa, če bi kdo potisnil
bodalo v pečeno uro
in istočasno pritiskal dragulj
na ročaju?
Bi pesek tekel v neskončnost.
Lahko bi zavrtel čas nazaj,
kakor daleč bi hotel?
Bi, toda to je prepovedano.
Ko je moj oče bil e fant,
mu je Nizam reil ivljenje na lovu.
Nekega dne sta dva princa
zalezovala prelepega srnjaka.
Nista pa se zavedala leva,
ki je zalezoval njiju.
Nizam je reil Sharamana.
Oče nam je nenehno pripovedoval
to zgodbo.
Ne razumem.
Nizam se hoče vrniti v preteklost
in izničiti, kar je storil.
Ne reiti mojega očeta,
ampak ga pustiti umreti.
Potem bi on postal kralj.
Moji bratje
pa ne bi bili nikoli rojeni.
Vihar je mimo.
Dastan, pesek, ki se nahaja
v pečeni uri je neverjetno močan.
Pritiskanje dragulja na ročaju,
medtem, ko je bodalo v steklu,
bi razbilo pečat.
To bi uničilo pečeno uro,
ki bi se razletela na kočke.
Peska časa
ne bi bilo več moč obvladovati.
Ponovno noseč jezo bogov,
kot jo je e nekoč,
bi uničil vse na svoji poti.
Vso človetvo
bi plačalo za Nizamovo izdajo.
Le to bi ostalo od nas.
Skrivni hram varuhov
izven Alamuta je svetiče.
Edini kraj,
kjer je bodalo lahko varno skrito,
edini način,
da zaustavimo konec sveta.
To je resnica, Dastan.
Vrni mi bodalo,
da ga bom lahko odnesla tja.
Tega ne morem narediti.
S tabo bom el.
- Torej mi bo pomagal?
Lahko sediva tukaj in klepetava,
ali pa se lahko spravi na konja.
Najino potovanje
je blagoslovljeno.
Ustavila se bova,
da se oskrbiva z vodo,
potem pa krenila proti
planinskemu prelazu, e pred mrakom.
Uiva, ko mi lahko ukazuje.
- Le zato, ker tako rad uboga.
Ne izzivaj sreče.
Perzijec!
Zadnjič sva se razla v naglici,
niti posloviti se nisem utegnil.
e teden dni ti sledimo.
Tisti mali nered, ki si ga napravil,
trajal je dva dni.
Moje priljubljeno dirkaliče,
izbrisano, kot stopinje v pesku.
Ali vidi tisto tam.
Ona je vse, kar je ostalo
od mojega cesarstva iger na srečo.
In ne glede na to,
kako več organizator si,
ne more organizirati dirke nojev
s samo enim nojem.
Imam prav?
Da, gospod,
pridi z mano.
Ali si vedel,
da imajo noji samomorilska nagnjenja?
Samo poglej to siroto.
Včasih je bila prava prvakinja,
sedaj pa moram noč in dan paziti,
da ne bi storila,
kake neumnosti.
Nenadoma mi je prilo na misel,
da je edini način
za pokritje moje tragične izgube,
izslediti dvoje mladih zaljubljencev,
ki sta pripeljala ta mračni oblak
*** mene. Tako je...
Vzel bom nagrado za tvojo glavo,
tvoj brat bo zelo srečen, da vidi...
To so pečeni dervii, perzijec.
Tukaj so običajni, kot kamelji drek.
ejk Amar, posluaj me...
Raje ne bi.
- Lep no.
Plemeniti ejk,
sva na svetem potovanju v svetiče...
Svetiče gor ali dol,
ni svetejega od perzijskega zlata.
Daj mi bodalo,
preveč jih je.
Ne more jih vseh ubiti,
če bi rad ivel, mi daj bodalo!
Daj mi bodalo!
Perzijec,
kako ti je to uspelo?
Instinkt.
Kaj je?
Moramo se spraviti
stran od tu.
Kaj je bilo to sinoči?
S strupenjačami
so upravljali Hassansini.
Hassansini?
- Leta so bili tajna,
ubijalska sila perzijskih kraljev.
Vse dokler jih moj oče ni razpustil.
Nizam sigurno ni ubogal
očetovega ukaza in jih je obdral.
Skrivne vladne ubijalske dejavnosti,
zato pa tudi ne plačujem davka.
Ne moremo odnehati.
- Ti mogoče ne more, toda mi lahko.
Prav bi nama prila vaa pomoč,
da bi čimprej prila do svetiča.
Da bi prečkali Hindu Kush,
medtem, ko besni nevihta?
Privlači teave, kot privlači
muhe gnili mango in tvoj zmeani...
V hramu je zlato. Več,
kot ga lahko nese deset konj.
Opročeno davka.
Gospod!
Ali se ti sploh sanja,
kam gre?
Zapomnila sem si to pot
e kot otrok.
Vsaka princesa si jo mora,
sveta je.
Tukaj je.
Svetiče, edini kraj
kjer je lahko bodalo varno skrito.
Pričakoval sem zlate kipe
in slapove.
Vrni mi bodalo,
da ga odnesem tja.
Ne porei se,
princesa.
Hej, tukaj!
Niso e dolgo mrtvi,
mogoče od sinoči.
Najprej so jih mučili.
Hassansini.
- Nizam ve za ta kraj.
Vsi so mrtvi.
Cela vas, kar se tiče mojega zlata...
- Kam gre?
Le na en način lahko zaustavim
vse to. -Kaj?
Potem bo bodalo gotovo na varnem.
- Kaj?
V svetiču se nahaja kamen,
iz katerega izvira bodalo.
Kakno svetiče?
To je le gomila kamenja in skal!
Prvo česar se naučimo, če vse drugo
propade, zarij bodalo nazaj v kamen.
Kamen ga bo potem objel,
povlekel v goro, vračajoč ga bogovom.
Izvirna obljuba
mora biti plačana.
Kakna obljuba?
Bogovi morajo vzeti nazaj ivljenje,
ki so mu prizanesli.
Umrla bo.
Stoj tam!
Bodi pri miru!
Bodi pri miru!
- Posluaj me!
Daj mi tvoj meč! Predaj mi meč,
ali bo zavrgel tudi to čast?
Tam spodaj so trupla, ki so jih
ubili Hassansini, po Nizamovem ukazu.
On je izdajalec.
- Hassansini e dolgo več ne obstajajo.
Vedno si mislil, da si najpametneji...
- To ni ukana, Garsive.
Gospod, notri so vsi mrtvi,
e več jih je v vasi.
Več jih je, kot...
- Bodi pri miru!
Nizam me hoče mrtvega, utianega.
Sojenje bi bilo preveč javno.
Ve to?
Tako je rekel, mar ne?
Vem, da ni bilo vedno vse v najlepem
redu med nami, toda e vedno...
Smo bratje.
Srce parajoče besede,
medtem, ko ti drim meč pod grlom.
Pogosto si se spraeval,
zakaj oče posveča toliko časa molitvi.
Preden je umrl,
mi je rekel,
da je vez med brati meč,
ki brani nae cesarstvo.
Molil je,
da bi ta meč ostal močan.
Zakaj bi el v Avrat
na očetov pogreb,
čeprav sem vedel,
da je tako nevarno?
Nizam je predlagal,
da te ubijejo,
toda Tus se ni strinjal,
ukazal je, da te privedejo ivega.
Nizam me hoče mrtvega,
zato je najel Hassansine,
da bi zagotovo poskrbeli za to.
Strah ga je, kaj bi utegnil povedati
in komu bi povedal.
Povej meni, brat.
Garsiv?
Hej, Garsiv.
Garsiv.
Hassansini!
Zaveite!
Začitite bodalo!
Perzijec, za tabo!
Tamina!
Tamina!
Pozabi jih,
vrzi to!
Najdite jo!
Hej, semkaj!
Ve, kaj pravijo za moke
z dolgimi meči?
Tamina, pusti,
da jaz storim to.
Le varuhinja
lahko vrne bodalo.
Tega ne more storiti ti,
Dastan.
Pripravljena sem na to.
Jaz pa nisem.
Tamina!
Poberimo se, dovolj!
Gremo!
Garsiv!
Garsiv!
Dastan, al mi je.
Rei cesarstvo.
Brat!
Brat.
Kje je bodalo?
- Izginilo je.
Začititi bodalo,
ne glede na posledice,
to je bila moja sveta dolnost.
Moja usoda.
Sami si krojimo svojo usodo,
princesa.
Dobila ga bova nazaj.
Rabili bomo e enega konja.
Kam pa gre ti?
- V Alamut.
Nizam bo uporabil bodalo,
da prebije steklo pečene ure.
To mu moram preprečiti.
To mu moram preprečiti.
To mu moram preprečiti.
Kaj je?
Metalec noev z vestjo.
Nai prijatelji v palači pravijo,
da so se perzijci prebili
skozi prvo raven tunelov.
Pečeno uro bodo dosegli
v manj kot eni uri.
Nizam je shranil bodalo
v vrhovnem svetiču.
Čuva ga nekaken demon,
prekrit s konicami.
Hassansin,
ki mi je ubil brata.
To je edina stvar,
ki stoji je med nami in bodalom.
Nihče mu ne more priti blije
od dvajsetih metrov in preiveti.
Nekaterim
ni treba priti blije.
Imate odveč kaj vode,
gospod?
Ali si prepričan glede tega?
Fantu sem dolan.
Ti si M'Baka,
iba boja numibijske ravnine.
Jaz pa sem le nepomemben,
brezčasten podjetnik.
Ta plemenita dejanja
niso po najinem okusu.
Pohitita.
Prijatelj moj, ali ti je e kdorkoli
kdaj rekel, da preveč govori?
Aha.
Pridi.
Ali sem vam e pripovedoval
o M'Bakah?
Da, si.
Upam,
da te bo brat poslual, Perzijec.
Tukaj je.
Zaprite vsa vrata!
Poičite ga!
Najdite ga!
Pot je čista.
- Dastan, jaz ne...
Ni ti treba storiti tega.
Ali to vidim zaskrbljenost?
Opozorilo.
- S čepcem skrbi.
Laska sam sebi, princ.
Ti pa si navadno bila
bolja lanivka, princesa.
Mogoče nisem v formi.
Ni nujno,
da sva tokrat zadnjič skupaj.
Kje je bodalo?
Vi, perzijski uradniki,
imate tako nene roke.
Ali ste jo nali, gospodar?
- Pečeno uro?
Saj nimam bodala.
Pustite me samega.
Zdravo, Tus.
Dastan!
Morava se pogovoriti.
- Potem pa govori.
Na samem.
- Počakajte zunaj.
Takoj!
Brata sva, je tako?
Ogrinjalo, ki je ubilo očeta
je zastrupil Nizam.
Nizam? Zmealo se ti je.
- Kdo ti je dal ogrinjalo, Tus?
Kdo ti ga je dal?
Zaupa mu,
kot sem mu sam,
toda Alamut ni oskrboval
naega sovranika z orojem.
Nizam nam je lagal.
Zakaj bi storil, kaj takega?
Kaj bi imel od tega?
Dobro me posluaj.
Pod ulicami tega mesta
lei starodavna sila,
posoda, v kateri se nahaja
mistični pesek časa.
Nizam ga hoče izkoristiti,
da bi popačil zgodovino,
hoče zavrteti čas nazaj
in sebe okronati za kralja.
Pesek časa?
Krivoverstvo, Dastan,
poganska norost.
Na lastne oči sem se prepričal
o njegovi moči.
Nizam je odkril
njeno nahajaliče.
Če ga ne bomo zaustavili,
bo konec naega sveta.
Če me misli ubiti,
stori to sedaj.
To ni navadno bodalo.
Če pritisne dragulj na ročaju,
se bo sam prepričal v to.
Moral bi imeti moč storiti to,
e preden smo napadli mesto.
O čem govori?
- Ravnati, kot vem, da je prav.
Ne glede na posledice.
Vojaki so zunaj...
- Stoj kjer si!
Vzel si je ivljenje.
Potem se naj bog usmili izdajalca,
kajti izbral si je izhod strahopetca.
Oba veva,
da je Dastan bil mnogo tega,
toda nikoli ni bil strahopetec.
To ni navadno bodalo.
Pritisni dragulj na njegovem ročaju,
pa se bo sam prepričal.
Ne glede na posledice.
- Stoj!
Maloprej,
si umrl pred mojimi očmi.
Pritisnil si ga.
- Kako si vedel, da ga bom?
Saj sva vendar brata.
Dne, ko smo li v vojno,
mi je na oče rekel,
da pravi kralj vzame v obzir
nasvete svojih svetovalcev,
toda na koncu mora vedno
posluati svoje srce.
Ni ti bilo treba iti tako daleč,
da bi ti verjel.
Visokost, vojaki mi pravijo,
da...
Vidim,
da se je Dastan res vrnil.
Tus, spomni se,
kaj sem ti rekel!
Čakaj malo.
Ubogi Tus,
tako eljan krone.
In ti, Dastan,
vedno pripravljen napasti,
tako obupno si eli dokazati,
da si nekaj več,
kot le smet,
ki jo je kralj postrgal z ulice.
Res smo veličastna zmenjava.
Zdi se, da vez med brati,
ni več meč, ki brani nae cesarstvo.
Zdaj!
Bil je eden izmed nas.
Bil je duhovnik v svetiču.
Tako je Nizam
odkril obstoj pečene ure.
Pokvaril je varuhe,
okuil nas je.
Nismo več čisti.
Pohiteti morava.
Dvignite.
Začnite dvigati, takoj!
Varuhi so zgradili prehode
pod mestom,
skrivni dostop
do pečene ure.
Če pohitiva,
lahko prideva tja pred Nizamom.
To bi moralo biti stojalo
pečene ure.
Le ena pot je varna.
Hitreje!
Hodi po mojih stopinjah.
Nič se ne sme dotakniti povrine
drugje, kot stopam jaz.
Teci, Dastan!
Teci!
Dastan!
Nizam!
Pomoril si lastno druino.
Sharaman je bil tvoj brat.
In moje prekletstvo.
Občudoval sem te.
Dastan!
Nikoli mi ni bilo jasno,
zakaj je moj brat vzel
tak izmeček v palačo.
Uivaj v blatu, Dastan.
Tam bo ostal
pod mojo vladavino.
Tamina!
Nizam, ne uporabi noa
za spremenitev svoje preteklosti!
To bo sprostilo...
- Sprostilo, kaj?
Bes bogov?
Sam pekel?
Ne stori tega!
Zaustavi ga!
Če se bo steklo razbilo,
bo svet umrl z njim.
To ni moja usoda, temveč tvoja.
Vedno je bila.
Pusti me.
- Ne bom.
Pusti me!
- Ne bom te spustil!
elim si,
da bi lahko bila skupaj.
Ne!
Ne, ne, ne!
Dastan!
- Ne!
Tamina!
Ne!
Dastan!
Tamina!
Princ Dastan!
Princ Dastan.
Bis, tukaj si?
- Seveda sem.
Nai ljudje
so zavzeli alamutsko palačo.
Bitka je končana.
- Ne e.
Čakajte!
Čakajte!
Čakajte!
Pogumni perzijski vojaki,
zavedeni smo bili,
da bi napadli
to sveto mesto.
Alamut nima kovačnice oroja.
- Dastan!
Ali si znorel?
Ne morem biti tiho
pred izdajo.
To vojno nam je vsilil nekdo,
ki mu vsi zaupamo brez pomisleka.
Na stric, Nizam.
Dastan se je danes zavzeto boril,
mogoče preveč zavzeto.
Sedaj se mora le umakniti
s tega gočega sonca,
da se spočije
in pride k sebi.
Oroje,
ki smo ga nali je ponaredek.
Tukaj ni nobenega oroja, stric
in ti to dobro ve!
In vohuna, ki naj bi jih
domnevno prestregel, si najel ti,
da bi nas vse prepričal,
da napademo Alamut!
Kaj je sedaj to, Dastan?
Kesanje zmagovalca?
Sam si vodil napad,
in nam prinesel to blečečo zmago.
Nikoli ne bi smel
dopustiti napada.
V srcu sem vedel,
da to ni prav.
Kar ti nikoli ne bo mogel.
Nikoli ne bo kralj,
ker nima srca.
Umrl bo v senci
velikega človeka.
Spravite ga stran od tu, preden
bo napravil e večje budalo od sebe.
Tus, preden smo zapustili Nasaf,
ti je oče rekel to:
"Pravi kralj upoteva nasvete
svojih svetovalcev,
toda na koncu
vedno poslua le svoje srce. "
Oče in jaz sva bila sama.
Kako lahko ve to?
Imel je prav, pozna nas
in dobro ve, česa smo sposobni.
Le svoje srce posluaj.
- Kljubuje tvojemu ukazu,
najprej vodi napad,
sedaj pa se hoče umakniti, Tus...
Ukrepaj.
Vohun pozna resnico,
poičite ga!
Pripeljite mi ga,
izvlekli jo bomo iz njega.
Imel si vse,
o čem vsak človek sanja,
ljubezen, spotovanje in druino.
Toda to ti ni bilo dovolj,
mar ne?
Princesa Alamuta.
Nasedel sem prevari,
ko sem napadel vae mesto.
Oprostite mi visokost.
Dovolite mi,
da poskusim to popraviti?
V obojestransko korist
bi bilo,
če bi se najina naroda zdruila
z vezjo močnejo od prijateljstva.
S poroko.
Vao poroko s tistim, ki je istočasno
osvajalec in reitelj vaega mesta.
Dastanom.
Kraljevske krvi ali ne,
on je pravi sin naega očeta.
Pravi brat Garsivu in meni.
Pravi perzijski princ.
Spravi se gor,
preden bom jaz zavzel tvoje mesto.
Pozdravljena princesa.
Navada je,
da snubitev spremljajo darovi,
toda presenečen sem,
zato se nisem utegnil pripraviti.
Ničesar nimam za vas,
razen tega,
kar je e vae.
Sprehodite se z mano,
princ Dastan.
Kako naj zaupam človeku,
ki je prebil obzidje mojega mesta?
Začenja se mi dozdevati,
da nisem več ta isti človek.
Res kratek čas,
da se človek tako spremeni.
Mogoče.
Zdi se,
kot da bi nekaj odkrili tukaj.
Le kaj bi to lahko bilo?
- Novo duhovno zavest.
Usodo.
- Da, tako je.
Prepričan sem,
da si sami krojimo usodo, princesa.
Imate nesrečno pomanjkanje
sprejemanja nenavadnosti.
Nedvomno ena izmed
mojih mnogih pomanjkljivosti.
Prosim vas,
ne posmehujte se mi.
Dvomim,
da se poznava dovolj dobro za to.
Toda veselim se e dnevu,
ko se bova.
Nit, ki teče skozi čas,
povezuje ivljenje...
e od pamtiveka sliim klic,
ki odmeva v večnosti.