Tip:
Highlight text to annotate it
X
EDWARD ŠKARJEROKI
Toplo se pokrij, ljubica.
Zunaj je mraz.
Zakaj sneži, babica?
Od kod prihaja sneg?
To je dolga zgodba.
-Rada bi jo slišala.
Ne nocoj. Zaspi.
-Nisem zaspana. Povej, prosim.
Naj bo.
Poglejva.
Mislim, da morava
začeti pri škarjah.
Škarij je večih vrst.
Nekoč je živel celo mož,
ki je imel škarje namesto dlani.
Mož? Z dlanmi kot škarje?
-Ne, škarjerokec je bil.
Poznaš dvorec na hribu?
-V njem straši.
Pred davnimi časi
je živel v dvorcu
izumitelj.
Marsikaj je izumil.
Ustvaril je tudi
človeka.
Dal mu je organe,
srce, možgane, vse.
No, skoraj vse.
Izumitelj je bil namreč
zelo star.
Umrl je, preden
je dokončal človeka.
Ta je ostal zapuščen,
nedodelan in povsem sam.
Ni imel imena?
-O, pač.
Ime mu je bilo
Edvard.
Obisk od Avona! -Nisi bila
pravkar tukaj? -Od lani ne.
Pokazala bi ti našo novo,
nežnejšo linijo ličil,
ki poudarijo osebni šarm.
-Šarm. Ta je dobra.
Seveda imam tudi kolekcijo
tvojih priljubljenih ličil,
ki so preizkušena
in večno zanesljiva.
Peg, od tebe nikdar ničesar
ne kupim. -Vem. Adijo, Helen.
Čemu ste me klicali?
To lahko popravite sami.
Ne verjamem.
-Samo filter se je zamašil.
Tule odvijete,
pa skoči ven. -Pravijo,
da ste serviserji osamljeni.
Isto velja za gospodinje,
čeprav tega ne kažemo.
Potem ga vtaknete nazaj.
Ne na silo,
ker se lepo prilega.
Nato ga privijete.
Kdo neki je?
Mi oprostite? Ne odidite,
takoj bom nazaj.
Strašansko zanimivo je.
Vse mi morate razkazati.
Dobro jutro, Joyce.
Obisk od Avona.
Si slepa?
Ne vidiš avta na privozu?
Lahko bi vedela,
da imam delo.
Zdaj pa izberiva ličilo.
Katero ti je ugajalo?
Havajski čar
ali bohemska slast?
Obe. -Krasno!
-Misliš, da imam denar?
Bim bom,
prihaja Avon!
Danes ni moj dan.
Sveta nebesa.
Kako je lepo.
Dober dan!
Obisk od Avona!
Peg Boggs sem, vaša
predstavnica firme Avon.
Oprostite, ker vdiram.
Ne bojte se.
Ogromna hiša, kajne?
Še dobro, da hodim k aerobiki.
Deček, rojen brez oči
Bere z rokami
Zakaj se skrivate?
Pred mano se vam ni treba
skrivati. Peg Boggs sem,
predstavnica Avona,
in nisem nevarna...
Vidim, da sem vas zmotila.
Neumna sem. Se že odpravljam.
Ne hodite.
Kaj se vam je zgodilo?
-Nisem dokončan.
Odložite to.
Ne hodite mi blizu.
So to vaše roke?
Vaše so.
Kaj se vam je zgodilo?
Kje so vaši starši?
Vaša mama?
Vaš oče?
Ni se več zbudil.
Ste sami?
Živite čisto sami?
Kaj se je zgodilo
z vašim obrazom?
Nič hudega ne bo.
Vam smem dati dober tonik?
Pomaga proti okužbam.
Kako vam je ime?
-Edvard.
Pojdiva na moj dom.
Oprostite.
-Nič hudega.
Le razglej se.
Seveda si vznemirjen.
Vse v redu?
Živjo, tukaj Marge.
Klepetala sem s Carol,
ko se pripelje mimo Peg.
In ne sama. -S kom je bila?
Nisem videla.
Je omenila, da dobi obisk?
Ne, čeprav je bila tukaj
ob zori. -Ne? Pridi na vogal.
Presneto.
To je naša hiša.
Počuti se kot doma.
Če si lačen ali žejen,
lahko dobiš vse...
Vhodna vrata so tukaj,
dragec. Pridi.
Peg je bila s čudnim tipom.
Nisem ga dobro videla.
Nekam bled je bil.
Ne ukrepajta brez mene.
Že grem!
Tukaj sva.
To je dnevna soba,
tam pa spalnici.
Posnetki te zanimajo.
Prav.
To je moj mož, Bill, prvak
v kegljanju. Veš, kaj je to?
Kegljanje? Ne.
Tu ribarita ob jezeru.
Kevin se kislo drži,
ker nista nič ujela.
Tu je moja hči Kim
na mali maturi.
Veš, da je že
v zadnjem letniku?
Z družbo tabori v hribih.
Čez nekaj dni jo boš spoznal.
Ni lepa?
To je moja družina.
Pridi, da ti razkažem hišo.
Potem se boš osvežil...
Tam je kuhinja.
Če bi rad jedel ali pil,
si postrezi. Lesen grozd.
Spalnice so tu zadaj. dala
ti bom brisače in obleko.
Tu nekje imam Billove
stare reči. Kot nalašč.
Prav ti bodo. Ne boj se,
samo telefon je.
Obleci se v Kimini sobi.
Takoj pridem.
Ne, škarje ima.
Škarje.
Menda se je rodil
tam zgoraj.
Mislim, da do danes
še ni stopil iz mraka.
Mudi se mi. Pozneje
se slišiva, Marge.
Oprosti, nisem...
Ti lahko pomagam?
-Hvala.
Urezal si se.
Takoj te obrišem. Boli?
Zdaj pa se obleciva.
Takole. Zelo lepo.
Videti si čeden.
Kam sem dala šk...
Edvard, bi...?
Imam prijateljico, zdravnico,
ki bi ti lahko pomagala. -Res?
Pri brazgotinah
lahko pomagam jaz.
A prej moram pogledati
v veliki Avonov priročnik.
Kevin...
Ni vljudno zijati v ljudi.
Kako bi se počutil ti?
Vseeno bi mi bilo.
-Meni pa ne, zato nehaj.
To je gotovo velika sprememba
zate, Ed. -Edvard, dragi.
Kaj si počel sam
v stari bajti?
Razgled je najbrž
enkraten, Ed. -Edvard.
Se vidi prav do
oceana? -Včasih.
Lahko dobim
sol in poper?
Sol in poper.
Super. Stavim,
da so ostre ko britev.
En karate udarec
po tilniku...
Bi malo masla?
Krasno! -Hvala.
Ga lahko pokažem
v šoli pri naravi?
Kevin, dovolj.
Boš lahko zaspal? Kmalu
se boš počutil kot doma.
Lahko noč.
Najprej naneseva svetlo
kremo za prekrivanje.
Nato vtiraš in vtiraš.
V tem je vsa skrivnost.
Še malo kreme.
Zelo svetlo polt imaš.
V tej je kanček
lilaste. Poskusiva.
Dobro sva zadela.
To bo pravo.
Drugo zamisel imam.
Prekrila bova brazgotine
in začela z gladko osnovo.
Presneta maža!
Harley se pripravlja,
zamahnil je in zgrešil.
S tem metom bi ekipa
dosegla 12 točk.
Končno 12 točk. -Daj na glas,
Kevin. Ne slišim!
Ste slišali, g. Boggs?
-Ne. Še bolj na glas!
Glej!
Naj me koklja.
Kaseta je čisto polna!
-Kaj se dogaja? Pokliči me.
Tu Marge.
Koga gostiš?
V hribih dežuje. Misliš,
da je z mladino vse v redu?
Draga, punce smo na trnih
zaradi tvojega obiskovalca.
Ne boš ga mogla
večno skrivati.
Čudovito je, Ed.
Izstrigel si celo družino.
Edvard, pridi.
Samo tega ne. Pojdi v garažo
po olje, da nam ne zarjavi.
Si izstrigel nas?!
Bill, mi smo!
Ni iz nebes, temveč
iz peklenskega ognja.
V njem je satanova moč.
Čutim jo.
Kam ste šle, ovčice?
-Nismo ovce. -Pojdi proč.
Pravilno. Teci proč.
-Ne poslušaj je, Edvard.
Ne bodi v skrbeh.
Malo je trčena.
Živjo! Skrivate se
kot raki samotarji.
Sram te bodi, da imaš
nenavadnega gosta samo zase.
To je sebičnost. -Zadnje dni
je pri nas precej burno.
Lepo, da se kesaš.
Kdaj bomo pekli na žaru?
Na žaru? -Gostu boš menda
predstavila prijateljice.
Jaz prinesem zeljno solato.
-Jaz pa nebeško kupo.
Ob kateri uri?
-Kdaj? Bill! -Okoli petih?
Poslan je, da vas
zapelje v skušnjavo.
A ni še prepozno.
Spodite ga. Izženite!
Pohodite sprevrženi stvor!
Slišite? Sprevrženi stvor.
Ni to razburljivo?
Bill!
Zmeraj pravim, da ni žara
brez jajc po vražje.
To je pika na I.
Edward, čudovito! Vse si
sesekljal. Koliko solate...
Samo praskica je.
Ne bodi živčen.
Esmeralde ne bo,
drugi pa so zelo prijetni.
Le ne bodi nervozen.
Komaj čakajo, da te spoznajo.
Bodi tak, kot si. -Kot sem?
-Točno. Zlat in prikupen.
Hvala. -Igrajmo se
škarjice brusit.
Moj prijatelj zdravnik
bi ti lahko pomagal.
Obstrigel ga je mimogrede.
-V enem popoldnevu?
Mike, kako gre?
Kako, otroci?
George Monroe.
Roke ti raje ne dam.
Harry, zadnjič
sem te videl pri golfu!
Bi jedel? Si lačen?
Bi kreker?
Tako drugačen je. -Čisto
drugačen. -Česa ne poveš.
In tako...
-Skrivnosten.
Ima vroče
ali mrzle roke?
Kaj lahko naredi z enim
samim gibom! -Ali razdre.
Eddy, v petek
bomo kartali. Prideš?
Vem, da se boš
dobro odrezal!
Tudi jaz imam hibo,
pa me ni nikoli motila.
Med vojno me je zadel šrapnel.
Od tedaj ničesar ne čutim.
Naj si ne drznejo govoriti,
da si prizadet.
Kdo je prizadet?
Sveta nebesa.
Ne bodi smešen.
Nisi prizadet. Si le...
Kako že pravijo?
Izjemen.
Joyce sem. Nisi še
poskusil nebeške kupe,
ki sem jo pripravila
posebej zate. Dovoli.
Poskusi.
Po receptu moje mame.
Takega vrtnarja še nisem
videla. Pridi mi pomagat.
Meni tudi.
-Hočem sprevod angelčkov.
Oprostite. Obljubil je,
da pride najprej k meni.
Kajne, Eddie?
-Sem res?
Za mizo! Juha je kuhana.
-Mar ni to nabodalo?
Kaj? -Nabodalo.
Seveda. Govorim v prispodobi.
Ne jemlji vsega dobesedno.
Predstavljamo si,
da nam strežemo s čajem.
Porajajo se nam številna
majhna vprašanja.
Mora moški vstati,
ko mu podajo skodelico?
Naj vzame kocko sladkorja
z roko?
Je olikano sprejeti
tudi drugo skodelico?
Naj bo prtič
povsem razgrnjen
ali naj ostane
zložen?
Zlahka se primeri
kaka mučna nerodnost.
Družabna olika narekuje,
kako naj se vedemo
in nas varuje pred
ponižanji in nelagodjem.
Dolgčas.
Raje se lotiva poezije.
Na Capu je živel star mož,
ki prodal je konja za groš.
Šleva! ga žena ošteva,
mar bi ga zamenjal
za jaro kokoš!
Tako je prav!
Nasmehni se, saj je smešno!
Družba, doma smo.
Premočena sem. -Komaj čakam,
da sperem plesen s sebe.
Jaz pa posteljo.
-Če so stari vklopili alarm,
bom spet spal na dvorišču.
-Prej bi jih poklical. -Si jih?
Ne, raje godrnja.
-Tudi ti nisi klicala domov.
Moji imajo dom, ne trdnjave.
Hvala za vožnjo, Denny.
Ne pozabi roke.
-Pojdimo, Jim.
Nekdo je v moji sobi!
Poglejta!
Morilec s sekiro!
Hotel me je ubiti!
Je že dobro.
Pojdi ležat.
To je Edvard.
-Kdo?!
Edvard, ki stanuje pri nas.
Ne razburjaj se.
Tukaj boš legel. Če verjameš
ali ne, je tu dvojna postelja.
Tudi postlana je že.
Izvoli.
Kaj je narobe?
Te je spravila ob živce?
Predolgo si tičal
v gradu.
Ne poznaš čudovitega sveta
najstnic. Vse so trčene.
To te bo pomirilo.
-Kaj je to?
Limonada.
Ne vem, kaj je to.
Ko pridejo v tista leta,
začnejo delovati žleze,
telesca se jim zaoblijo,
njim pa se zmeša.
Žleze?
Žleze. Na to
raje ne mislim.
Dobro, kaj?
Nocoj spi pri Kevinu,
jutri pa ti uredimo sobo.
Zakaj si ga pripeljala?
-Ti bi ravnala enako.
Zakaj mora biti pri nas?
-Presenečaš me.
Ne more si pomagati.
Imej malo sočutja.
Saj ga imam. -Torej
ga pojdiva pozdravit.
Sezi mu v roko.
-V roko?!
Ne dobesedno. Na smrt si ga
prestrašila. -Jaz njega?
Predstavimo vaju,
kot se spodobi.
To je naša Kim. To pa je
Edvard, ki živi pri nas.
Eddie, si žejen?
Cmokica, tiho.
Same sebe ne slišim.
Mamina zlata punčka.
Bi kozarec mrzle
limonade?
Limonade?
Zamah po tilniku,
pa človeka ni več.
Najostrejša rezila na svetu.
Vsako stvar prerežejo. In...
Strašljivo je. -Ko bi videla
klovna pred hišo ge. Peters...
Je on? -Kliče te, Kim.
-Daj mir.
Edvard, pozabil si piškote.
Ne skrbi, čaka te.
-Pojdimo.
Edvard je kosil pri Jackie.
Pravi, da je prenovila kuhinjo.
Stene, omarice in pod,
nova mikrovalovna pečica
in pomivalni stroj. -Čudovito.
-Nimate tudi vi nove kuhinje?
Ja. Očka pa si je kupil
nekaj igrač. Največji TV,
CD gramofon in videorekorder.
-Mejdun! Kako je, če si bogat?
Moj oče zaklepa pred mano
vse, kar si je nagrabil.
Še starega avta mi ne kupi.
-Hoče, da ga zaslužiš.
S tem si okrepiš značaj.
In bolj ga boš cenil.
Ko smo že pri denarju...
Edvard, res delaš zastonj?
Marge mu je danes spekla
piškote. -Ljubica!
Življenjskih potrebščin
ne plačujemo s piškoti.
S piškoti ne kupiš avta,
kajne, Jim? -Res ne.
Ne morem jesti. Z rokami
streže. Ne zdi se mi snažno.
Žal mi je.
Naj ti pomagam
počistiti, ljuba?
Je že dobro.
Takoj se vrnem.
Alexis? Ni mogoče,
da si tako lepa!
Samo poglej se!
Prekrasna je. Hvala!
Ne bo dolgo.
Le slog še izbere.
Rada bi bujno pričesko,
kot je moja.
Ne skrbi, Cmokica.
Srčkana boš.
Je kaj, česar ne zmoreš?
Ob sapo sem. Poglejte.
Si kdaj strigel ženske?
Bi ostrigel mene?
Najbolj dražljivo doživetje
mojega življenja.
Govorila bom z direktorico!
-Doma sem! -Tu sva, ljubica.
Kakšna si v glavo?
Edvard me je ostrigel.
Ni drzno?
Ne morem verjeti, da govorim
z vami. Počaščena sem.
Tukaj je. Krasno.
Torej veste vse?
Prav to sem
uporabljala jaz.
Težko sem dobila
pravo gostoto.
Poizkusila bom.
Kako domiselni predlogi!
Seveda bom.
Najlepša hvala.
Ni čudno, da vodi podjetje.
Začela pa je v prodaji kot jaz.
Do zdaj nisem našla pretveze,
da bi govorila z njo. Hvala.
Je imela kak predlog?
-Seveda.
Bom jaz.
Tukaj sva.
Pojdiva te nabrusit.
Imaš ključ?
-Saj ni res.
Imaš ključ?
-Ne.
Prisegla bi, da je tu.
-Zdaj pa imava.
Oho! Hvala.
-Kakšen možak si.
Niti opraskal je nisi.
Ko se pripelje Peg, zavpij.
Dobra zgodba, kajne?
Kaj bi vprašali Edvarda?
Prihajam.
Vstanite.
Kaj je v vašem življenju
najboljše? -Prijatelji.
Še kako vprašanje?
Ste pomislili na lepotno
operacijo ali protezo?
Poznam zdravnika, ki lahko
pomaga. -Rad bi ga srečal.
Ime bomo zapisali pozneje.
Zelo prijazno. Še kdo?
Z navadnimi dlanmi bi bili
kot kdorkoli drug. -Vem.
Najbrž bi mu ugajalo.
-Nič posebnega ne bi bili.
Še na TV ne bi prišli.
-Edvard bo vedno izjemen.
Še kdo? -Vaša dela
so zanimiva in enkratna.
Boste odprli lepotni salon?
-Dobra zamisel.
Še kdo? Vstanite.
-Imate dekle?
Saj jo ima. -Res. Kim?
-Zdaj ne bo znal nehati.
Daj mir. -Sam si začel.
-Pa kaj?
Vam je kaka dama
posebej pri srcu?
Vse je v redu. Vrnemo se
po reklamnih sporočilih.
Zakaj se smeješ? Boli ga.
-Malo ga je streslo! -Malo?
Zakaj ne snemamo?
Levi prašnik bi dal za kaseto.
Nisi vznemirjen?
Tako napeto je!
Popoln je, prav tak,
kakršnega iščeva.
Imenovala ga bom
Rajski užitki.
Pa sva. Tu bom dala
vgraditi ogledala.
Pridi, zlatek. Tu zadaj
bo kozmetični pult.
Na tej steni... -Kozmetiko
lahko prodaja Peg. -Jasno.
Tu bomo umivali lase.
Tu pa bom stala jaz
in pozdravljala odjemalke.
Zadaj imam nekaj,
kar moraš videti.
Nekaj ti moram pokazati.
Tole je priročno skladišče.
Hočem, da mi pomagaš
pri odločitvi.
Nikar, nevarno je.
Sedi tjale.
Nekaj ogrinjal imam.
Naj ti jih razkažem?
Tole mi je najljubše,
ker je rumeno.
In čemu služi?
Prestreže laske,
da ne drsijo po vratu.
Tu je vijoličasto,
ki lepo ovije telo.
Ta mi je všeč.
Saj trepetaš.
Jaz tudi.
Dolgo sem čakala
na ta trenutek.
Edvard. Pridi nazaj!
Tako ne gre!
Na armaturno ploščo
ga pritrdiš z ježkom.
Tega še nisem videla.
-Oprostite za zamudo.
Morali smo začeti
brez tebe.
Si dobro izrabil dan? -Gospa
Monroe mi je razkazala salon.
Lahko boste prodajali
kozmetiko. -Imenitno!
Potem se je v skladišču
slekla pred mano.
Ne veš, kako sem zadovoljen.
V salonu se boš veliko naučil.
Lastno podjetje je nekaj
najboljšega. Sam ga nimam,
toda po mojem ni lepšega
kot delati zase.
Tvoj naslednji korak
bo torej banka. -Banka?
Za začetek najemi posojilo.
Ob tvoji nadarjenosti
in slovesu ga boš zlahka dobil.
Brez bančnega računa
in prejšnjih zaposlitev.
Brez prihrankov in vlaganj.
Brez zavarovanja.
Kot da vas sploh ne bi bilo.
In brez porokov.
Na hiši sta že dve hipoteki.
Mar priporočila ne štejejo?
Gospa županova komaj čaka
na otovoritev. -Žal ne moremo.
Zavarujte se, odprite
račun in si kupite avto.
Prednost imate. Kot invalid
lahko parkirate povsod.
Ne morem verjeti.
Sramota!
A ni še vsega konec.
Nekje bomo našli denar.
To je vlom. -Moja starša
zavarujeta vsako figo.
V enem tednu bo imel oče še
lepše in dražje reči. -Ne smeva.
Tip nama bo plačal
v gotovini. -Nočem.
Ne bi rada kombija samo za naju
z žimnico v prtljažniku?
Zakaj ne opraviš sam?
-Ker oče zaklepa sobo.
Edvard jo mora odpreti.
-Izmakni mu ključ, ko bo spal.
Oklepa se ga ko tiča.
Tvoj Pipec ti bo rad ustregel.
Ni res. -Vprašaj ga.
-To ni pošteno.
Drugega načina ni.
-Mora biti.
Dobro premisli.
Nočeš kombija?
Jim, luči gorijo! -Avtomatske
so. Čez nedeljo sta zdoma.
Si izklopil alarm? -Kaj misliš?
Pojdimo. -Kaj počenjamo?
Ne ve, da je to Jimova hiša?
-Prvič je tukaj.
Torej te je okradel? -Govori
potihem. Jasno, da me je okradel.
Gremo. -Reci njegovim staršem,
naj vrne, kar je vzel.
Starši niso nič boljši.
Boš pomagal Kim? Pridi!
Pacek je napeljal ločen sistem.
-Ne pustimo ga tukaj!
Dol me daj!
Vemo, da ste notri.
Pravkar izklapljamo sistem,
da boste lahko prišli ven.
Obrnimo! -Ne.
-Jim, hiša je tvoja.
Ne morejo te obtožiti,
če si sprožil alarm.
Ne grem nazaj. -Moraš!
-Oče me bo tožil. -Sina?!
Mene pa sploh. Če Edvard
kaj izčveka, ga ubijem.
Pojdimo nazaj!
-Ne! -Moramo tja!
Dvignite roke tako,
da jih bo videti.
Roke kvišku!
Kaže, da drži v rokah nože.
-Odvrzite orožje!
Ponavljam:
odvrzite orožje!
Poslednjič
vas svarim!
Sicer začnemo streljati.
Ne izzivajte nas!
Odvrzite orožje!
Takoj!
Opraviti imamo z norcem.
-Pripravljeni na strel!
Ne! To so njegove roke,
ne orožje!
Prosim.
Poznamo ga.
Vklenite ga.
Ga smeva obiskati?
-Čez noč ga bomo opazovali.
Bo tukaj vso noč?
-Zjutraj lahko pridete ponj.
Oh, Edvard... Pozdravljen.
Ljubček, kako si očitam.
Kaj si vendar misli, sin?
-Zakaj ti nisem bila za vzgled?
Videl si, kako zavidam
denar Jimovim staršem.
Kaj bi počel z blagom?
-Mimogrede sem rekla,
da moramo najti denar
za salon, vendar ne s krajo.
S tatvino
ničesar ne pridobiš.
Razen sitnosti.
Teh imaš cel kup.
Zakaj si to storil?
Prekleta televizija.
Naj jo vrag pocitra.
-Te je kdo nagovoril?
Bo vse v redu z njim?
-V teh letih samotarstva
se ni naučil razlikovati
dobrega od zlega.
Iztrgan je bil iz okolja,
rasel je brez opore.
Njegove stvaritve pričajo,
da je oseba
z izjemno domišljijo.
Občutek za resničnost
pa je slabo razvit.
Se bo znašel v svetu?
-Dobro mu bo.
Od skrbi zate vso noč
ne bi spal. Pazi nase.
Zaslišala sem hrup
in stekla ven v sami halji.
Ves čas sem slutila,
da je z njim nekaj narobe.
Lahko bi bila moja hiša.
-Že res, toda...
Sem vas svarila ali ne?
Satan ga je zaznamoval.
Končno me boste ubogale.
Spregledale ste ga.
Tu ostani.
Kaj boste povedali v zagovor?
-Nič! Ne bo govoril!
Zdaj ne more govoriti.
Nič ga ne sprašujte!
So vas speljali v past?
Na kaj ste mislili?
Samo eno izjavo. -Nočeva
govoriti z vami. Pozneje!
Lois, pridi se vendar ostrič
pred božično zabavo!
Seveda bo tudi letos,
kot vedno. Le čemu ne?
Morda si zaradi aretacije
preveč v zadregi.
Motiš se.
Tukaj si.
So ti kaj naredili?
Si se bal?
Hotela sem, da bi se vrnili,
toda Jim se ne da dopovedati.
Hvala, ker nisi izdal,
da... -Malenkost.
Najbrž je bilo strašno,
ko si slišal, čigava je hiša.
Vedel sem, da je Jimova.
-Res?
Zakaj pa si potem šel tja?
-Ker si me prosila.
Kimmy!
Nikar. - Kaj ti je? Kdaj boš
nehala? Potrudil sem se.
Stari ga ne bo tožil, ker sem
ga prepričal, da je zaostal.
Povej resnico.
-Tudi ti si bila zraven.
Veš, da nisem hotela.
-Šla si pa le!
Zakaj sitnariš?
Zavese in brisače
boš odslužil,
zaupanja pa si ne boš
zlahka povrnil. -Očka...
Moralna vzgoja. Na cesti
najdeš kovček z denarjem.
Nikjer nikogar. Žive duše
ne vidiš. Kaj boš storil?
A: obdržiš denar.
B: svojim prijateljem
on dragim kupiš darila.
C: podariš ga revežem.
D: neseš ga na policijo.
Bedasto. -Jaz bi ga
obdržal. -Umiri se.
Bi šli po večerji kegljat?
Zabavno bi bilo.
Ne greš ven z Jimom?
-Ne.
V šoli je bilo super. Nekdo
je prinesel mlade oposume.
Bili so čisto brez dlake...
-Ljubček, očka še ni končal.
Hvala, draga.
Edvard, čakamo.
Bi ga dal
svojim dragim?
Na videz je tako prav,
vendar ni.
Butec, vsakdo ve,
da ga neseš na policijo.
Pravilno razmišljaš.
-Pomislite malo.
To je vsekakor lepše.
Tako bi ravnala jaz.
Ne begajmo ga. Poskusimo
mu pojasniti, kaj je prav.
Zresnimo se! -Saj sem!
Tako je veliko lepše.
Govorimo o tem, kaj je
prav in kaj narobe. -Utihni!
Ni čudno, če revež v tej družini
ne loči dobrega od slabega!
Veš, da ji je
razrezal zavese?
Neverjetno, da bodo imeli
božično zabavo. Boš šla?
Ne verjamem.
-Joyce bi skoraj posilil.
Grozil ji je. Samo
po čudežu se je rešila.
Bill in Peg nista slaba...
-Vem, imata pa mlado hčer.
Ubožica. Jaz sem mu komaj
ušla. Si predstavljaš?
Kaj si rekla Peg
glede zabave?
Da bom morda prišla.
- Tudi jaz sem se zlagala.
Bi me ostrigel?
Spet? -Seveda.
Ponosna sem, da te imam
za osebnega frizerja.
Se greš igrat
škarjice brusim?
Zakaj ne? -Ker je dolgčas.
Vedno zmagam. Zunaj bom.
Malo olike!
Ne meni se zanj. Zastriži.
Prijadrale so ladje tri,
na božič smo jih videli,
prijadrale so ladje tri,
na božič rano zjutraj!
Še nekaj manjka. Kaj misliš?
-Zvončki. -Več zvončkov.
Res moramo imeti
zabavo? -Seveda.
Prav to potrebujemo,
da se vse umiri
in spet bo vse
v redu kot ponavadi.
Imaš še kaj zvončkov?
Zdaj pa imaš.
Samo praska je. Nič hudega.
-Dotakni se je, pa te ubijem!
Saj ni nič. -Pokličite
zdravnika. Porezal jo je.
Uničiš vse, česar se dotakneš.
Kaj sploh počneš pri njih?
Sedi in počakaj,
da prinesem led.
Poberi se!
Spelji se, spaka!
-Edvard, kam greš?
Kje je? -Nalašč te je ranil.
-Veš, da ne.
Si zmešana?
Videl sem ga.
Ne ljubim te več.
Hočem, da greš. Pojdi!
Resno? Me boš pustila
zaradi njega? Še človek ni.
Poberi se, prav?
Odidi!
Si videl, kam je šel Edvard?
-Odplesal je po ulici.
Najti ga moramo! -Očka ga bo.
-Ne skrbi, poiskal ga bom.
Edvard, poklicala
bom policijo!
Toliko krvi,
pa tako majhna ranica.
Rad bi videl
moškega z rokami.
Ni ga. Hvala.
-Ojej.
Si ga res videla?
-Ja! Poglejte!
Iščem moškega s škarjami.
-Hvala bogu. -Tja čez je šel.
Pomirite se, vse bomo
uredili. Pojdite domov.
Zli duh je.
-Ukrenite kaj!
Očka ga bo kmalu
našel. -Koliko je ura?
Skoraj pol devetih.
Sijajna zabava, kajne?
Kje sta? Upam, da mu ni hudega.
-Jaz tudi, ljubica.
Ko sem pripeljala
v hišo Edvarda,
nisem dobro premislila.
Nisem pomislila,
kaj se lahko zgodi njemu,
nam ali sosedom.
Zdaj mislim,
da je morda najboljše,
da se vrne tja gor.
Vsaj na varnem bo.
Mi pa bomo
zaživeli po starem.
Prav do Whitmanovih sem šel.
Nisem ga opazil.
Pojdimo ga iskat z avtom.
-Kje je Kevin? -Pri Maxovih.
Presneto. Kam pa ti,
mlada dama? -Z vama.
Ostani, če nas kdo obišče.
-Takoj se vrneva, draga.
Policija.
Je s tabo vse v redu?
Je. In s tabo?
Kje so vsi?
-Tebe iščejo.
Objemi me.
Ne morem.
Vem, da je malo zgodaj
za Božič, Edvard,
vendar imam zate
darilo.
Niti za roko je ne more prijeti.
Kaj šele kje drugje.
To je bolno.
Omedlel bom ali pa kozlal.
-Pozneje. Pelji me k njej.
Ne sili me za volan.
-Ubogaj!
Morda te je prav ocenila.
-Vozil boš! -Pomiri se.
Jutri se vidiva.
Pokliči me.
So ga že ujeli?
-Koga?
Njega. Pohabljenca.
Sporoči mi,
ko ga dobijo.
Vsem nam sporoči, prav?
Kot priden fantek.
Kevin.
Si cel?
Nehaj, Edvard.
-Tvoj prijatelj sem.
Nehaj!
Na pomoč!
Pomagajte!
Pusti ga!
Pokličite policijo!
Spusti me! -Zakaj?
-Kevin!
Proč. -Kaj je bilo?
-Edvard, pridi domov!
Beži.
Kevinu ni nič.
Samo praskica je bila.
Ne vznemirjajmo ga.
Pustimo ga pri miru.
Beži zdaj.
Kaj se je zgodilo?
-Je mrtev? -Ga imate?
Konec je. Pojdite domov.
Tu ni več kaj videti.
Kaj se je zgodilo?
-Končano je. -Povejte.
Končano je.
-Kje je?
Pridite sem!
-Nekaj bi vprašala!
V avtu je.
-Ne verjamem. -Nima ga.
Pojdimo tja.
-To ni pametno.
Prihajajo?
Sem ranil Kevina?
Nič mu ni.
Samo prestrašil se je.
Tako sem se bala.
Mislila sem, da si mrtev.
Jaz pa ne.
Ne! Jim, nehaj!
Nehaj, sicer
te bom ubila jaz!
Proč, sem rekel!
Zbogom.
Ljubim te.
Je notri?
Mrtev je.
Streha se je sesula nanj.
Drug drugega sta ubila.
Sami lahko vidite.
Domov grem.
Ni ga več videla.
Nikoli po tisti noči.
Kako veš?
Ker sem bila tam.
Še vedno lahko greš
tja gor.
Ne, ljubica.
Zdaj sem starka.
Naj se me spominja,
kakršna sem bila tedaj.
Kako veš,
da je še živ?
Ne vem.
Ne za gotovo.
Vendar verjamem,
da je.
Preden je prišel k nam,
ni nikoli snežilo.
Po tistem pa je.
Brez njega najbrž
ne bi snežilo.
Še zdaj me včasih zalotiš,
kako plešem v snegu.