Tip:
Highlight text to annotate it
X
Edmund, stran od tam!
Kaj pa počne?
- Peter, hitro v zakloniče!
Pridi, gremo!
Lucija, hitro!
Pohitite.
- Tecimo.
Tecimo!
Hitro. - Mamica!
- Počakaj. Očka!
Ne, Edmund! - Ponj grem.
- Vrni se, Peter!
Pridi sem! Na tla!
Bei, cepec!
Ven!
Dajta e!
Hitro!
Zakaj vedno misli samo nase?
Oba bi lahko ubilo. - Dovolj.
Ne zna ubogati?
Ne snemi tega ljubica.
Ti je toplo?
Pridna punca.
Očka nas ne bi poslal stran.
Če bi bil tukaj,
ne bi bilo vojne
in ne bi nam bilo treba
oditi. - Ubogaj brata, bo?
Obljubi, da bo pazil nanje.
- Bom, mama.
Pravi moak si.
Suzana.
Bodi odrasla.
Tako.
Pojdite zdaj.
Pojdi stran. Sam znam
stopiti na vlak. Spusti me.
Mi pokaete vozovnice, prosim?
Hitro gor.
- Hvala.
Pridi Lucija. Drati
se moramo skupaj.
Vse bo dobro.
Pa-pa, ljubica.
Adijo mami. Pogreali te bomo.
- Rada te imam!
ZGODBE IZ NARNIJE
Profesor ve da pridemo...
Morda so nas
napačno napotili.
Gospa Macready?
- Bojim se, da je tako.
Je to vse?
Nimate ničesar drugega?
Ne, gospa.
Samo sebe.
Sreča v nesreči.
Hija! Pridna punca.
Poeni.
Profesor Kirke ni vajen
otrok v hii
zato morate spotovati
nekaj pravil.
Ne boste kričali
in tekali. Ne boste se vozili
s servirnim dvigalom
in se dotikali
dragocenih predmetov!
Zlasti pa ne boste nadlegovali
profesorja.
Sinoči so nemka letala
večkrat bombardirala Anglijo.
Napadi trajajoči več ur...
Rjuhe praskajo.
Nobena vojna ne traja večno.
Kmalu bomo doma.
Če bo e tam. - Ne bi el
v posteljo? - Ja, mama.
Videla si okolico.
Posestvo je ogromno. Počnemo
lahko, kar nam pade na pamet.
Jutri bo zabavno.
Res.
Daj, Peter. Gastrovaskularno.
- Je latinsko?
In pomeni najbolj zanič
igro, kar jih je?
Igrajmo se skrivalnice.
Ko pa se tako zabavamo.
Prosim, Peter.
Lepo prosim?
Ena, dve,
tri, tiri,
pet, est,
sedem, osem,
devet, deset...
Jaz sem bil prej.
Si se skrival pred mano?
Ne,
nisem...
Samo prestraiti
te nisem hotel.
Te smem vpraati,
kaj si?
Favn sem.
In ti? Si neke vrste
golobradi krat?
Nisem krat, deklica sem.
In v razredu sem najvija.
Hoeč reči, da si Evina hči?
- Moji mami je ime Helena.
Ampak v resnici si
človek.
- Seveda.
Kaj pa počne tukaj?
- Skrila sem se v omaro
v prazni sobi... - Praznobi?
Je to v Narniji? - Kaj pa je to?
Ljubo dekle, v njej si.
Razteza se od svetilke
do gradu Cair Paravel ob
vzhodnem morju. Vsak kamen,
vsaka ledena sveča je Narnija.
Strano velika omara.
- Om Ra?
Oprosti, nisem se predstavil.
Jaz sem Tumnus.
Me veseli, gospod Tumnus.
Jaz sem Lucija Pevensie.
See vanjo.
- Zakaj?
Ne vem, tako storijo
ljudje, ko se spoznajo.
Lucija Pevensie iz sijočega
mesta Om Ra
v čudoviti deeli Praznobi,
bi se mi pridruila
ob skodelici čaja?
Najlepa hvala, ampak
morala bi se vrniti.
- Takoj tule za ovinkom.
Imam toplo zakurjeno,
pa opečen kruh, čaj in kolačke.
Morda bova odprla e konzervo sardin.
- Kaj pa vem.
Daj no nove prijateljice
ne spoznam vsak dan.
No, pa grem za kratek čas.
Če ima res sardine.
- Na kupe.
e malo pa ti bo
udobno in toplo.
Se dobro počuti?
Prila sva.
Pridi.
Za teboj. - Ti lahko pomagam?
- Najlepa hvala.
To je moj oče.
- Prijazen obraz ima.
Zelp podobna sta si.
Ne, v resnici mu sploh
nisem podoben.
Moj oče se bori v vojni.
Tudi moj oče je odel na vojno.
Davno tega.
Pred to strano zimo.
- Zima ni tako slaba.
Lahko se drsa in kepa.
In boič je.
- Ne tukaj.
e 100 let nismo imeli boiča.
Sto let brez daril? - Ves čas
zima nikoli boiča.
Zelo dolga zima.
Poleti bi ti bila
Narnija zelo več.
Cele noči smo preplesali
z nimfami,
pa se nismo utrudili.
In glazba. Kakna glazba.
A bi jo posluala?
Ja, prosim.
A pozna kakno
narnijsko uspavanko?
al ne.
- To je dobro.
To najbr ne bo
podobno uspavanki.
Iti moram.
- Sedaj je prepozno.
Hudoben favn sem.
Sploh ne. Najbolj prijazen
favn si kar jih poznam.
Bojim se, da jih
ne pozna veliko.
Saj nisi mogel zagreiti
česa zelo slabega.
Ne nekaj, kar sem zagreil,
Lucija Pevensie,
ampak nekaj, kar počnem.
- Kaj pa počne?
Pravkar sem te ugrabil.
Ledena čarovnica je kriva.
Zaradi nje je vedno zima,
ves čas mraz. Ona ukazuje.
Kdorkoli najde človeka v gozdu,
ga mora predati njej.
Toda ne ti,
gospod Tumnus.
Mislila sem, da si moj prijatelj.
Morda e ve kje si. Gozd
je poln njenih vohunov.
Celo nekatera drevesa.
Bo znala najti pot nazaj?
- Mislim, da bom.
Ti ne bo hudega?
Zdaj mi je al.
Zako zelo al.
Tu ima.
Obdri ga. Bolj ga
potrebuje kot jaz.
Naj se zgodi karkoli,
vesel sem, da sem te spoznal.
V vseh sto letih nisem
čutil takne topline.
Zdaj pa pojdi.
Skriti ali ne, jaz grem!
- Sem e nazaj! Nič mi ni!
Tiho bodi. Prihaja.
Rekel bi, da ne
razumeta te igre.
Se nisi čudil kje sem?
- V tem je bistvo. Iskal te je.
Sem zmagala jaz? - Mislim,
da Luciji ni več do igre.
Več ur me ni bilo.
Edina drevesa, so lesena
stena omare.
Ne več iger hkrati. Nimamo
vsi tvoje domiljije.
Dovolj Lucija. - Ne bi
lagala o čem takem.
Jaz ti verjamem.
- Ti?
Seveda, in v kopalnici je
nogometno igriče. - Nehaj e.
Vedno vse e poslaba.
- Samo hecal sem se.
Kdaj bo odrasel? - Utihni.
Misli, da si oče, pa nisi!
Lepo si to izpeljal.
Ampak... res je bilo tam.
Suzana ima prav.
Dovolj je tega.
Lucija?
Kje si?
Upam, da te ni strah teme.
Lucija! Kje si?
Zdaj ti verjamem.
Pusti me! - Kaj je? - Naj me
spusti! Nič nisem storil!
Drzne si ogovoriti kraljico
Narnije? - Nisem vedel.
Zdaj bo vedel enkrat
za vselej! - Stoj.
Kako ti je ime,
Adamov sin?
Edmund.
In kako si vstopil na moje
ozemlje, Edmund?
Pravzaprav ne vem.
Sledil sem sestri.
Koliko vas je? - tiri.
Lucija je e bila tukaj.
Menda je spoznala
favna Tumnusa.
Peter in Suzana ji nista verjela.
Jaz tudi ne.
Videti si tako premraen.
Sedi k meni.
Bi spil kaj toplega?
Prosim, vae veličanstvo.
Vaa pijača,
plemeniti gospod.
Kako ste to storili?
- Narediti znam kar hoče.
Me naredite vijega?
Karkoli hoče jesti.
Turki med?
Edmund, zelo rada bi
spoznala tvojo druino.
Zakaj? Nič posebnega niso.
Najbr res niso
tako ljubki kot ti.
Toda nimam svojih otrok.
In ti si fant,
ki bi lahko
nekega dne postal
narnijski princ.
Morda celo kralj.
Res?
Toda moral bo
pripeljati druino.
Hočte reči,
da bo Peter tudi kralj?
- Ne, kje pa.
Kralj potrebuje sluabnike.
Lahko jih pripeljem.
Vidi vrhova onstran gozda?
Točno med njima je moja hia.
Več bi ti bilo tam. Ima sobe,
polne turkega medu.
Lahko dobim e malo?
- Ne!
Ne pokvari si teka. Saj se
kmalu spet vidiva, kajne?
Upam, vae veličanstvo.
- Nasvidenje do takrat, ljubček.
Pogreala te bom.
Tudi ti si nael sem!
Kaj ni čudovito?
Kje si bila? - Pri gospodu
Tumnusu. Dobro mu je.
Ledena čarovnica ni izvedela,
da se poznava. - Ledena čarovnica?
Pravi, da je narnijska kraljica,
ampak ni.
Se dobro počuti?
Obupen si videti.
Kako ne bi? Mraz ree do kosti.
Kako prideva ven?
Pridi.
Semkaj.
Peter zbudi se! Tam je,
res je tam! - O čem govori?
Narnija je v omari,
kot sem rekla! - Sanjala si.
Nisem! Spet sem videla
g. Tumnusa. Tudi Edmund je el.
Favna si videl?
No, ni el z mano tja.
Kaj pa si počel Edmund?
Samo pretvarjal sem se.
Oprosti Peter. Ne bi
je smel vzpodbujati,
toda ve kakni so
dandanes otroci.
Ne znajo se nehati
pretvarjati.
e eno takno lumparijo,
pa boste spali v hlevu.
Profesor, oprostite. Zabičala
sem jim naj vas ne motijo.
Nič hudega. Prepričan sem,
da lahko to pojasnijo.
Najprej pa vročo čokolado
za tole. - Pridi ljubica.
Kae, da ste moji gospodinji
poruili duevni mir.
Zelo nam je al, gospod.
Ne bo se ponovilo.
Kriva je sestra, gospod.
- Objokano dekletce.
Zelo je vznemirjena. - Odtod
solzice. - Ni hudega.
Znamo jo pomiriti.
- To pa to.
Misli, da je nala
čarobno deelo
v garderobni omari.
Kaj si rekla?
- V omari zgoraj.
Trdi , da je v njej odkrila gozd.
Samo o tem govori.
Kako je bilo?
- Kot bi posluali norico.
Ne ona. Gozd.
- Boste rekli, da ji verjamete?
Ji vi ne? - Seveda ne.
Po logiki je to nemogoče.
Kaj dandanes učijo v oli?
- Edmund trdi,
da sta se pretvarjala.
- Ali on vedno govori resnico?
Takrat bi jo prvič. - Če ni
nora in ne lae, je logično
predvidevati, da govori resnico.
Naj ji kar verjamemo?
Vaa sestra je, kajne?
Njena druina ste.
Vsaj poskuajte se obnaati tako.
Peter zamahne odločno,
da osvoji e ena vratca.
Zbudi se, zasanjani otrok.
Igrajmo se spet skrivalnice.
- A ni to preveč otročje zate?
Pa tudi sve zrak nam koristi.
- Tudi v hii ga ne manjka.
Pripravljen?
- A si ti?
Odlično, Ed.
- Metal si ti.
Macreadyjeva!
- Hitro!
Stojte! Nazaj.
Sem! - Saj ne misli resno.
Nazaj.
Ne rinite se.
Nemogoče.
Brez skrbi. Saj si
samo domilja.
Če se opravičiva, najbr
ne bo dovolj. - Ne,
ne bo.
Tole pa!
Nehaj.
Ni lanivec.
- Tudi ti ji nisi verjel.
Opraviči se ji.
Reci, da ti je al.
- e dobro! Oprosti.
Nič hudega. Otročički se pa
ne znajo nehati pretvarjati.
Zelo smeno.
- Raje se vrnimo.
Se ne bi malo razgledali?
- Lucija naj odloči.
Rada bi, da spoznate gospoda
Tumnusa. - Pa pojdimo k njemu.
Toda takole oblečeni
nismo za na sneg.
Profesor nam najbr ne bo
zameril, če si jih sposodimo.
Če pomisli logično,
jih ne bomo vzeli iz omare.
- To je plač za punce. - Vem.
Lucija!
Kdo bi lahko to storil?
Favn Tumnus je obtoen veleizdaje
njenega kraljevega
veličanstva Jadis,
kraljice Narnije,
ker je gostil sovranika
in se bratil z ljudmi.
Maugrim, vodja tajne policije.
Naj ivi kraljica.
Res se moramo vrniti.
- Kaj pa g. Tumnus?
Brez moči smo, če je aretiran
zaradi druenja s človekom.
Ne razumete.
Jaz sem tisti človek. Gotovo
je izvedela, da mi je pomagal.
Pokličimo policijo.
- Oni so policija.
Ne skrbi, se bomo e
česa domislili. - Zakaj?
Kriminalec je.
Ni tista ptička
pravkar rekla pst?
Bober je.
Pridi sem, boberček.
Ne bom je povohal,
če to hoče.
Oprosti.
- Lucija Pevensie?
To sem dala gospodu...
- Tumnusu,
dal mi ga je tik preden so ga
odpeljali. - Je iv in zdrav?
Globlje v gozd.
Kaj pa počneta? - Prav ima.
Kako pa vemo, da mu lahko zaupamo?
Pravi, da pozna favna.
- To je bober, sploh naj ne bi govoril.
Je vse vredu?
- Ja, samo pogovarjamo se.
Pojdimo raje nekam na varno.
Na drevesa misli.
Hitro, tu zunaj nas
ne sme dohiteti noč.
Presneto, punca je pristavila
kotliček. Obeta se nam čaj.
Kako lepo. - Domek pač.
Ni e končan.
Veliko delo bo za mano,
ko bo končan.
Bober, si ti?
Zbolela sem od skrbi.
Če si bil z jazbecem...
To pa niso jazbeci.
Nisem mislila,
da bom dočakala ta dan.
Poglej moje krzno. Vsaj
10 minut prej bi me opozoril.
Cel teden ti ne bi pomagal.
Kar naprej. Dobili boste
hrano in dostojno drubo.
Pazite kod stopate.
Oprostite neredu.
Gospod najraje poseda.
Uiva v razgledu?
A lahko kako pomagamo g. Tumnusu?
Odvedli so ga v čarovničino
hio. Malo je taknih,
ki tudi pridejo iz nje.
Ocvrte ribe z krompirčkom?
Vedno je upanje, dragica.
Veliko upanja.
- e kaj več kot upanje.
Aslan je na pohodu.
Kdo je Aslan?
- Kdo je Aslan?
Ti predrzne mali.
Res ne veste, kaj?
Nismo dolgo tukaj.
- Samo kralj vsega gozda je.
Pravi dedec,
resnični kralj Narnije.
Dolgo ga ni bilo. - Zdaj je tu
in čaka vas pri kamniti mizi.
Nas? - Saj se alite, krčendu!
Sploh ne vedo za prerokbo.
Torej?
- Posluajte.
Aslanova vrnitev, Tumnus
v ujetnitvu, policija,
vse to je zaradi vas.
Nas krivite? - Ne, ne krivimo
vas. Hvaleni smo.
Prerokba se glasi:
Ko Adamovo meso in kri
v Cair Paravelu bo na oblasti,
minila bo hudobna zima.
- To se pa ne rima.
Vem, ampak
ne razume bistva.
Govori o dveh Adamovih sinovih
in o dveh Evinih hčerah,
ki bodo premagali čarovnico
in v Narniji povrnili mir.
In to smo mi? - Morate biti,
Aslan vam e zbira vojsko.
Mama nas je poslala stran,
da bi se izognili vojni.
Najbr ste se zmotili. Nismo
junaki. - Iz Finchleya smo.
Hvala za gostoljubje,
toda res moramo iti.
- Ne morete kar tako oditi.
Prav ima, moramo
pomagati Tumnusu.
To ni v nai moči.
al mi je, toda čas je,
da se odpravimo domov.
Ed?
Ubil ga bom. - Ne bo treba.
Je Edmund prvič v Narniji?
Pohitimo!
Edmund!
- Ne, sliala te bo.
Spusti me! - Prav to hoče!
- Ne moremo ga kar pustiti.
Na brat je. - In vaba.
Vse tiri hoče. - Zakaj?
Da uniči prerokbo.
Ubila bi vas!
Ti si kriv. - Jaz? - Če bi me
poslual, se to ne bi zgodilo.
Vedela si kaj se bo zgodilo.
- Ne, toda morali bi oditi,
dokler je bil e čas. - Nehajta!
Edmundu to ni v pomoč.
Prav ima. Samo Aslan
mu lahko pomaga.
Potem nas pelji k njemu.
Stoj, tujec, sicer se ne bo
več ganil. Kdo si?
Poznam kraljico. Rekla mi je,
naj pridem. Adamov sin sem.
Opravičujem se, srečni
kraljičin izbranec.
Morda ne tako srečen.
Tu počakaj.
Ti je več?
Ja, vae veličanstvo.
Se mi je zdelo.
Povej, Edmund...
ali sta tvoji sestri gluhi?
- Ne.
In tvoj brat?
Je kratke pameti?
Meni se zdi. Mama pravi...
- Kako si drzne priti sam?
Trudil sem se.
- Malo sem zahtevala od tebe.
Ne ubogajo me.
- Niti tega nisi zmogel.
Pripeljal sem jih na pol poti.
Na jezu pri bobrih so.
Morda pa le nisi
popolna zguba, kaj?
Zanima me,
ali bi lahko dobil nekaj
turkega medu e zdaj?
Na gost je lačen.
Tamle je tvoj njam-njam.
Maugrim.
Ve kaj mora storiti.
Hitro, mati! Za petami so nam.
- Razumem.
Kaj počne? - Pozneje
se mi boste zahvalili.
Pot je dolga in lačen bober
postane razdraljiv. - Sem e.
Opravite z njimi.
Bomo potrebovali marmelado?
- e coprnica stree kruhke.
Pohitite.
Vodi v jazbečev brlog.
- Rekel si, da k tvoji mami.
V rovu so. - Semkaj.
- Pohitite!
Moral bi vzeti zemljevid.
- Zaradi marmelade ni prostora.
Hitro, Lucija!
Zelo mi je hudo, dragi.
- Bil je najbolji tovari.
Kaj se je zgodilo? - To doleti
vse, ki kljubujejo čarovnici.
Samo korak, izdajalec,
pa te zgrizem v treske!
Umiri se, na strani
dobrih sem.
Videti si kot eden izmed slabih.
Nesrečna druinska podobnost.
Pozneje o tem, zdaj ukrepajmo.
Kaj predlaga?
Pozdravljeni, gospodje.
Ste kaj izgubili?
Ne prilizuj se.
Vem komu si naklonjen.
Ičemo neke ljudi.
Ljudi? V Narniji?
To je dragocen podatek.
Nagrada je tvoje ivljenje.
- Ni veliko,
vendar...
Kje so ubeniki?
Na severu.
Zbeali so proti severu.
Izvohajte jih.
Pomagali so Tumnusu.
Čarovnica me je prehitela.
Si cel? - Teko rečem,
da huje lajajo kot grizejo.
Ne javkaj. Slabi si
kakor bober v kadi.
Najhuji dan v letu.
- Hvala za prijaznost,
toda zdravil se bom pozneje.
- Odhaja? - Bilo mi je v čast,
kraljica, toda za Aslana
moram zbrati več vojske.
Videl si Aslana?
- Kaken je?
Vreden vseh besed o njem.
Veseli boste njegove pomoči
v bitki s čarovnico.
Z nobeno čarovnico se ne bomo
borili. - Kralj, prerokba!
Brez tebe ne moremo v vojno.
Samo brata hočemo reiti.
Če ga ne bo pojedel...
Saj bi vstal, toda moje noge...
Gospod Tumnus?
Kar je ostalo od njega.
Ti si brat Lucije Pevensie?
- Edmund.
Enak nos imata.
Je s sestrico vse vredu?
Je na varnem?
Ne vem.
Moja policija je razdejala jez.
Toda tvoje druinice
ni nikjer.
Kam so li? - Ne vem.
- Potem mi ne koristi več.
Stojte! Bober je omenil Aslana.
Aslan? Kje?
Tujec je, vae veličanstvo.
Nič ne ve.
Rekla sem, kje je Aslan?
Ne... , ne vem.
Odel sem preden je povedal.
Mudilo se mi je k vam.
Straa!
Vae veličanstvo.
Spusti favna.
Ve zakaj si tukaj?
- Ker verjamem
v svobodno Narnijo.
Tukaj si, ker te je on
izdal.
Za sladkarije.
Pelji ga gor
in pripravi sani.
Edmundu se toi po druini.
Aslanov tabor je v bliini
Kamnite mize
onstran zamrznjene reke.
- e sto let jo prekriva led.
Tako daleč je. - Taken je svet.
Si mislil, da je majhen?
Manji.
Ko bo pripravljen,
Adamov sin.
Podvizajte se, ljudje,
dokler e lahko.
Če e enkrat to reče,
ga bom spremenil v mehko
kučmo. - Pohitite vendar!
Res postaja gospodovalen.
To je ona! - Beimo!
- Tecimo!
Hitro!
Pohiti!
Morda je odla.
- Pogledal bom.
Mrtev Narniji ne bo koristil.
- Ti tudi ne, bober.
Hvala, ljubica.
Pridite ven. Upam, da ste
bili pridni, nekdo vas iče.
Vesel boič, gospod.
- Res je, odkar si ti prila sem.
Marsikaj sem pretrpela,
ampak... - Mislili smo,
da ste čarovnica. - Zelo
mi je al, toda naj povem,
da jih vozim veliko dlje
kakor čarovnica.
Menda v Narniji ni boiča.
- Dolgo ga ni bilo.
Toda upanje, ki je prilo
z vami, veličanstva,
slabi njeno moč
Kljub vsemu vam tole
ne bo odveč
Darila!
Sok ognjene roe. Ena sama
kapljica ozdravi vse rane.
Upam, da ga ne boste
potrebovali.
Hvala gospod, toda mislim,
da sem dovolj pogumna.
Vem, da si, toda bitke
so grda zadeva.
Suzana.
Zaupaj v ta lok
in zlepa ne bo zgreil.
Kaj pa tisto o grdi zadevi?
Čeprav se te
vedno dobro slii,
pihni vanj in kjerkoli bo,
bo prila pomoč.
Hvala.
Peter.
Ne bo dolgo,
ko bodo segli po njih.
Hvala gospod.
To so orodja,
ne igrače. Uporabite jih
srečno in modro.
Zdaj pa moram naprej.
Zima je proti koncu
in v sto letih se nakopiči
veliko opravkov.
Naj ivi Aslan.
Pa vesel boič.
Vesel boič! Hvala gospod!
- Se vidimo naslednje leto.
Sem ti rekla, da je resničen.
- Rekel je, da je zima
skoraj pri koncu.
Veste kaj to pomeni?
Ledu ne bo več.
Takoj moramo čez.
- Ali bobri ne gradite jezov?
Tako hitro pa res ne.
Premislimo malo. - Nimamo
časa. - Hočem biti stvarna.
Ne, hoče biti pametna.
Kot vedno.
Stoj! Naj grem prvi.
- Mogoče pa res.
Preveč si jedel zadnje čase.
- Nikoli ne ve kdaj ti je zadnjič.
e posebej, če kuha ti.
Če bi mama vedela, kaj
počnemo... Ni je tukaj.
Hitreje!
Odloi to fant,
preden jo kdo skupi.
Ne skrbi zame.
Prebodi ga!
Odidi dokler e lahko
in brat bo odel s teboj.
Stoj, Peter. Ubogajmo ga.
- Bistro dekle.
Ne posluaj ga. Pokončaj ga!
- Daj no, to ni tvoj boj.
Kraljica hoče le,
da ti in druina odidete.
Če ti je mo v rdečem plaču
dal meč, e nisi junak!
Odvri ga! - Nikar!
Narnija te potrebuje.
Opravi z njim!
Kaj bo, Adamov sin? Ne bom
dolgo čakal! Reka tudi ne.
Drite se me.
Lucija!
Je kdo videl moj plač?
Ne skrbi, dragica.
Brat je poskrbel zate.
Plačev ne boste
več potrebovali.
Močna odjuga je.
Pogledat grem sani.
Vae veličanstvo.
Ta izdajalec je novačil vae
sovranike pri strani hosti.
Pa si se le oglasil. Sinoči si
pomagal mojim volkovom.
Pomagaj zdaj e meni.
- Odpusti mi veličanstvo.
Nikar mi ne laskaj. - Ne
zamerite, nisem govoril vam.
Kam so namenjeni ljudje?
Stoj, nikar!
Bober je omenil kamnito mizo.
Aslan je tam z vojsko.
Vojsko?
Hvala, Edmund. Ta bitja so
vendarle spoznala odkritost
pred smrtjo.
Premisli, na čigavi strani si,
Edmund.
Moji, ali njegovi.
Pojdite naprej.
Zberite meni zveste.
Če Aslan hoče vojno,
jo bo dobil.
Zakaj tako strmijo v nas?
- Morda se jim zdi smena.
Pozabi na lepotičenje.
Saj si čedna.
Prili smo k Aslanu.
Dobrodoel Peter,
Adamov sin.
Dobrodoli Suzana
in Lucija, Evini hčeri.
Dobrodola tudi vidva, bobra.
Hvala vama. Kje je četrti?
Zato smo tukaj, gospod.
Potrebujemo vao pomoč.
- Na poti smo imeli teave.
Ujela ga je ledena čarovnica.
- Kako je to mogoče?
Izdal jih je, veličanstvo.
Potem je izdal nas. - Mirno,
Orej. Pojasnili bodo to.
Kriv sem jaz.
Bil sem prestrog z njim.
Vsi smo bili.
- Na brat je, gospod.
Vem, dragica. Zato je
izdajalstvo toliko huje.
Teje bo, kot mislite.
Tisto je Cair Paravel,
grad tirih prestolov.
Nekega dne bo sedel ti
kot najvplivneji kralj.
Dvomi v prerokbo?
V tem je teava.
Nisem, za kogar me ima.
- Peter Pevensie iz Finchleya.
Bober je povedal, da si ga
hotel spremenizi v kučmo.
Narniji vlada skrivni čar,
veliko močneji od vseh nas.
Ločuje dobro od zla in
vodi vse nae usode.
Tvojo in mojo.
Niti druine nisem obdaroval.
- Varno si jo pripeljal sem.
Ne vso.
Storil bom vse, kar morem,
da pomagam tvojemu bratu,